GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA »HMEZAD« — ŽALEC -	- LETO XXVI. — ŠTEVILKA 3 — MAREC 1972
NOVI ZAKONI NOVOSTI ZA KMETIJSTVO
Sredi februarja je republiška skupščina sprejela vrsto zakonov, od katerih so za kmetijstvo pomembni zlasti zakoni:
—	o davkih občanov,
—	o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks,
—	o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz,
—	o nadomestilu za del obresti in o udeležbi republike pri nekaterih kreditih v kmetijstvo in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov,
—	zakon o republiškem proračunu za 1972. leto.
V kratkem poročilu seveda ni mogoče podati popolnega pregleda teh predpisov; zato bomo navedli le nekatere zanimivosti.
1.	za kmetijsko mehanizacijo, opremo in plemensko živino — rok vračila največ 6 let, prvo plačilo zapade 1 leto po izčrpanju posojila;
2.	za nasade hmelja in jagodičevja — največ 8 let, prvo odplačilo ob koncu 3. leta po napravi nasada;
3.	za vinograde — največ 9 let, prvo odplačilo ob koncu 4. leta;
4.	za sadovnjake — največ 10 let, ob koncu 5. leta;
5.	za preureditev živinorejskih proizvodnih objektov (poslopja, silosi, gnojišče itn.) za mleko in meso (govedo, prašiči, perutnina) in za ureditev obdelovalnih zemljišč — največ 10 let, eno leto po izčrpanju posojila;
6.	za graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo mleka, grozdja, sadja in vrtnin ter hladilnic, sušilnic in skladišč za kmetijske pridelke lastne pridelave — največ 7 let, eno leto po izčrpanju posojila;
7.	za trajna obratna sredstva — največ 10 let, pol leta po izčrpanju posojila.
Republiška skupščina določi vsako leto obseg teh obveznosti, ki jih bo republika prevzela.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nadomestilo dela obresti in udeležba republike pri kreditiranju
kmetijstva
To je za nas najpomembnejši zakon, ki vnaša marsikaj novega, da bi zagotovili hitrejši in uspešnejši razvoj kmetijstva. Lahko rečemo, da ta zakon kaže popolnoma nov in to ugodnejši odnos republike do slovenskega kmetijstva!
Republika bo nadomeščala banki do 6 °/o obrestne mere za kratkoročna (obratna) posojila, ki jih bo le-ta dala kmetijskim organizacijam za naslednje namene:
—	za pridelovanje kmetijskih pridelkov v lastni ali kooperacijski proizvodnji, in pa še
—	za proizvodnjo in donegovanje vina (11 mes),
—	za dozorevanje sadja v hladilnicah (6 mes.),
—	za dodelavo semenskega krompirja (6 mes.);
toda za zadnje tri namene velja le za pridelek, ki je bil pridelan v Sloveniji.
To dopolnilo bo poravnano tudi za posojila, ki so jih kmetijske organizacije imele v letu 1971 po 1. juliju.
Za dolgoročna investicijska posojila, ki jih bodo dajale banke kmetijskim organizacijam in kreditne službe (pri nas: Hranilnica in posojilnica) kmetom, bo republika nadomeščala do 5 % obrestne mere. To velja, če bodo posojila odobrena za naslednje namene in ob naslednjih vračilnih pogojih (obroki se odplačujejo vsakega pol leta):
DRTJŽBENO IZOBRAŽEVANJE
Družbeno politične organizacije dilne kadre v družbeno političnih
podjetja so tudi letos uvidele potrebo po družbeno političnem izobraževanju delavcev, ki ga terja od nas bogata družbena in politična razgibanost življenja v našem jugoslovanskem, slovenskem in podjetniškem prostoru. Že sprejete ustavne dopolnitve, novi in dopolnjeni zakonski predpisi, sklepi družbeno političnih organizacij na vseh nivojih terjajo od vseh družbeno političnih organizacij, da se usposabljajo za uresničevanje le-teh.
Osnovna organizacija ZK in sindikalni odbor Kombinata sta sklenila, da se v tej predspomla-danski sezoni organizira samostojni oddelek politične šole prve stopnje in dva seminarja za člane samoupravnih organov, vo-
organizacijah in druge vodilne in strokovne delavce.
Oddelek politične šole je bil organiziran od 22. do vključno 27. februarja v Šempetru. Obiskovalo ga je 30 mladih delavcev podjetja z različnim nivojem šolske izobrazbe.
Na šoli je bilo podanih v petih dneh 41 ur predavanj iz družbeno politične in ekonomske problematike naše družbe, samoupravljanja, organizacije in interne zakonodaje podjetja in političnih dogajanj v svetu.
Predavali so vidni družbeno politični delavci iz žalske občine in odgovorni delavci podjetja.
Iz razprave in zaključne ankete je bilo razvidno, da je namen šole dosežen.
Družbeno politična seminarja za člane samoupravnih organov, vodilne in odgovorne delavce v podjetju pa bosta z isto vsebino predavanj; prvi od vključno torka 7. do vključno 11. marca, drugi od vključno torka 21. do vključno 25. marca. Oba seminarja bosta v mali dvorani PE Kooperacija v Trnavi, z vsakodnevnim pričetkom ob 7. uri zjutraj.
Teme predavanj: Samopravlja-nje v naši družbi in podjetju, Vprašanje našega gospodarstva, Organizacija in poslovanje podjetja, Sodelovanje podjetje — krajevna skupnost — občina, Aktualna mednarodna vprašanja in druge.
Predavali bodo ugledni družbeno politični delavci Slovenije in vodilni delavci kombinata.
Po predvidenem programu in predavateljih, ki bodo snov podajali, bodo to najkvalitetnejši seminarji, ki smo jih v zadnjih letih imeli za globlje spoznavanje naše širše in ožje družbene ter gospodarske problematike.
Ker sta organizirana dva seminarja v različnem času in z enako ■tematiko, pričakujemo številen obisk. Podroben program seminarjev imajo vse organizacijske enote in družbeno politične organizacije.	F. Ivančič
NOVI ZAKONI NOVOSTI ZA KMETIJSTVO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poleg nadomestila obresti pa bodo kmetijske organizacije oziroma kmetje dobili tudi udeležbo republike k najetemu posojilu pri banki oziroma hranilno-kreditni službi, in sicer:
—	za namen naveden pod 1. točko — do 10 % predračunske vrednosti investicijske naložbe,
—	za namene pod 2. in 5. točko do 20 °/o,
—	za namene pod 3. in 4. točko do 25 %.
Udeležbo bo dobila organizacija oziroma kmet kot posojilo po 1,5 % obrestni meri. Obresti se bodo do začetka odplačevanja tega posojila prištevale k nadomestilu (glavnici). Prvi obrok odplačila, ki bo polletno, pa bo zapadel šele po odplačilu zadnjega obroka posojila banke oziroma hranilno-kreditne službe. Odplačati pa se bo moralo:
—	če udeležba ni večja od 10 % — v 2 obrokih (v 1 letu),
—	če je med 10 in 20 % — v 4 obrokih (v 2 letih),
—	če je med 20 in 25 °/o — v 6 obrokih (v treh letih).
V	1972. letu je za te namene določenih v republiškem proračunu 49,900.000 dinarjev.
Navedeni pogoji nadomestila obrestne mere in udeležba k posojilom imajo le-to napako, da povedo le koliko bo republika največ dala, ne povedo pa koliko bo dejansko dala, oziroma koliko bo dala najmanj. To se bo določalo vsako leto posebej, upoštevajoč seveda razpoložljiva sredstva v republiškem proračunu.
Da bo stvar lažje razumljiva, bom prikazal na primeru, kako bo to izgledalo:
Kmet namerava obnoviti 1 ha vinograda v vrednosti, recimo,
50.000	din (5 milijonov starih!).
V	ta namen ima možnost dobiti posojilo od naše Hranilnice in posojilnice (HP) po npr. 8 °/o in v višini 30 °/o od vrednosti — 15.000 din. Republika bo nadomestila obrestno mero največ 5 % (v tem primeru bo plačeval 3 % obresti), lahko pa tudi manj (v tem primeru bo plačeval ustrezno višje obresti od 3 %). HP pa mora dati posojilo za dobo največ 9 let (lahko pa tudi krajšo), vendar prvi obrok odplačila ne sme zapasti prej kot ob koncu 4. leta. To pomeni, da prva 4 leta ni treba še vračati posojila, nato pa ga je treba vrniti v najboljšem primeru — v naslednjih 5 letih (11 polletnih obrokov).
Republika pa mu lahko da še dodatno posojilo (udeležbo) v višini 25 % (v najboljšem primeru) ali 12.500 din in to po 1,5 % obrestni meri. To posojilo pa mora začeti vračati šele, ko izplača posojilo HP (15.000 din) in ga mora vrniti v naslednjih 3 letih.
Vzemimo, da je posojilo odobreno 1972. leta, vinograd pa posajen marca 1973. Kako ga bo treba vračati? Pri izračunu obrokov pa niso upoštevane obresti. Za toliko bi bili obroki višji?
znesek nh_pe(.	vračilo po letih
posojila	19T7 197g 1979 1980 1981 19g2 1983 1984 1985
če so nasadi urejeni strokovno pravilno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine.
Zemljišče dano v zakup kmetijski organizaciji za kmetijsko proizvodnjo najmanj 4 leta, je davka oproščeno. Toda oprostitev ne velja, če podjetje prepusti zemljišče z zakupno pogodbo nazaj lastniku (kooperacijske žičnice!?), razen če delež podjetja v skupni proizvodnji presega 50 %.
Davka je tudi oproščeno zemljišče, ki ga je kmet dal v zakup kmetijskemu podjetju in v zameno sprejema dosmrtno preživnino, če po smrti zemljišče preide v last tega podjetja.
Posebne olajšave so deležni tudi kmetje, ki vlagajo sredstva v preusmeritev kmetije in za preureditev v turistične namene. Pogoj je, da kmet vlaga vsaj v višini 50 % katastrskega dohodka, a najmanj 2.000 din (sam ali v skupnosti z drugimi kmeti), ostale pogoje predpiše občina. Ta olajšava se nanaša na graditev in preureditev gospodarskih poslopij, nakup strojev, preusmerjanje v živinorejski proizvodnji, uvedbo pašno-košnega sistema in za izvedbo melioracij.
Davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki so v goratih krajih, razvrščenih v IV. skupino katastrskih občin in od kmetijskih gospodarskih poslopij.
Davek na dediščine se ne plača, če je dedič kmet, in če je kmetijo podedoval nedeljeno in če kmetijo obdeluje vsaj 5 let po prevzemu.
Davek na tovorna cestna vozila in priklopnike kmet ne plačuje, če ta uporablja pretežno za svojo kmetijsko proizvodnjo.
Kmetje ne plačujejo davka na tujo delovno silo, kadar je zaposlen samo en delavec in to manj kot 2 meseca letno. Oproščene so tudi kmetice — vdove, ali tiste, katerih možje so v vojski, pa pri hiši ni drugega odraslega.
Sredstva republike za gospodarstvo
S posebnim odlokom ureja republika uporabo sredstev, izločenih na posebnem računu in namenjenih za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti v 1972. letu.
Kmetijstvo prejema naslednja sredstva (v novih dinarjih):
—	prispevek stabilizacijskemu skladu za živinorejo 15,000.000
—	prispevek kmetijskim organizacijam za delno
odplačilo anuitet	10,000.000
—	sofinanciranje kmetijskih pospeševalnih služb	5,500.000
—	nadomestila dela obresti in udeležba pri
kreditih za kmetijstvo	49,900.000
—	nadomestila dela obresti za investicije v
zasebno kmetijstvo	2,200.000
—	premije za mleko	40,000.000
—	regresi za umetna gnojila	30,000.000
Skupno dobi kmetijstvo iz tega vira 152,600.000 dinarjev.
JOŽE FRANKO
OSMI MAREC »DAM /EM A« - ME SAMO EMKRAT MA LETO!
HP 15.000	3 % 2.727 2.727 2.727 2.727 2.727 1.363
republika
12.500	1,5 %	2.083 4.166 4.166 2.083
Posojila se začno plačevati marca 1977, zadnji obrok pa bo plačan marca 1985. leta.
Zanimivosti davkov občanov
Delavci bodo plačevali republiški davek iz delovnega razmerja od vseh denarnih prejemkov v podjetju, kjer so zaposleni in še poseben davek na prejemke od nadurnega dela.
Med osebne dohodke, ki so obdavčeni (poprej se je temu reklo prispevek iz osebnega dohodka), ne štejejo razna nadomestila za potne in selitvene stroške, za prevoz na delo, za ločeno življenje, regres za prehrano, nadalje nagrade vajencev in praktikantov, štipendije, pomoč družini umrlega delavca, plače pripravnikov (največ 2 leti), in osebni dohodki podjetij, ki poslujejo z izgubo, če je občina potrdila sanacijski program (in to dokler ima izgubo).
Niso obdavčeni osebni dohodki delavcu na novih delovnih mestih, ki so nastala v novih gospodarskih objektih zgrajenih na nerazvitih področjih (Rekonstrukcija VITALA v Mestinju pride v poštev).
Pod to obdavčenje pade tudi osebni dohodek delavcev od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (česar pri nas — na žalost — še ne skušamo uveljaviti!), ki ga je dobil od podjetja za avtorska dela, opravljena kot redno delovno dolžnost v podjetju.
Poleg tega pa delavec, kot vsak drug občan, plača še davek od skupnega dohodka, seveda če so vsi njegovi dohodki tako veliki, da zapadejo pod to obdavčitev.
Zanimiva so nekatera določila davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ga plačujejo kmetje.
Osnova je katastrski dohodek, za del tega, ki izvira iz gozda pa vrednost lesa na panju, ki je določen za posek to leto. Občina pa lahko za posamezne vrste zavezancev odmeri davek po dejanskem dohodku (ne po katastrskem).
Davčne stopnje so lahko različne za posamezne katastrske občine ali celo dele katastrskih občin.
Začasno so oproščena davka zemljišča, na katerih se zasadijo novi vinogradi (ribez, hmeljišča!?) ali ki jih je kmet uredil v kmetijsko uporabna zemljišča, vendar največ za dobo 10 let. Velja pa to le,
ZA NAMI JE ŽE VEČ KOT 60 LET, ODKAR SO NAPREDNE ŽENE SVETA PROGLASILE 8. MAREC ZA MEDNARODNI PRAZNIK, POSVEČEN BOJU ZA ENAKOPRAVNOST. ENAKOPRAVNOSTI NI MOGOČE URESNIČITI ČEZ NOČ, NA TEJ POTI JE ŠE MNOGO OVIR. EMANCIPACIJA ŽENE JE NA STROKOVNEM — DELOVNEM PODROČJU VSE POMEMBNEJŠA, V POLITIČNEM ŽIVLJENJU PA JE CELO MANJ PRISOTNA. ŽENSKA DELOVNA SILA JE POLEG MOŠKEGA OSNOVA ZA NADALJNJI RAZVOJ PROIZVAJALNIH IN DRUŽBENIH SIL TER ISTOČASNO BAROMETER ZA ZADOVOLJIV ŽIVLJENJSKI STANDARD DELOVNEGA ČLOVEKA. ZA BOLJŠI DRUŽBENI POLOŽAJ ŽENE JE DO DANES NAPRAVLJENEGA PREMALO, DRUŽBA SE BO ŽENE MORALA SPOMNITI VEČKRAT NA LETO, NE SAMO NA NJIHOV PRAZNIK.
S tem člankom ne mislim opravičiti moških, da se naše delovne žene spomnimo le za 8. marec, ko je njihov praznik, temveč hočem poudariti, da bi bilo treba zakonodajo, ki daje ženi enakopravnost, vpeljati v življenje in prakso. Enakopravnost žene je več ali manj le na papirju. Med letom zelo malo napravimo, ko pa pride 8. marec, si tega dne marsikdo kupuje odpustke s šopki rož, veselicami itd. Teoretično je nam vsem jasno, kakšna je pot enakopravnosti do popolne osvobojenosti, gledano s stališča družbenega položaja. Teorija pa nam ne pomeni prav nič, če ne gremo v akcije, s katerimi bi obudili v življenje postavljene cilje oz. ustavno in zakonsko zagotovilo enakopravnosti v celotnem družbeno ekonomskem in političnem življenju. Kot že rečeno, enakopravnost žene ni mogoče uresničiti čez noč. Če zakoni razglaša-
jo enakopravnost, s tem še ni re-. čeno, da je že vse urejeno in v praksi uresničeno. Enakopravnost žene se kaže skozi njeno ekonomsko samostojnost in neodvisnost, ki jo pridobi z udeležbo tako v družbeni kot v materialni in duhovni reprodukciji.
V Sloveniji je zaposlenih preko 40% žena v različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Nimam podatkov, kakšno je razmerje v našem podjetju, kljub temu pa lahko trdim, da ni bistvene razlike. Brez zaposlenosti žena, tako v naši delovni organizaciji, kot drugje, si ni mogoče zamisliti normalnega poteka proizvodnje in drugih služb, ki morajo obstajati zaradi osnovne dejavnosti. Moške delovne sile je premalo, da bi naše žene lahko ostale doma. Če bi do tega prišlo, bi to bil korak nazaj v boju za enakopravnost, žena je danes v mnogih primerih primorana biti
MAREC 1972
STRAN
AVTO CESTA SKOZI SAVINJSKO D01IN0, KJE, KOD?
VERJETNO SE NA NOBENEM ODSEKU NOVE SLOVENSKE AVTOCESTE NI BILO TAKO TEŽKO ODLOČITI O NAJUGODNEJŠEM POTEKU, KOT RAVNO V SAVINJSKI DOLINI. DOKAZ ZA TO JE PRAV GOTOVO DEJSTVO, DA SO PROJEKTANTI V KARTE ZARISALI CELO VEČ KOT PET MOŽNIH TRAS. TAK ŠIROK SPEKTER MOŽNOSTI LOKACIJE JE VZPODBUDIL K ŽIVEMU ZANIMANJU ZA TO VPRAŠANJE DOMALA VSE PREBIVALCE V SAVINJSKI DOLINI. KONČNA ODLOČITEV PA KLJUB VEČLETNIM RAZPRAVAM ŠE NI PADLA. NA ZADNJEM MEDOBČINSKEM POSVETOVANJU OBČIN CELJE, ŽALEC, VELENJE SO PRVIČ ZAVZELI ENOTNO STALIŠČE IN IZOBLIKOVALI SKUPNI PREDLOG ZA SKRAJNO SEVERNO VARIANTO, KI NAJBOLJ ODGOVARJA PREBIVALCEM TEGA OBMOČJA. S TEM SO OBVESTILI TUDI CESTNI SKLAD SRS, KOT NOSILCA INVESTICIJE. SAVINJČANI PA SE OB VSEH TEH DILEMAH SPRAŠUJEJO, ALI BODO ODGOVORNI IMELI DOVOLJ POSLUHA ZA NJIHOVA ŽIVLJENJSKO POMEMBNA VPRAŠANJA.
v delovnem razmerju, ker preživlja poleg sebe še otroke, če pa je zaposlen mož, se po navadi zaposli še žena, da bi njun življenjski standard bil višji. Princip dvojnega zaslužka pa je danes prisoten v večini primerov zaradi nizkih osebnih dohodkov samo enega člana družine. Nemogoče si je zamisliti, kako bi bilo, če bi danes vse žene ostale doma, ker bi prav gotovo prišlo do zastojev, ki bi negativno delovali na naše gospodarske in negospodarske dejavnosti. Ženske torej globoko koreninijo v družbeni produkciji, zato jih je težko izruvati. Prav zato tare našo družbo vrsta problemov, kako urediti, da bi naša žena imela enak družbeni položaj kot moški. To je torej vprašanje ekonomskega, političnega in človeškega značaja.
Zaposlovanje žena ni le prehodnega značaja, četudi bi si slovenska družina zagotovila boljši življenjski standard, ni mogoče, da bi žena ne delala več. Posledi ca tega bi bil zelo nizek nacionalni dohodek, materialno bogastvo slovenskih družin pa bi bilo osiromašeno. Precej visok odstotek zaposlenih žena kaže na to,
da je zelo malo vključenih v samoupravne organe in druge organe družbeno političnih organizacij. V republiški skupščini je npr. od vseh poslancev žena le 8 odstotkov, v občinah pa samo
7.	Podobna situacija in še celo slabša pa je v delovnih organizacijah. V naši delovni organizaciji je prav gotovo ta odstotek še nižji. Ženske so bile pred leti bolj zastopane, ker je veljalo kandidiranje po načelu »direktive«, ki je spoštovala tako imenovano strukturo, ustrezno zasedbo po starosti in sporu. Po letu 1965 pa so volili manj žensk v samoupravne in druge organe. Nov val emancipacije bodo žene doživele tedaj, ko bodo za ženskimi kandidati ženski glasovi. Odstotek šolanih žena je iz dneva v dan večji, zato se temu ne bo dalo izogniti, na vodilnih delovnih mestih pa se te pojavljajo že v večjem številu. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji med vodilnimi ljudmi kar 2% ali petina žensk.
V delovnih organizacijah se ne branijo sprejemati žena v delovno razmerje, ker so za nekatera dela celo bolj spretne kot moški. To je značilno predvsem za naše podjetje. Znebiti se bomo morali predsodkov, da so z ženami večje težave, ker so več odsotne oz. normalno je, da potrebujejo več olajšav. Menim, da žene ne bi smele v pogledu olajšav pretiravati, to se pravi, ne bi smele dovoliti takih olajšav, ki jih odtegu-
jejo od stroke. Na ta način se odtujujejo in postajajo manjvredne. Predolgo ali prepogosto izostajanje z dela potisne ženo kot delavko v slabši položaj in to tem bolj, čim zahtevnejše delo je opravljala. Izostanek pomeni izgubo kontinuitete pri delu ter pri razvoju njene strokovnosti. S tem pa si žena onemogoča poklicno uveljavljanje oz. zmanjšuje možnosti za napredovanje. Tako lahko postanejo take olajšave za ženo »bumerang«. Ne gre za to, da bi ženi njeno poklicno delo čimbolj »okitili« z olajšavami, saj se je bo tedaj kot delavke vsakdo otepal, temveč je mnogo važnejše to, da ženo razbremenimo doma, da si enakomerneje porazdelimo njeno »drugo delovno mesto.«
Prosti čas je problem sodobnega sveta, predvsem žene, pa tudi moža, če si hoče deliti delo doma in je poleg dela na delovnem mestu še angažiran v kaki družbeno politični organizaciji v podjetju ali izven njega.
Ugotovili smo, da delo žena bogati celotno družbo, zato ta ne bi smela pozabiti, da razširi pojem infrastrukture tudi na po-
moč družini, tj. ustvariti je treba pogoje za celodnevno bivanje otrok v šoli ali vrtcih, ponuditi izdatnejšo pomoč družinam z več otroci in dodeliti čimveč štipendij tistim nadarjenim otrokom, ki jim starši težko pomagajo.
Kaj storiti v podjetju, da bo jutrišnji dan naše žene lepši, boljši in bogatejši? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Otroško varstvo je problem celotne družbe, podjetje pa bi zato moralo tudi skrbeti in gledati na to, da bi bili otroci po potrebi lahko ves dan v varstvu itd. O prehrani pa bi se dalo v podjetju še marsikaj rešiti. Če bi naša žena prejela v podjetju tudi kosilo zase in svoje otroke, bi jo s tem prav gotovo razbremenili velikega dela. Izboljšati delovne pogoje ženi, neposredni proizvajalki, ni težka naloga, potrebna je le dobra volja, posluh in načrtnost pri izvajanju načel enakopravnosti.
VSI MOŠKI ŽELIMO ŽENAM, DA BI SE NA SVOJIH DELOVNIH MESTIH ČIM BOLJE POČUTILE, IZOBRAŽEVALE IN BILE MATERIALNO NEODVISNE. ŽELIMO VSEM OBILO OSEBNE SREČE, USPEHA V POKLICU, DOMA TER NE NAZADNJE TAKŠNO VZGOJO OTROK IN PREVZGOJO MOŽ TER ŠIRŠEGA OKOLJA, DA PRAZNIK ŽENA V DANAŠNJEM SMISLU NE BO VEČ DAN INVENTURE »ŽENSKIH« PROBLEMOV.
Nedvomno je, da prinaša izgradnja hitre ceste v kraje skozi katere teče vrsto sprememb na različnih področjih. Običajno mislimo, da je nova cesta le objekt, ki nam bo omogočil hitrejšo in varnejšo vožnjo, udobnejše potovanje in občudovanje velikih mostov, predorov itd. Če pa zadevo nekoliko premislimo vidimo, da so te ugotovitve le obrobnega pomena. Mnogo važnejše so prednosti, ki prinašajo hitrejši razvoj gospodarstvu, turizmu, boljšo povezanost, skratka nov utrip.
ŽELJE POSTAJAJO STVARNOST
Dolgoletne sanje Slovencev, da bi se povezali z lepo moderno cesto od Maribora do Jadranskega morja, se počasi, vendar vztrajno uresničujejo. Med Vrhniko in Postojno je cesta že v fazi dokončne izgradnje, medtem ko smo v časopisju izvedeli, da so dela za izgradnjo odseka Hoče—Levec že oddana izvajalcem. V prvem delu so opravljena vsa pripravljalna dela, lastninski odnosi pa so že urejeni po celi dolžini trase.
Vsem nam je sicer znano, da se pri napovedih glede rokov dokončanja mnogokrat uštejemo, vendar pa ugotavljamo, da to ne drži za avto cesto, ker vemo, da so sredstva zagotovljena (posojilo mednarodne banke).
Zaradi tega se je tudi na ostalih odsekih, ki pridejo v poštev za izgradnjo v kasnejših rokih, pristopilo k intenzivnim pripravam. Urejujejo se lastninski odnosi in ostalo, kar je mogoče opraviti preden se pričnejo gradbena dela.
TEŽKA ODLOČITEV
Po Savinjski dolini poteka IV. odsek hitre ceste Šentilj—Gorica in sicer od Hudinje pri Celju do Ločice nad Vranskim. Predvideno je, da bi se začel graditi leta 1974.
Verjetno se na nobenem odseku trase ni bilo tako težko odločiti o najugodnejšem poteku. Odločitev je bila v Savinjski dolini tako problematična predvsem zaradi pomembnosti kmetijske proizvodnje (hmeljarstvo), geografskega položaja (širjenje mest in naselij, razkosanost ozke doline) in turističnega pomena. V razpravah in študijah se je izoblikovalo več možnih variant, ki pa ima vsaka določene prednosti in pomanjkljivosti, s katerih vidikov pač gledamo, že sama možnost alternativnega odločanja je v Savinjski dolini razcepila mnenja gospodarstvenikov, družbenopolitičnih dejavnikov in občanov. Razprave, ki so že bile in ki so trenutno v ospredju aktualnih dogajanj v Savinjski dolini, vzbujajo vtis, da Savinjčani nasprotujejo gradnji nove ceste skozi njihovo dolino. Resnica pa je drugačna. Savinjčani se dobro zavedajo kako velikega pomena je hitra cesta za samo dolino in za celotno republiko Slovenijo. Torej ni vprašanje cesta ali ne, ampak kje in kod!
Savinjska dolina se geografsko deli na dva dela — spodnji, ki se razprostira od Celja do Vranskega, in zgornji del od Letuša do Logarske doline. Njen položaj v slovenskem prostoru je zelo pomemben, saj leži na magistralni črti Maribor—Celje— Ljubljana. Dolina meri v najširšem delu le 3 km. Že sedaj jo se-
(Nadaljevanje na 4. strani)
IS KREM E ČESTITKE K DNEVU ŽENA!
STRAN
AVTOCESTA SKOZI SAVINJSKO DOLIN O - KJE- KOD?
(Nadaljevanje s 3. strani) ka Savinja po celi dolžini, železnica in sedanja cesta Celje— Ljubljana pa v spodnjem delu. Tako močna prepredenost z naravnimi in umetnimi preprekami zavira smotrn urbanistični in gospodarski razvoj, predvsem pa razvoj kmetijstva, ki je najpomembnejša panoga.
VSAK KOŠČEK RODOVITNE ZEMLJE JE DRAGOCEN
V kmetijstvu Savinjske doline je najpomembnejša kultura hmelj — zeleno zlato, kot ga nekateri imenujejo. Včasih je res bilo, pa tudi danes predstavlja nam Savinjčanom glavni vir dohodkov.
Hmeljarji pridelajo vsako leto preko 2.500 ton hmelja, ki ga skoraj v celoti izvozijo in prinese nad pet milijonov dolarjev čistega deviznega priliva. Zatorej se ni čuditi, da se bojijo za vsak košček rodovitne zemlje.
Poleg kmetijstva je razvita tudi industrija, predvsem tekstilna in kovinarska ter obrtništvo.
JUŽNA ALI SEVERNA VARIANTA
Strokovnjaki so po končanih prvih študijah ugotovili, da bi bilo najbolj prav, če bi bila cesta speljana po južnem delu doline.
Ta cesta bi se pri Hudinji navezala na mariborsko, nato po severni strani obšla Celje, prečkala sedanjo cesto in železnico^ pred Levcem, pred Petrovčami prešla Savinjo in vzporedno z njo potekala do šešč. V drugem delu pa bi ubirala obronke južnih hribov doline ter pri Ločici zapustila Savinjsko dolino in se priključila na naslednji odsek.
Predlog te variante trase je sicer odgovarjal kmetijcem, ne pa Celjanom, ker bi preprečil širjenje mesta na zahodu in obenem ogrozil nahajališče pitne vode za potrebe mesta.
Nato je bila proučena in izdelana lokacijska dokumentacija za severno varianto. Cesta naj bi se priključila na mariborsko prav tako kot južna pri Hudinji,
se popolnoma izognila mesta Celja, potekala preko farme Zalog, Gotovelj, farme Podlog, mimo Grušovelj in Bregu do Savinje. Po prehodu Savinje bi vodila ob Gomilskem in Prekopi ter preko Vranskega polja do Ločice. Ta varianta bi potekala po najboljših kmetijskih zemljiščih.
Zaradi gradnje te ceste bi bilo treba porušiti preko 40 ha betonskih in 30 ha lesenih žičnic, uničen bi bil namakalni sistem in druge hidromelioracijske naprave. Poleg tega bi se močno zmanjšala funkcionalnost preostalih zemljišč ob trasi. Neprecenljivo škodo bi utrpeli tudi mlečni farmi Podlog in Zalog.
Obe, južna in severna varianta, imata več podvariant, ki pa zadeve bistveno ne spremenijo.
Ob vseh razpravah in dogodkih okrog avtoceste v Savinjski dolini se že preprostemu človeku, ki se ne spozna na te stvari, vsiljuje vprašanje, kako je kljub strokovnemu obravnavanju problematike prišlo do alternativnih možnosti lokacije ceste. Ali sta si varianti res tako podobni, da dopuščata diskusije, ali pa morda niso bili upoštevani vsi dejavniki, ki lahko vplivajo na končno odločitev?
SKUPNI INTERESI SO PREVLADALI
Ti šibki argumenti glede prednosti severne ali južne variante so še bolj vzpodbudili zainteresirane občine k ponovnim razpravam o tej problematiki. Tako so na medobčinskem posvetovanju občin Celje, Žalec in Velenje ugotovili, da so bile vse dosedanje razprave preveč zaprte v ozke občinske meje brez večjega posluha za interese širše regije. Na tem sestanku so prvič našli skupen jezik glede obravnavane tematike in izoblikovali stališče, da je s širšega vidika najugodnejša skrajno severna varianta. O tem so seznanili Cestni sklad SRS in mu predlagali, da se izdela podrobnejša dokumentacija tudi za to varianto.
Kje bi potekala ta trasa? Podobno kot južna in severna varianta, se tudi skrajno severno
Rože, rože, rože za dan žena — 8. marec v rastlinjakih našega lani zelo uspešnega Vrtnarstva
priključi na mariborski odsek na Hudinji, seka grebene nad Lopato severno od farme Zalog, teče mimo Ruš, se izogne Zg. Ložnice in Zaloga, nato vodi pod trafo postajo Podlog, mimo (Drove vasi, preide Savinjo, nakar je speljana mimo Poljč, Prekope in Vranskega do Ločice. Bistvena prednost te variante pred ostalima dvema je v tem, da ne moti urbanizacije mesta Celja, ne o-groža rezervatov pitne vode, severne vpadnice so krajše in tudi povzroči manjšo kmetijsko škodo, ker teče v glavnem po obronkih hribov na severni strani Savinjske doline, kjer so gozdna tla in kmetijska zemljišča najslabše kategorije. Kmetijci so tudi za to traso izračunali škodo po isti metodologiji in znaša 15,647.336 dinarjev, kar je dvakrat manj kot pri južni in tri in pol-krat manj kot pri severni. Ta prihranek na kmetijski škodi bi lahko upravičil morebitne večje stroške.
Ta varianta trase Savinjske doline ne razkosa, ker bi bila speljana po rahlo dvignjenem terenu, bi nudila tudi čudovit panoramski pogled na dolino.
VSI SO SI ENOTNI
Za mnenje v zvezi s hitro cesto smo povprašali nekaj neposredno zainteresiranih Savinjčanov:
PELIKAN Zvone, dipl. inž., direktor razvojnega centra Kmetijskega kombinata »HMEZAD«: odločitev za severno varianto imam kot popolnoma tehnološki pristop pri reševanju tako pomembnih zadev. Nenačrtna in intenzivna urbanizacija nam že itak jemlje mnogo najboljših kmetijskih zemljišč, zato je potrebno element ohranitve zemljišč postaviti na vidnejše mesto. Pri nas na žalost mnogokrat dopuščamo razprave tam, kjer niso potrebne, kjer so pa nujne, jih ne dovoljujemo, ampak se naslanjamo zgolj na matematične rešitve, ki so včasih zelo neživljenjske in pristranske.
Vrbačev France, kmet iz Grušovelj: »Tudi kmetje vemo, da nam je avtocesta potrebna. Zavedamo pa se tudi, da nam zemlja vsem daje kruh, kmetom pa tudi vsakdanji zaslužek. V zadnjih letih smo kmetje na našem območju vložili velike denarce v izgradnjo novih hmeljišč. Ce pa bi šla cesta tod, bi morali porušiti velike komplekse žičnic. Ali mora cesta iti res po najboljši
zemlji? Ce bi jo pomaknili par sto metrov severneje bi šla po gozdu in slabših zemljiščih, kmetje pa bi bili skoraj neprizadeti. Že itak nas je v Savinjski dolini malo tistih, ki še hočemo garati na zemlji, če pa bo cesta njive razkosala, bomo izgubili še mi veselje do kmečkega dela. Vedno nam govorijo pridelujte hmelj, hmelj, kje pa naj raste?«
Marovt Jožko, dipl. inž. farme Podlog: »Od leta 1966 sem na tej farmi. Dolga leta smo poslovali z izgubo, kljub temu, da smo vlagali ogromne napore v ureditev zemljišč, zboljšanje osnovne črede krav itd. Sedaj dosegamo pri 400 kravah povprečno mlečnost 5000 1 mleka po kravi in prvič proizvajamo rentabilno, kar je velik uspeh v živinoreji.
Avtocesta nam bi pobrala precej zemljišč, porušila osnovni koncept dela, zmanjšati pa bi bilo tudi treba osnovno čredo. Že sedaj nam delno primanjkuje krme, zato ni dopustno kakršno koli zmanjšanje zemljišč.«
Podoben pogled imajo tudi ostali občani. Vsi si želijo, da pri gradnji avtoceste upoštevajo tudi njihovo mnenje, saj bodo ugodne in neugodne posledice čutili najbolj oni sami. Kljub temu, da ta nazadnje predlagana skrajna severna varianta po stroških izgradnje ne bo bistveno odstopala od ostalih dveh, ima pa vrsto prednosti, bo treba čakati na odločitev drugih. Kakšna pa bo ta odločitev, se sprašujejo občani? Ali bo res pravična in dokončna?
RAJKO ŽOHAR
JOŽE CETINA
V RADLJAH 8 HEKTARSKA BETONKA
Na polju ob Dravi v podaljšku skoraj 50 ha hmeljišč bo DE Kmetijstvo Radlje zgradila po načrtu 8 hektarsko betonko. Zavzemajo se za nove sorte hmelja, zato da bi ublažili spomladanske delovne konice in racionalneje izkoristili obiralni stroj.
V hlevu imajo 70 pitancev in jih bodo 40 oddali Mesninam že konec aprila. Pri 65 kravah še nimajo urejenih molznih naprav in še molzejo ročno. Po načrtih nameravajo hleve preurediti do 1975. leta in povečati čredo krav na 90 glav.
REZULTAT POSLOVANJA KOMBINATA 1971
	1970	1971	1971 111 1970
celotni dohodek	393.147	537.383	137
stroški	379.534	524.184	138
dobiček (po bilanci)	13.613	13.654	100
dejanski dobiček	18.851	22.993	127
(s posp. amortizacijo) amortizacija (vsa)	17.786	21.224	119
amort. + dobiček (po bil.)	31.400	34.878	111
osebni dohodki:	48.045	60.497	126
— vkalkulirani	44.604	57.470	128
— iz dobička	3.441	3.027	88
povpr. OD (z obiravci hmelja vred)	944	1.261	134
povprečno štev. zaposlenih	2.884	2.735	95
ZGODNJA P0M1AD V SADOVNJAKU
Včasih je savinjske kmetije krasilo lepo in zdravo sadno drevje. Žal je to slika preteklih dni, danes lahko naletimo na skrajno zanemarjene sadovnjake, ki kazijo videz doline.
Predspomladanski dnevi so najbolj primerni, da jih izkoristimo za dela v sadovnjakih. Ce se že odločimo za poseg v sadovnjak, potem bi moral biti ta učinkovit. Ne sme nam biti žal odstraniti starih in nerodovitnih dreves. Taka drevesa so namreč koristna le v peči, v sadovnjaku pa nam delajo samo škodo. Največkrat so zaradi napadov bolezni in škodljivcev že na pol suha. Ker nam ne dajejo pridelka, jim tudi pri spomladanskem čiščenju in škropljenju ne posvečamo dovolj pazljivosti. Tako ostajajo iz leta v leto leglo bolezni v sadovnjaku, mnogim škodljivcem pa dajejo C> svojo staro skorjo dobro zaščito čez zimo.
Čas škropljenja prilagodimo, če je le možno, razvoju vegetacije. S škropljenjem namreč počakamo tako dolgo, da se pričnejo razvijati prvi lističi. V tem času odlagajo samice cvetožerja jajčeca v cvetni brst, zato uničimo tudi tega škodljivca, ki lahko povzroči v nekaterih letih veliko škodo.
Za škropljenje imamo na razpolago več sredstev. Zelo so v uporabi oleodiozinon, folidol olje in ultracid. Velika prednost ultracida je v tem, da lahko rok škropljenja raztegnemo prav do začetka cvetenja. Žal pa je to sredstvo precej drago.
V naših ekstenzivnih sadovnjakih navadno ne izvajamo poletnega škropljenja, zato moramo vsaj zimsko opraviti temeljito. S škropivom moramo obliti vso površino drevesa.
Ker imamo na celotnem področju DE Kooperacija že mnogo
Tako umirajo sadovnjaki po dolini
Odstranjevanje starega nekoristnega drevja mora biti torej prvi ukrep, ki se ga bomo lotili v sadovnjaku.
Ostalo drevje, ki ga v sadovnjaku nameravamo pustiti še naprej, moramo najprej temeljito obžagati in pomladiti, stare in nerodovitne veje odstranimo, pustimo pa mlade in zdrave. Če je drevo visoko, ga poskušamo tudi znižati tako, da ga bomo pri škropljenju lahko oblili s škropivom prav do vrha. Z drevesa odstranimo tudi poškodovane, rakaste in preveč k tlom viseče veje ter vse vodne poganjke. Na ta način drevo pomladimo, krošnjo pa razredčimo, le po takem posegu lahko pričakujemo kvalitetno sadje.
Če želimo imeti sadno drevje res dobro pripravljeno za škropljenje, ga moramo seveda tudi temeljito ostrgati. Pri tem ne smemo videti samo deblo, ampak morajo biti tega deležne tudi vse debelejše veje.
zasebnih traktorjev in škropilnic, bomo organizacijo škropilnih ekip, kot smo jo imeli v zadnjih letih, opustili. Traktoristi naše DE bodo škropili samo po naročilu ob sodelovanju lastnikov sadovnjakov.
Čeprav bodo čiščenje in škropljenje sadnega drevja, ki je obvezno tudi po Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, nadzorovale tudi kmetijske inšpekcije SO Žalec in Celje, je prav, da delo opravimo temeljito, ker bo samo nam samim v korist.
Ko že govorimo o oskrbi sadovnjakov, je prav, da se spomnimo še na gnojenje. V sadovnjakih lahko gnojimo s kompleksnimi gnojili, v katerih je razmerje gnojil približno enako. V intenzivnejših sadovnjakih pa se poslužujemo pravilne mešanice NPK 7-10-18-1-1. To je nitrofoskal z dodatkom mikroelementov.
L. S.
^^a pobudo zavarovancev — živinorejcev v Savinjski dolini, je zavarovanje živine^ v zadnjem času vse bolj osrednja točka odborov zavarovalnih združenj. Zavarovalna združenja, ki obstojajo že vrsto let, se dokaj hitro prilagajajo novim razmeram in načinu našega družbenega samoupravljanja. Svoj čas so delala zavarovalna združenja po posameznih rajonih ali zastopih v eni ali drugi občini; Če upoštevamo, da pokriva kooperacija Kmet. kombinata »HMEZAD« Žalec tudi občino Celje, so se le-ta združenja (Braslovče, Polzela, Go-milsko, Tabor, Žalec, Prebold, Šempeter, Petrovče in Celje—Vojnik) združila v eno zavarovalno združenje Žalec. Pri zavarovalnici se sicer obračunava vsaka občina oziroma veterinarska postaja zase, vendar je po razsežnosti kooperacije in zavarovalne tehnike ugodnejše obravnavati situacijo obeh občin skupaj. O tem je bila tudi ena izmed točk dnevnega reda, analiza skupinskega zavarovanja živine pri kooperaciji za leto 1971, na seji živinorejskega odbora Kombinata »HMEZAD« v Žalcu.
Zavarovanje živine z rizikom zdravljenja v zavarovalnem združenju Žalec
Rezultati preteklega leta žal niso v žalski občini pokazali najboljših dosežkov nasproti sosednji občini Mozirje ali Slovenjske Konjice, ki sta zaključili škodni odstotek izpod 100 %.
Kot že omenjeno, so rezultati občin Celje in Žalec za leto 197' naslednji:
1.	zavarovano je bilo 4.063 glav goveje živine, 301 konj in ... glav prašičev pitancev;
2.	premija je znašala skupaj 497.000,00 din;
3.	skupna odškodnina (zdravljenje in osnovni rizik* je znašala 505.283,20 din;
4.	poginov in zasilnih zakolov je bilo 110 glav goveje živine, 14 konjev in 36 prašičev;
5.	veterinarskih posegov je bilo 2.835 pri goveji živini, 164 pri konjih in 416 pri prašičih.
Iz gornjega je razvidno, da je skupni škodni odstotek 101,6 Vo.
Kljub razumevanju s strani zavarovalnice, da v kmetijski p'.nogi zavarovanja ne išče tehničnih rezerv, je ob takšnem škodnem odstotku zniževanje premij zaenkrat nesmiselno. Posebno še, če bi med letom prišlo do spremembe cen tistim artiklom ali storitvam, ki bi vplivale na povečanje stroškov oziroma škodnega odstotka.
Tako bi naj ostale premije za letošnje leto nespremenjene. Za naslednje leto bi bilo mogoče premijo v zavarovanju živine znižati s predpostavko, da se vsi živinorejci in službe, ki delajo na polju
(Nadaljevanje na 6. strani)
Krava Mija, FK št. 133, rojena 10. 1. 1967, je imela v I. laktacijski dobi v 284 dneh 6.354 litrov mleka s 4,2 % tolšče, v II. laktacijski dobi v 305 dneh 8.359 1 s 4,25 % tolšče, v 321 dneh pa 8.568 I s 4,3 % maščob, v III. laktaciji pa ima po prvi kontroli 36,7 1 mleka na dan Mijo drži Ivana Volfova, ena izmed najbolj prizadevnih delavk na farmi Zalog. Farmo vodi dipl. inž. Ivi Kuder
STRAN
ZAVAROVANJE ŽIVINE Z RIZIKOM ZDRAVLJENJA V ZAVAROVALNEM ZDRUŽENJU ŽALEC
(Nadaljevanje s 5. strani)
živinoreje, čim bolj povezujejo in si prizadevajo doseči boljše rezultate, ki so ob sodelovanju možni, in sicer:
1.	doseči čim večje zajetje v zavarovanje, še nezavarovano in zdravo živino, kar je eden od glavnih pogojev za boljšo izravnavo rizika;
2.	zavarovanje živine naj bi trajalo za daljše obdobje (5—10 let). S tem bi se izognili različnemu izkoriščanju zav. premij. Npr. zavarovanci dostikrat izbirajo neugodne letine ali neugoden sestav črede v hlevu (visoko breje telice, začasna neprimerna nega živine in podobno) ter v takem letu zavarujejo svojo živino. V nasprotnem primeru pa radi omahujejo;
3.	vsi živinorejci naj posvetijo vso skrb po preventivni liniji za boljšo zdravstveno stanje živine. Načrtno naj bi se pristopilo k splošnemu preprečevanju vnetja vimen, kakor je predlagal Kombinat »HMEZAD«.
V podanih okoliščinah bi živinorejci dosegli svoj namen za kvalitetno in ceneno zavarovanje živine.
Na koncu želimo sporočiti še velike ugodnosti pri zavarovanju prašičev pitancev.
Premija znaša le 3.700 S-din po komadu. Zato pa nudimo enkratno brezplačno cepljenje proti rdečici, vse zdravstvene storitve in plačilo odškodnine zaradi pogina oziroma zakola, škoda se povrne od teže pri poginu po ceni 800 S-din za kg in do teže 200 kg.
To zavarovanje je močno razširjeno, saj je bilo lansko leto na poslovni enoti Celje zavarovanih preko 6.000 prašičev pitancev, kar je nedvomno dokaz ugodnega zavarovanja.
Zavarovalnica SAVA, PE Celje
Živinorejska proizvodnja lani
(Iz poročila na seji živinorejskega odbora in DE Kooperacija.) Realizacija živinorejske proizvodnje v delovni enoti Kooperacija Žalec v letu 1971:
	Real. 1970	Real. 1971	R: R
Mlado pitano govedo kg	686.358	1,270.053	185.0
Teleta kg	171.122	259.357	151.6
Krave kg	265.496	353.716	133.2
Ostalo govedo kg	78.415	136.403	174.0
Prašiči kg	88.419	119.143	134.7
Mleko litrov	3,252.543	3,627.865	111.5
Popis živine pri zasebnih proizvajalcih na področju DE Kooperacije, ki ga je opravila pospeševalna služba Kooperacije v začetku koledarskega leta, nam izkaže naslednje stanje:
	1971	1972	Indeks :
Vse goveje živine	14.883	14.766	99.2
Telet in brejih telic	8.219	7.905	96.2
Telet in mlade živine			*
— za pleme	2.449	2.356	
— za pitanje	3.101	3.569	115.1
Pasemski sestav goveje živine predstavlja rjavo govedo, delno lisasto, nekaj pa je tudi črno belega in jersey goveda. Pasemsko čistega je 55 %.
......................minili..........illuni..
I	CENIK SADNIH SADIK	!
I ZA POMLAD 1972	!
I	JABLANE DVOLETNE na semenjaku: jonatan, zlati delišes, ida- | = red, ričared, krivopecelj, Priolov delišes, carjevič I JABLANE DVOLETNE pritlične na M IX: jonatan, zlati delišes, | = ričared
I JABLANE DVOLETNE pritlične na M IV: zlati delišes, jonatan, | = ričared	=
= JABLANE ENOLETNE na semenjaku: zlati delišes, jonatan, ri- = = čared, carjevič, idared
= HRUŠKE DVOLETNE na kutini: hardijevka, pastorjevka E HRUŠKE ENOLETNE na kutini: kleržo, viljamovka = HRUŠKE ENOLETNE na semenjaku: kleržo, viljamovka, bo- = I skovka, zelena Magdalenka, klapovka	|
I BRESKVE na sejancu: blake, armgold, redskim I MARELICE na sejancu: ogrska, os ješka
= ČEŠNJE na semenjaku: maydick, bonska, hedelfinška, napo- | = leoncvka, eriane, shery
= KUTINE: leskovačka	=
| SLIVE: rutgersteter, kalifornijska
= VIŠNJE: heiman rubin, heiman konzerva, Iotovka	1
I ČRNI RIBEZ
I RDEČI RIBEZ	1
= VRTNICE: čajevke (velikocvetne) in pollante (mnogocvetnice) =
Proizvodnja mleka in selekcija
Za organizirano proizvodnjo in odkup mleka je bilo v letu 1971 narejena 1001 pogodba. S temi pogodbami je bilo zajetih v proizvod njo 1930 krav ali 23 %, mleka pa smo odkupili 3,627.865 litrov. Na eno pogodbo se je vezalo nekaj manj kot dve kravi in odkupilo 3600 litrov mieka. Vse te krave so bile zajete v kontrolo proizvodnosti, 147 krav po metodi A, ostalih 1513 po metodi B. Pri kontroli proizvodnosti in selekciji v govedoreji je poleg pospeševalne službe kooperacije aktivno delalo 3 redni in 8 honorarnih molznih kontrolorjev. V letu 1971 je selekcijska služba delala na izboljšanju pasemske strukture goveje živine. Organizirala je dobavo čistopa-semskih živali, za celjsko področje lisasto govedo iz mariborskega okoliša, za žalsko pa rjavo govedo iz farm in iz domače reje. Organiziran je bil tudi sejem plemenske živine, kjer je bilo prodanih 33 živali. Skupno je bilo organizirano nabavljenih 175 čistopasem-skih živali od drugod.
Po programu stabilizacijskega sklada za živinorejo so bila v letu 1971 opravljena štiri premiranja brejih plemenskih telic. Skupno je bilo pozitivno ocenjeno 321 brejih telic, za katere so kooperanti dobili premijo 400 din po komadu. Od staleža vseh kontroliranih krav 1930 (pogoj za premijo je proizvodna kontrola) je bilo pre-miranih 321 kom. ali 16,6 %. Za normalen obrat goveje črede je ta odstotek primeren, ker pa je pri nas še nujno potrebno izboljšanje kvalitete živine, mora biti ta obrat hitrejši in bi moral biti ta odstotek vsaj 20. Zaradi pogostih pripomb na račun jemanja vzorcev in analize mleka je bilo v letu 1971 na iniciativo živinorejskega odbora pri DE Kooperacija formirana posebna skupina kooperantov — proizvajalcev mleka. Ti so bili na posebnem seminarju poučeni o načinu jemanja vzorcev in o analizi mleka.
Občasno člani te skupine opravijo jemanje dvojnih vzorcev, katere potem dostavijo na analizo v obrat Mleko in na ŽVZ Celje.
(Nadaljevanje na 7. strani)
= CENA: Češnje 20,00 din za komad
Jablane in hruške dvoletne, breskve, marelice, kutine, = I	slive, višnje 15,00 din za komad
Enoletne hruške 12,00 din za komad Š	Enoletne jablane 8,00 din za komad
i	Črni in rdeči ribez 3,00 din
Vrtnice 8,00 din
=	Sadjarstvo MIROSAN Petrovče §
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHÌ
KONKURENCA ODKUPA
Mesninarji nimajo težav z dogovori in sklepanjem pogodb o odkupu živine. Težave nastanejo šele takrat, ko bi morali goveda ali teleta odkupiti. Zakaj? Zato, ker jim goveda namreč — po Šmarskem, Kozjanskem in še drugod — pred njimi pokupijo Hrvati, ki plačajo precej več.
FARMA JIM NE DIŠI
V Petrovčah so delavci na sestanku zahtevali, da bi delali pozimi tudi toliko ur kot poleti. Zaposlitev jim je ponudila farma Zalog, da bi lahko njihovi delavci, ki delajo deljen delavnik ter petek in svetek, odšli na dopust. Zahtev petrovških delavcev ni več. Pa se menda ja ne bojijo dela na farmi in boljšega zaslužka?
Korberjev »ta mlad« iz Založ gnoji travnik ob Ložnici z gnojevko
Stolpa v grušoveljskih hmeljiščih čakata na odjugo
Skozi hmeljišča Argentine
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Žalec je priredilo za svoje člane 9. 2. predavanje v dvorani hmeljarskega doma v Žalcu. Mgr. Tone Wagner si je lansko leto v Argentini ogledal hmeljarska območja in posnel mnogo zanimivih detajlov o deželi in hmeljarstvu samem, vse to nam je z okrog 300 barvnimi diapozitivi razgrnil v dveurnem predavanju.
Škoda, da ni bila udeležba takšna, kot smo pričakovali.
Pogovarjali smo se tudi o obisku mednarodnega kmetijskega velesejma, ki bo od 12. do 19. marca v Veroni in bili mnenja, da organiziramo skupinski ogled.
ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA LANI
(Nadaljevanje s 6. strani)
Ugotovitve tega preverjanja so take, da je poleg pravilno vzetih vzorcev in pravilnega odčitanja še precej drugih činiteljev, ki vplivajo na mlečno tolščo.
Pitanje goveje živine
Vzporedno s proizvodnjo mleka se v govedoreji razvija tudi pitanje mlade živine. Tu je poudarek na intenzivnem pitanju. Tako je v letu 1971 sklenjeno 1548 proizvodnih pogodb in sicer za 2912 glav ali poprečno nekaj manj kot dve glavi na pogodbo. Od celotnega odkupa MPG to je 2981 kom. jih je bilo 2577 iz organiziranega pitanja ali 92 %. Vse proizvodne pogodbe za pitanje goveje živine se registrirajo pri republiškem zavodu za rezerve, prav tako.se opravlja predprijava in dokončna prijava pitanja pri stabilizacijskem skladu za živinorejo. Zaradi tako organizirane proizvodnje je bilo uveljavljenih regresov za 2491 pitancev in to v znesku 861.100 din, kar je bilo v celoti izplačano kooperantom. Pravzaprav je bilo tega izplačano celo več, ker DE Kooperacija akontira regres za pitance kooperantom do uveljavitve.
Ker so se kriteriji za uveljavitev regresa med letom spreminjali in to z veljavnostjo za nazaj za 86 pitancev predvsem zaradi prehitre oddaje, nizke ali visoke teže, regres ni bil priznan.
Suša v letu 1971 je vplivala na slabši pridelek krme, zaradi tega se je stalež živine nekoliko zmanjšal, kvalitetno pa izboljšal, ker se je povečalo število čistopasemskih in mladih živali. Tudi kvaliteta pitancev se izboljšuje in tako ugotavljamo, da je pretežna večina pitancev spitanih v kvaliteti baby beef, od tega celo 16% baby beef I a kvalitete.
Prašičereja
Ta sicer bistveno ne predstavlja večje postavke, vendar je važna predvsem zaradi rejskega središča za vzrejo plemenskih merjascev, ki ga imamo na Vranskem. V letu 1972 smo v tem vzrejališču vzredili 110 plemenskih merjascev nemške žlahtne pasme. S temi mer-jaščki smo krili potrebe na domačem področju in na področju okoliških občin. Ta proizvodnja ne ustvarja nobene akumulacije, vendar jo moramo še naprej obdržati zaradi prašičereje v zasebnem kmetijstvu.
Proizvodnja pitanja prašičev pri specializiranih proizvajalcih se ni bistveno razširila predvsem zaradi neurejenosti razmer na trgu s koruzo. Nekaj pa jih je kljub temu in to predvsem v okoliših, kjer je možna nabava cenejše krme, ki jo prašič lahko oplemeniti (odpadki klavnice, mlekarne in kuhinj).
Program dela v živinorejski proizvodnji naj bi za naprej zajel večjo intenzifikacijo v mlečni in pitovni proizvodnji, kar pa zahteva večjo angažiranost strokovnih služb od pridelovanja do spravila krme, izboljšavo pasemske strukture živine predvsem s selekcijo in z nadaljnjim uvajanjem izsledkov sodobne tehnologije v živinoreji v našo proizvodnjo.	Š- J-
PO PROIZVODNIH OBRATIH
Oblaki so se trgali in po dolgih dneh dežja, odjuge, megle in luž je tu in tam pokukalo sonce, ki že kar prijetno ogreje. Po hmeljiščih so skopnele zadnje krpe snega, po njivah za Trnavo pa so se spreletavale velike jate vran. Mrzlico, Dobrovlje in Menino pa pokriva še debela bleščeča se snežna odeja.
Takšen je bil dan pred pustom. Namenil sem se na Vransko obiskat tamkajšnjega vodjo PE inž-Franca Beričiča. V sobi sem naletel na druščino šestih kmetov in inž- Milana Dolinarja. »Zbirajo se. Predavanje imamo o novih sortah hmelja,« je pojasnil tov. Beričič. Kramljali smo o krmi, ki lani nič ni bila prava, o pri-
toh brojlerjev in nad 100 ton krompirja, pa še več bi ga, če bi šel v denar.«
»Delo na PE se je spremenilo, ni več tako kot pred leti. Premalo nas je, pa garamo od jutra do večera. Vedno je kaj: danes odkup, jutri piščanci, pa pride po jajca. Dopoldne si v pisarni ljudje podajajo kljuko in z delom ni veliko, tako mi ne preostane drugega, kot delati še popoldne. Zase nimam veliko časa. Pa tudi to ti povem, da dela ljudje ne znajo še pravilno ceniti, najdejo se pa tudi taki, ki mi mečejo polena pod noge. Odhajam s PE. Na pepelnico bo moje delo prevzel Ivo Farčnik,« mi je bolj na samem zatipal tov. Beričič.
Hišo, v. kateri je kmetijska preskrba v Vojniku, bi radi nadzidali in v njo preselili sedež PE iz odročne Višnje vasi
pravah na skorajšnje delo v hmeljnikih, o kolinah, vodovodu. Lani so premirali 43 telic, zbrali
400.500	l mleka, 54.549 kg mladih pitanih goved, pa še več bi jih, če ljudje ne bi čakali na novo ceno v januarju, ko so prignali na odkup kar 18 komadov. Inž. Beričič je pobrskal po arhivu in dejal: »Če te še zanima, povem, da smo oddali 134.562 jajc, 128
Na dvorišču P E srečam starejšega kmeta in ga povprašam, kako je zadovoljen z odnosi in delom ljudi v kooperaciji.
»Veste, tu se vsi med seboj poznamo, zato vse lepo uredimo. No ja, včasih že pride do kakšnih nasprotij, ja kje pa ne!« je bil kratek odgovor.
»Kako se pa razumete z inž. Beričičem?«	Nadalj. na 8. str.
ZA MAREC
Od	4/3	do	11/3	—	LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201
cd	11/3	do	18/3	—	FLORJANC Julij, dipl. vet., Brasi. tel. 72-048
od	18/3	do	25/3	—	ŠRIBAR Edvard, dipl. vet., Šemp., tel. 71-080
od	25/3	do	1/4	—	OCVIRK Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407
od	1/4	do	8/4	—	LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201
Ob nedeljah in državnih praznikih se prične dežurstvo ob 12. uri in se konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj.
Ob delavnikih prične dežurstvo cb 15.uri in se konča ob 7. zjutraj naslednjega dne.
Veterinarska postaja Žalec
STRAN

V lepih februarskih dneh, ki se nam znajo po izjavah starejših kmetov na pomlad otepati, so dela v hmeljiščih zaživela. Priča temu je nakladanje gnoja in ...
PO PROIZVODNIH ENOTAH
(Nadaljevanje s 7. strani)
»A, s Francijem? Poznam ga od malega. Težko so živeli in Franci je nabiral in prodajal maline, da je lahko študiral. Premirat je, pošten in ni čvekač. Če ne more storiti dobrega, tudi hudega ne bo. Kolikokrat je že tudi ponoči peljal koga v bolnico, seveda zastonj. Pa brez zamere, sem že tako predavanje zamudil,« se je poslovil očanec.
V Taboru sta mi Franjo Ura-njek in Marija Žibret povedala, da že nekaj časa iščeta blagajničarko za stalno zaposlitev 8 ur dnevno, da imajo en traktor in dva traktorista. Da ima eden od traktoristov kombi in fiča in je kot rojen za kurirsko službo.
»V tem času imamo ogromno dela:	popisujemo perspektivne
kmetije — okrog 40, popisujemo vso živino, sklepamo pogodbe za mleko. Prava papirnata vojna! Kmalu bomo še začeli sklepati pogodbe za hmelj. Jaz pa urejujem sedaj lokacijo v Ojstriški vasi za obiralni stroj Wolf,« je nametal Franjo. Marija pa je dodala: »Na strokovnih predavanjih je obisk 15 v povprečju, to je slabše od lani, mislim, da zaradi tega, ker so bila vsa predavanja navedena na enem vabilu. Ljudje listek zgubijo ali pa pozabijo, pa jih ni na predavanje, pozneje pa obžalujejo.«
Goričan Karel v Vojniku je slonel nad veliko katastrsko pregledno karto in očitno kazal nezadovoljstvo.
»Kaj pa je?« me žene radovednost.
»Hmeljišča bi radi sadili in žičnice postavljali, pa ni več primerne zemlje. Sedaj pa iščem najprimernejše kombinacije. Bomo videli, če bo šlo!« je pojasnil Karel.
Tovariš Tane: »Naš rajon P E je zelo velik. Zato nas je 5 pospeševalcev z vodjo vred. Dela ne zmanjka. Plan odkupa pitancev smo presegli s 319 tonami, piščancev pa je bilo lani kar 302 toni. Letos bo odkup govedi padel, kar lani ni bilo dovolj krme.«
»V našem okolišu smo obdelali 132 perspektivnih kmetij. Težave so okrog kreditiranja. Kredite bi morali dajati le takim, ki res gredo v intenzivno proizvodnjo in so perspektivni. Naša kmetijska preskrba nima primernih skladišč in ima material razmetan po raznih luknjah. Upravo PE bi radi iz Višnje vasi prestavili v Vojnik iz teli razlogov: tu ne stojijo vsi avtobusi, ker nimamo v Vojniku pisarne hranilnice in posojilnice, jo je odprla Ljubljanska banka, kontakt z ljudmi bi bil boljši,« je za konec povedal vodja PE Karel Zibret.
Urednik
Voda stoji po hmeljnikih v Prekopi. Napovedujejo pa sušno leto. Komu verjeti? Pustimo času čas
KMETIJSKI KOMBINAT »HMEZAD«, Žalec razpisuje naslednje
JAVNE LICITACIJE
1.	Gospodarskega poslopja v Arji vasi (bivši Rezmanov marci). s funkcionalnim zemljiščem. Poslopje je nadstropno, pritličje je zidano, nadstropni del pa je lesen, streha je dvokapna in pokrita z opeko.
Izklicna cena objekta je 13.650,00 din in din 15,00 za vsaki m2 funkcionalnega zemljišča.
Javna licitacija bo dne 14. 3. 1972 s pričetkom cb 9. uri na kraju samem.
2.	Lesenega kozolca pri farmi Zalog.
Javna licitacija bo dne 16. 3. 1972 s pričetkom ob 8 uri.
3: Kozolca v Braslovčah (Binov)
Javna licitacija bo dne 16. 3. 1972 s pričetkom ob 10 uri.
4. Kozolca v Ojstriški vasi (bivša last Ocvirk).
Javna licitacija bo dne 16. 3. 1972 s pričetkom cb 12 uri.
Vse licitacije bodo na kraju samem.
Predmet licitacije pod zap. št. 2, 3, in 4 te objave so samo objekti brez funkcionalnih zemljišč in so jih kupci dolžni v določenem roku prestaviti.
Interesenti, ki se želijo udeležiti licitacije, so dolžni pred pričetkom licitacije položiti varščino v znesku 10 °/o od izkl.cne cene. Za objekt objavljen pod zap. št. 1, pa bo kupec dolžan plačati vse stroške zemljiškoknjižnega prenosa lastništva in prometni davek od nepremičnin.
Razen navedenih objektov imamo na prodaj več lesenih ut in drugih objektov.	1
Vse informacije glede izklicne cene za objekte, ki so objav- 'j Ijeni za prodajo, in ostale objekte, ki so predvideni za prodajo, lahko interesenti dobijo na našem obratu Kmetijstvo v Šempetru ali v pisarni oddelka za zemljišča v Žalcu, soba št. 41. ;I
Zemljiški oddelek k
i
.. trošenje gnoja v šempetrskih hmeljiščih in prav tako tudi
OBVEŠČANJE
Na 41. razširjeni seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na kateri so razpravljali o obveščanju v delovnih organizacijah, je med drugimi diskutanti povedal predsednik Ob SS Celje Ivan Kramer, da so na razgovorih z uredniki glasil delovnih organizacij celjske regije izoblikovali več vprašanj. Za večjo objektivnost glasil bi kazalo razmisliti o takem načinu nagrajevanja njihovih urednikov, da jim direktorji ali drugi vodilni delavci, ki z njihovim pisanjem niso zadovoljni, ne bi mogli škodovati. Urediti bi bilo treba, da urednikom glasi! in sploh novinarjem ne bi bila
zaprta vrata na razne seje. vzeli pa so se, da morajo informacije namenjene nim, objektivne, kratke, j in razumljive.
UMETNA ZEMLJA
V Lendavi že dalj časa preiz»\-kušajo »umetno zemljo«, ki je ž(l dobro znana v Nemčiji, FrancijiP1 Izraelu in drugod. Gre za sečnin»bs sko formaldehinsko peno, ki ji " tako po fizikalnih, kakor tudi kemičnih lastnostih izredno «godati no nieliorativno sredstvo tako zijat rahljanje glinastih tal kot tudV)’ za večanje sorbcijske kapaciteti lahkih peščenih tal, kot dodatekor zemlji pa le-tej vrača sposobnosTv rodovitnosti.	^lsl
TR
UM
STRAN
V čem so bistvene spremembe samoupravljanja
po 21. in 22. amandmaju?

Ustavni amandma 21 daje pogoje za formiranje temeljne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu TOZD).
TOZD lahko postane del delovne organizacije — podjetja:
—	če gre za skupino delavcev v združenem delu (število ni pomembno) in če ta predstavlja zaokroženo celoto;
—	če so rezultati združenega dela izraz samostojnosti in se ti potrdijo kot vrednost na tržišču (ali delovni organizaciji);
—	da delavci delajo s sredstvi razširjene reprodukcije v družbeni lastnini in
—	da se z organiziranjem temeljne org. zdr. dela v DO ne smejo kršiti pravice delavce vv drugih delih podjetja, niti interesi in pravice podjetja kot celote, ki izvirajo iz skupnega dela z združenimi sredstvi.
Ustavni amandma ne dovoljuje dezintegracije podjetja, ampak krepitev integracije v združenem delu kot posledice skupnih naporov in vlaganj. Dosedaj so delavci upravljali podjetje več ali mani po nèki začrtani poti na podlagi ustave, zakonov ter statuta podjetja v posredni in neposredni obliki. Primarna sestavina sistema samoupravljanja je bila posredna oblika preko izvoljenih organov. Ustavna amandmaja 21 in 22 postavljata samoupravljanje kvalitetno in vsebinsko na povsem drugačno osnovo. Samoupravljanje prehaja od podjetja na temeljito organizacijo združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna delovna razmerja in druge odnose. Upravljajo s posli in s sredstvi družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih pomembnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo TOZD.
Tako postaja TOZD nosilec samoupravljanja v DO, kar pomeni kvalitetno spremembo od dosedanje funkcije samoupravljanja v podjetju. Ustavni amandmaji so torej bistveno spremenili dosedanje samoupravljanje v socialističnem samoupravnem sistemu, zato ga bomo kot takega tudi mi vgradili v TOZD s samoupravnim sporazumom. DO ne odreja več vsebine samoupravljanja in drugih pravic TOZD, niti jo za to ne more prikrajšati.
Samoupravni sporazum med TOZD bo urejal medsebojne odnose na enakopravni osnovi. Statut in drugi splošni akti organizacije, v kateri so združene TOZD, ne smejo biti v nasprotju s sporazumom. Samoupravni položaj TOZD bo odvisen od statusa določenega v sporazumu.
Samoupravljanje in organe v TOZD urejajo člani delovne skupnosti s pravili.
Neposredno delavci odločajo v TOZD
—	o statusnih vprašanjih TOZD,
—	o samoupravnih pravicah v TOZD lahko odločajo tudi,
—	o izoblikovanju sveta TOZD,
—	o delokrogu sveta,
—	o času, za katerega se voli svet in način volitev v svet TOZD.
Oblike neposrednega odločanja v TOZD so zbori delovnih ljudi, referendum in pravica do samoiniciative. Poleg tega, da zbor delovnih ljudi odloča o statusnih vprašanjih, je treba omeniti še naslednje: Samostojno odloča o proizvodno finančnem planu, o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o skladih, o kandidatih za člane sveta itd.
Odločitve so veljavne, če se zanje izreče večina prisotnih delavcev. Na zboru pa mora biti prisotnih več kot polovica članov delovne skupnosti TOZD.
Z ustavo je zajamčena pravica vsakega delavca, da odloča o bistvenih vprašanjih, ki jih določa zakon, sporazum ali pravila organizacije na referendumu. V statutu se določa organizacija celotne asociacije združenega dela. Postopek za izvedbo referenduma določajo pravila ali samoupravni sporazum (referendum razpiše svet TOZD). Pravice do iniciative pa je taka oblika, ko lahko vsak delavec sproži do sveta TOZD ali zbora delovnih ljudi določeno vprašanje, ponavadi v pismeni obliki. Na tako vprašanje mora dobiti odgovor.
Posredno upravljanje v TOZD se odvija na podoben način kot dosedaj, in sicer tako, da delavci neposredno izvolijo svet TOZD ter njegove organe. Struktura posrednih organov je lahko ista kot na nivoju DO, vendar mora biti to določeno"v pravilih. Svet TOZD ima isti položaj kot DS podjetja, vsak za svoje področje, kar pomeni, da v tem pogledu ne more biti nadrejenosti in podrejenosti (hierarhija odpade).
Naloge sveta TOZD so lahko naslednje:
1.	Sprejema pravila o organizaciji in poslovanju TOZD.
2.	Sprejema plan proizvodnje in prodaje, vendar mora biti ta plan usklajen s planom podjetja.
3.	Sprejema in potrjuje periodične obračune in zaključni račun.
4.	DS podjetja predlaga spremembo predmeta poslovanja in ustanavljanje novih poslovnih enot.
5.	Imenuje in razrešuje individualni izvršilni organ TOZD ter vodilne delavce organizacije.
6.	Opravlja druge zadeve, ki so določene v sporazumu ali pravilih.
Te stvari so regulirane v glavnem samo v sporazumu ali pravilih, nikakor pa ne v statutu delovne organizacije. Tu je treba določiti tudi kolektivne organe ter predpisati postopek načina volitev, mandat članov sveta, delovno področje itd.
Po dosedanjih predpisih zakona o volitvah DS in njihovih organov je volitve v samoupravne organe razpisoval DS podjetja. Z novimi ustavnimi amandmaji ta predpis ne velja več. Po mišljenju raznih strokovnjakov s področja samoupravljanja odločitev o razpisu volitev in o dnevu volitev za svet DO ne more več sprejeti DS podjetja, temveč TOZD preko svojega sveta, kjer se odloča tudi o volilni komisiji in volilnih odborih, če so ti potrebni. DS podjetja se lahko voli po delegatskem sistemu v vseh TOZD.
Ali bo TOZD pravna oseba ali ne, to je stvar samoupravnega sporazuma oziroma dogovora med TOZD. Svojstvo pravne osebe v dani situaciji ni bistven element obstoja TOZD,'saj je ta že po ustavi subjekt prava.
Na podlagi tega nas v prihodnjem letu čaka vrsta nalog, ki bodo morale biti realizirane v praksi. Ustavni amandmaji niso določili roka, do kdaj je treba izvršiti konstituiranje TOZD.
JOŽE FRANKO
... 1. Hmeljarstvo. Program pri škropljenju hmeljišč se od lanskega H leta ni menjal. Vse ‘ hmeljne nasade - ^ moramo škropiti po planu A, to se pravi, da jih moramo popolnoma oču-' iati pred boleznimi in škodljivci, kar ie seveda razumljivo, saj je hmelj ena najbolj intenzivnih kmetijskih Danog za katerega so potrebna velika obratna in investicijska sredstva. V hmeljiščih predvidevamo pet škrop-jenj in eno prašenje proti bolhačem. (lažen tega moramo planirati tudi za-iranje divjega hmelja, ki ostane )rav tako kot sedaj ena najvažnej-ocjih nalog kmetijskih zadrug na hme-jarskem področju . . .
—	O —
Za; . .. Kemičnih sredstev navadno v )iticoruzi nismo uporabljali. Sedaj pa ;le-mo dobili na tržišču nove pripravke t_;a varstvo koruze pred boleznimi, dLCkodljivci in pleveli, ki nam bodo •lajšali pridelovanje in povečali pri-lelek . . .
—	O —
... In slednjič, nihče ne more pri-eiZ'zkovati in nima pravice terjati, da 7£*i skupnost sredstva, ki jih vlaga v ,••• imeti istvo. neracionalno trošila, da lJlni podpirala nekaj, kar ne more več lili'ibstajati, to je privatnolastniške am-j&'r.iio. Ta sredstva ustvarjajo delov-„^ii ljudje no tovarnah, kmetijskih po. ^Testv’b in v drugih gospodarskih or-Ou-anizacijah in imajo pravico zahte-» 26E&1 i, c!a se uporabljajo v korist vsej ..^lružbi ne pa posameznikom ali v , wrid nittici/im konservativnim tož-d° bi živeli in delali tako, ka-Itefcor so živeli in delali njihovi ded^e. lOS/eprav ie danes mogoče več narediti, aslužiti in bolje živeti . . .
Sprehod skozi povojni vas H ta vi j arja
. . . Obrobni predeli Savinjske doline Galicija. Ponikva. Šentilj, Andraž, Šmartno ob Paki itd. so bili v predvojnem obdobjki veliki pridelovalci sadja s katerim so zalagali osrednjo Savinjsko dolino in še izvažali v tujino!
— O —
. . . Kmetijsko zadrugo Galicijo posnemata. tudi zadruga Polzela, kjer bo v tradicionalnem sadjarskem predelu Andraža uredila sadni nasad v izmeri S4 ha. Tudi tu so se z--* terenska dela začela izvajati. V letošnjem letu bo načrte za sadni nasad pripravila za površino 50 ha tudi kmetijska zadruga Ponikva pri Žalcu . . .
1961
S to številko »Hmeljarja« Vam predstavljamo dolgoletnega znanca v nekoliko snremenjeni obliki in vsebini. Snremembe niso velike, cilji pa so ostali isti. Namreč, tudi v bodoče bo inorai »Hmelipr« povezovati vse slovenske hmeljarje, jim svetovati in pomagati pri delu jih seznanjati z novostmi in jim posredovati izkušnje strokovnjakov ter izkušenih prakti-X'/'V.
V zadnjem obdobju je »Hmeljar« izdajal uredniški odbor pri Poslovni zvezi v Žalcu.Z razpustitvijo Poslovne zveze se je pojavilo vprašanje novega izdajatelja. Upajmo, da je bila
pravilna odločitev uredniškega odbora da se prenesejo izdajateljske pravice > Hmeljarja« na Institut za hmeljarstvo v Žalcu, s čemer naj bi bilo zagotovljeno redno izhajanje in vsebinska poglobitev »Hmeljarja«.
»Hmeljar« je s tem postal strokovno glasilo Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu. To pa ne pomeni, da bo njegova vsebina suhoparna in zgolj strokovna. Izdajateljski kolegij si bo vsekakor prizadeval približati »Hmeljarja« vsem naročnikom in pisati tako, da bo razumljivo in zanimivo za čim širši krog bralcev ter da bo obenem na dostojni strokovni višini.
—	O —
I^emična sestava hmelja v ravninskem, obrobnem in gričevnatem rajonu ne kaže med seboj bistvenih razlik
—	O —
T'	razmere so v letu 1960
ugodno vplivala na kemično sestavo k-" :tv.'one m in lupiiionom znaša 1,02 : i. Tudi grenčična in antiseptična bralskega storžka Razmerje med vednost sta visoki.
—	O -
V Ameriki in Angliji uporabljajo sicer molekulatorje fautoblaste) s kapaciteto preko i‘0 1 škropiva na minu-
toto in z do 40 m dolgim dometom ter 900 1 sodom. Zmogljivost teh aparatov je zelo velika: 10 do 12 ha dnevno. Kljub temu pa ti aparati ne pridejo pri nas v poštev za varstvo hmeljišč, ker zaradi premajnih medvrstnih razdalj ni. mogoče razviti večje brzine traktorja in pa ker pri nas pridelujemo visokokvaliteten hmelj, auto-blasti pa z močnim zračnim tokom posebno v vrstah, po katerih vozijo, poškodujejo precej hmeljnih storžkov.
—	O —
Kalcij je hranilna snov, ki ima več
funkcij :
—	je važen sestavni del rastlinske celice
—	utrjuje rastlino in njene organe
—	je nenadomestljiv element, ki vpliva na izboljšanje fizikalnih lastnosti tal (struktura, propustnost,
zračnost)
—	vpliva na kemijske lastnosti tal (reakcija tal, sorbcijska sposobnost tal)
—	vpliva tudi na biološko aktivnost v tleh (življenje in razvoj drobno-živk).
—	O —
F-ne 11. februarja je bil v Žalcu ustanovni občni zbor nove, velike, e-notne kmetijske zadruge »Savinjska dolina«. Udeleženci so na tem zboru uzakonili sklepe petnajstih bjvših zadrug na področju občine Žalec, ki so se v decembru preteklega leta odločile da se spojijo v novo. enotno in ekonomsko močno zadružno gospoda*0 k o organizacijo.
Nova zadruga zajema področje ^Savinjske doline zato so se udeleženci zbora nravilno odločili, da ji dajo r naslov: »Savinjska dolina«. Sedež e-(Nadaljevanje na 10. strani)
PE Kooperacija Celje je organizirala za kmečka dekleta uspešen kuharski tečaj združen z napotki za uspešno delo težkega poklica kmečke gospodinje
Mlade kmečke »celjske kuharice« so za zaključek tečaja priredile gala večerjo za svoje starše, pokrovitelje in znance. Razigrani obrazi pričajo, da je bilo poleg dobrot še obilo dobre volje.
Uspešno so končala kuharski tečaj tudi dekleta s področja PE Trnava
KUHARSKI TEČAJI
ODGOVOR IVA ČLANEK »DENARJA NI, KLJUB TEMU, DA JE«
Proizvajalci hmelja pri Kmetijskem kombinatu Šentjur so za leto 1970 dosegli enak obračun kot proizvajalci pri kombinatu Žalec. Cena hmelja letnika 1970 je bila izplačana kooperantom po vrstah:
Osnovna cena za I. vrsto 12,50 din Osnovna cena za II. vrsto 21,15 din Osnovna cena za III. vrsto 9,75 din Osnovna cena za IV. vrsto 7,50 din
Na račun podražitve za obiranje so dobili kmetje za vsak kilogram hmelja še dodatnih 0,80 din, kar je razvidno iz osnovnih obračunov. Ti obračuni so bili v mesecu decembru 1970. Ne glede, da je kombinat Žalec za izplačilo hmelja dal kredit, za katerega smo kombinatu plačali 3,5 % obresti.
Nadalje so bili kmetje z dobropisi od 31. 12. 1970 priznani še za nadaljnjih 0,70 din za kilogram I. vrste hmelja in 0,60 din za kilogram II. vrste pmelja. To doplačilo izvira še iz razlike po pogodbi, zaradi boljše realizacije prodaje hmelja letnika 1970. Po sklepu in odločitvi kombinata, isto kot pri KK Žalec, pa so z istim dobropisom ne glede na kvaliteto po vrstah dobili še vsi kmetje kooperantje izplačanih 1,00 din. Tako so potem glasili dobropisi 1,70 din za I. vrsto oddanega hmelja, 1,60 din za II. vrsto oddanega hmelja ter za III. in IV. vrsto po 1,00 din. Torej so hmeljarji dobili v_celoti izplačano po pogodbi vse obveznosti kot tudi vse ostale deleže, ki izvirajo iz sklepov samoupravnih organov. Pripominjamo še, da so kooperanti hmelja pri kombinatu Šentjur dobili izplačano omenjeni znesek poprej 'kot pri KK Žalec. Omenjena nepogodbena izplačila, denar po katerem sprašuje pisec članka, pa je torej Kmetijski kombinat Šentjur sprejel od Kombinata »Hmezad« Žalec s polletno zamudo.
Vse to je razvidno iz dokumentacije obračunov, ki jih imajo kmetje in tudi, da je kombinat Šentjur sprejel razliko doplačila od Hmezada Žalec šele dne 17. 6. 1971.
V vednost vsem proizvajalcem hmelja pri KK Šentjur, kot tudi Hmezadu Žalec, ki je posredoval zneske in datume ne glede, da je razčlenil vsoto, ki se nanaša za doplačilo lastni proizvodnji in koliko se nanaša za doplačilo hmelja letnika 1970 za kooperacijsko proizvodnjo.
KK Šentjur
SPREHOD SKOZI POVOJNI ČAS HMELJARJA
(Nadaljevanje z 9. strani)
notne zadruge je Žalec, zajema pa proizvodno področje od Vranskega do Celja in od Griž do Vinske gore ter Velenja. Prav je, da so ustanovitelji že v samem nazivu podčrtali velikost proizvodnega področja, obenem pa nakazali tudi glavno smer proizvodnje, kajti Savinjska dolina je sinonim za hmeljarstvo na Slovenskem
—	O —
Po odceptivi oddelkov za sadjarstvo, poljedelstvo in projektiranje v začetku preteklega leta, se je Inštitut zopet pretežno posvetil nalogam s hmeljarskega področja.
—	O —
Če opazujemo gibanje cen na hmeljnem tržišču dalj časa, vidimo, da si v precej pravilnem razmerju sledijo konjunkturna obdobja in obdobja kriz. Pri hmelju je značilno, da lahko v eni sezoni cene dosežejo precejšnje višine, da bi v naslednji padle za 100 ali celo 200 odstotkov. Ti ciklusi kriz spremljajo hmeljarstvo in hmeljno trgovino posebej, odkar v nekaterih državah intenzivno hmeljarijo in segajo do 100 let nazaj.	__
Prvo hiperprodukcijsko konico zapazimo v letu 1953, nato sledi strm padec proizvodnje, ki doseže svoj minimum v letu 1956. Takrat se začne proizvodnja hmelja strmo dvigati in to dviganje še vedno traja, čeprav v letih 1959 in 1960 manj občutno. V obdobju 1952/60 sta se krivulji proizvodnje piva in hmelja, če upoštevamo razmerje 1.000 hi piva je 200 kg hmelja, dvakrat križali, in sicer v letih 1954 in 19585. Iz tega sledi, da sta bili takrat proizvodnja piva in potrebe po hmelju uravnoteženi.
—	O —
Konec meseca junija letos se je odzvalo povabilu iniciativnega odbora za Hmeljarsko poslovno združenje 45 pooblaščenih predstavnikov gospodarskih organizacij, ki se bavijo s proizvodnjo hmelja v SRS in so na ustanovnem zboru v Žalcu ustanovili Hmeljarsko poslovno združenje.
Po ukinitvi poslovnih zvez smo ostali brez organizacije, ki bi v Sloveni ji povezovala pridelovalce hmelja, jil predstavljala in zastopala njih inte* rese. To je še posebno potrebno sedaj. ko je hmelj razširjen širom Slo venije. Na pobudo kmetijskih zadruj 1 in kmetijskih gospodarstev, ki pride ] lujejo hmelj, «Hmezada«, Inštituta zi „ hmeljarstvo ter na pobudo političnil ter oblastvenih organov zainteresira nih okrajev, je bil v začetku letošnje ( ga leta imenovan iniciativni odbor J nalogo, da pripravi vse potrebno z J sklicanje ustanovnega občnega zbori Hmeljarskega združenja.
—	O —
Hlevski gnoj je poleg komposta naj važnejši izvor hranljivega humusa Razen tega vsebuje tudi precej dušik; in kalija, nekoliko manj fosfora. Hra nilne snovi iz hlevskega gnoja aktivi rajo mikroorganizmi
—	O —
Hmelj je letos zelo različno razvit Nekje je presegel vrh opore, se tud močno okošatil, medtem ko je drug je komaj dosegel vrh hmeljevk oziro ma žičnice ali tudi ne in je smreka | ste oblike, s kratkimi panogami te 1 redkim cvetnim nastavkom. Vzrok J da je letos tolikšna razlika v izgledi | hmeljišč, so predvsem vremenski po | goji različna tla in agrotehnični u krepi
—	O —
Združenje za hmeljarstvo priporoč za obiranje iste cene kot lansko leto za en škaf obranega hmelja brez hrane	55	dij
za en škaf obranega hmelja s hrano	45	dl
Vse proizvajalce opozarjamo, da s za merjenje lahko uporablja sam predpisana merica ali škaf, ki je o dobrena po Uradu za mere. Meri na se tako. da sleherni obiralec pri mei ^ jenju prisostvuje.
Pridelek hmelja letnika 1961 znaš ■ v Ljudski republiki Sloveniji le 30! ton, napram letniku 1960, ko smo pri ö delali 4100 ton.	* l
(Nadaljevanje sled Sl
KAKO VZDRŽUJEMO NAPRAVE V IVOVEM STOLPIČI?
DELO
ZMS
Običajno je največ pripomb stanovalcev takoj po vselitvi in v kratkem času. Kajti največkrat mislimo, da je vsaka pomanjkljivost, ki se pojavi, vzrok nesolidne izvedbe. Ko stanovanje pre-gedamo, da bi izvršili reklamacijo pri izvajalcu, ugotovimo, da je napaka v samem vzdrževanju. Če to stanovalcu poskušamo dopovedati, je največkrat velika užaljenost in prepričevanje o nasprotnem. Da bi se vseljenci v stolpiču vsaj delno temu izognili, želim navesti nekaj možnih okvar in o-pozoril, kako naj se posamezna stanovanja in naprave vzdržujejo.
Naš blok je bil pod streho še pred zimo. Zgrajen je z žgano o-peko. Torej bi moral biti teoretično suh. Toda vsaka zgrajena stavba je vlažna. Seveda se ta vlaga pojavlja najbolj dve leti po dograditvi in še dalj. Z uporabo stanovanja se pojavlja dodatna vlaga v kuhinji, kopalnici. To dodatno vlago odvajajo zračniki, ki naj bi bili razen v izredno hudi zimi stalno odprti. Paziti moramo, da se para iz kuhinje ali ko-' palnice, posebno pri pranju s pralnim strojem ne širi v ostale , prostore, zato bo potrebno vso [ vlago sproti obrisati, saj bo nastajala okoli štedilnika in v kopalnici tam pa so keramične plo-. ščice. Vlago vsakega novega sta-, novanja preprečimo z vsakodnev-. nim zračenjem. V nasprotnem primeru bo prišlo do .deformacije ; vrat, oken, skratka vseh lesenih elementov, pojavljala se bo tudi plesen po zidovih, najpreje samo po vogalih na severni strani, potem pa po celem stanovanju.
Na vodovodnih instalacijah se pojavljajo najčešće okvare. Ne ■ smemo pozabiti, da je pritisk v h Žalcu izredno velik prav popoldne - in ponoči. Zgodi se tudi, da včasih zmanjka vode in pozabimo zapre-I ti pipe, ko pa se vrnemo domov nas čaka poplava iz našega stano-£ vanja že pri sosedu tri nadstrop-i- ja niže. Zelo previdno in z ob-'■ čutkom moramo zapirati in od-
Z
:a
a
pirati pipe v kuhinji, kopalnici, da ne poškodujemo tesnil na ventilih. Vodo v mešalnih baterijah moramo enakomerno odpirati in ne natakati ločeno mrzlo in toplo vodo. Če se poškoduje tesnilo pri vodovodnih elementih ga z lahkoto sami zamenjamo, vendar pa ne smemo pozabiti zapreti vodo v celem stanovanju. Ventili za zaporo vode v stanovanju so v kopalnicah. Največ je pritožb, ko se zamaši kuhinjsko pomivalno korito. To se zgodi največkrat zato, ker nismo vlivali samo tekočine, ampak vse kar je ostalo od pomivanja. Takšne okvare moramo sami popraviti. Včasih si stanovalci ne vedo pomagati, pa želijo, da jim pošljemo inštalaterja. Ko le ta ugotovi, da je vzrok zamašitve cunja, milo. rezanci in podobno, dobijo račun za čiščenje. Da ne bi bilo nepotrebnega razburjanja, je dobro od časa do časa očistiti pomivalno korito z vročo vodo in detergenti.
V straniščno školjko ne smemo metati trdnih predmetov, krompirja, solate, cunj, smeti, higienskih vložkov itd. Če pride do zamašitve, je potrebno poklicati inštalaterja. Če je prišlo do zamašitve zaradi navedenih predmetov, plača čiščenje stanovalec sam poleg stanarine. Če pride do zamašitve pri kopalni kadi, je le to mogoče dvigniti in očistiti talni sifon. Seveda pa je to najbolje, da izvrši inštalater. Za čiščenje sanitarnih naprav ne smemo uporabljati solne ali druge kisline, temveč s kvalitetnimi čistilnimi sredstvi in raztopinami detergentov.
Vse elektroinštalacije so izvedene po predpisih kvalitetno in sigurno. Zato je prvo opozorilo, da te naprave tudi tako uporabljamo. Najbolje je, da za vse prve priključke električnih peči in svetilk pokličemo električarja, ki bo montiral posamezne stroje in naprave po navodilih proizvajalca.
(Nadaljevanje na 12. strani)
Pred dnevi je bil v hmeljarskem domu v Žalcu posvet hmeljarjev i Slovenije o minulem in prihodnjem delu. Predavali in razprave so vodili strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo Žalec
MLADI SO TEKMOVALI
Aktiv mladih kmetijskih proizvajalcev pri DE Kooperacija je organiziral 29. 1. 1972 tretje tekmovanje »Kaj veš o kmetijstvu«. Poleg našega podjetja so prireditev omogočile še druge delovne organizacije, ki so prispevale svoje izdelke v obliki nagrad za tekmovalce. Za prvo nagrado je poskrbelo Strojno industrijsko podjetje SIP Šempeter, ki je zmagovalcem namenilo obračalnik Maraton 140. Ostale nagrade pa so prispevale tovarne umetnih gnojil, Agrotehnika, Seme Celje in druge.
Za tekmovanje se je prijavilo 8 ekip in to: Vojnik, Braslovče, Griže, Tabor, Vinska gora, Vransko, Trnava in Šempeter. Po prvem delu tekmovanja so bile ekipe zelo izenačene. Vodili so Vojnik, Vinska gora in Šempeter s po tremi točkami, štiri «kipe so imele po dve točki in le ena ekipa je osvojila samo eno točko.
Po drugem delu so vodile še Vedno iste ekipe, ostali pa so bili tudi več ali manj izenačeni.
V tretjem delu tekmovanja so bila vprašanja najtežja, zato je prišlo tudi do spremembe v vrstnem redu. Iz vodilne trojice je izpadla ekipa iz Šempetra, na njeno mesto pa je prišla ekipa iz Griž, ki je edina odgovorila na vsa vprašanja iz tretje težavnostne stopnje.
Po končanem tekmovanju v treh težavnostnih stopnjah so bile tri ekipe z enakim številom točk. Vsem trem ekipam smo po-
stavili dodatna vprašanja. Tekmovalci iz Vinske gore na vprašanje niso odgovorili in so zasedli tretje mesto. Ekipi iz Vojnika in Griž pa sta tekmovali naprej. Izkazalo se je, da so Vojničani bolje pripravljeni, zato so tudi zasedli prvo mesto, ekipa Griž pa je bila druga.
Vrstni red po končanem tekmovanju je bil naslednji: Vojnik, Griže, Vinska gora, Šempeter, Trnava, Braslovče, Tabor in Vransko.
Tekmovanje je lepo uspelo, žal nam je ponagajalo vreme, zaradi česar je bil obisk nekoliko manjši, kot bi bil sicer. Upamo, da bomo podobne prireditve lahko organizirali tudi v naslednjih letih in da se bodo tekmovanja udeležili tudi predstavniki sosednjih kmetijskih organizacij.	j
JARÖTU V SPOMIN
KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
Predsednik komisije:
Danica Lesjak
Mentorja komisije: tov. Franc Savinek tov. Mile Uranjek JANUAR:
—	posvet komisije
—	seminar družbeno-ekonom-skega usposabljanja delavcev kombinata
—	sodelovanje v »AKCIJI 13«
—	analiza mladih, ki se dopolnilno izobražujejo
FEBRUAR:
—	sodelovanje v »AKCIJI 13«
—	priprava materiala za problemsko konferenco (učenci v gospodarstvu)
—	seja komisije MAREC:
—	delovni sestanek komisije
—	seminar usposabljanja vodstev aktivov DE
—	sodelovanje v »AKCIJI 13«
—	priprava gradiva za podjetniško glasilo
APRIL:
—	posvet komisije
—	sodelovanje v »AKCIJI 13«
—	gradivo za analizo možnosti pridobitve internih kvalifikacij po DE
MAJ:
—	mesec mladosti JUNIJ:
—	seja komisije
—	priprava na praznik podjetja
—	objava informacij JULIJ:
—	sodelovanje na proslavi ob prazniku kombinata
Po zahrbtni bolezni smo v soboto 5. 2. 1972 pokopali našega dolgoletnega sodelavca JAROTA TAŠLERJA. Kljub prizadevanju svojcev, da bi ozdravel in ostal še naprej dober tovariš, takšen kot smo ga poznali, je njegovo življenje mnogo prerano ugasnilo.
Rodil se je 1924 v Velenju. Kot mladenič, sin delavske družine, se je izučil trgovskega poklica v Vitanju. Kasneje ga je življenjska pot vodila po raznih službah širom slovenske dežele. Po osvoboditvi je delal ves čas v zadružništvu. Leta 1957 je prišel na Dobrno kot upravnik kmet. zadruge in bil ob združitvi z zadrugo Celje komercialist v Celju. Po združitvi med zadrugo Celje in KK Žalec je bil vodja odkupa na PE Vojnik vse do predčasne upokojitve.
Zaradi bolezni je bil mnogo prerano invalidsko upokojen. Kot zvesti sodelavec je bil vedno voljan delati in nam pomagati v okviru svojih možnosti, kolikor mu je pač zdravje dopuščalo. Kako je bil pri ljudeh priljubljen, pa je bila zgovorna množica ljudi, ki ga je spremila na njegovi zadnji poti na pokopališče v Dobrni.	PE Vojnik
STRAN
NEKAJ PREDLOGOV ZA NOVE OLIMPIJSKE DISCIPLINE V LETU 1 9 7 2.
55 h? yet /m*
rt	Z /
Zale
v zid
—-------
Suvanje s komolci
Tuljenje v mikrofon
Dvigovanje uteži -P-Q.. JUS
- ?%$ ' -
Zategovanje pasu
J r
Sanjarjenje o lepi bodočnosti
Hmeljar Izdaja delavski svet Kombinata »Hmezad« — Žalec, ureja uredniški odbor: Anton GUBENŠEK, dipl. kmet. inž. — predsednik in člani: Stane MA-HOVT, dipl. kmet. inž., Bogdan PUGELJ, dipl. kmet. inž., Jože ROJNIK kooperant, Rajko ŽOHAR, dipl. živ. tehnolog, Miljeva KAC, dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge, inž. Vili VYBIHAL — glavni urednik — Uredništvo je na Kombinatu »Hmezad« Žalec, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 12 dinarjev. — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje.
(Nadaljevanje z 11. strani)
Kajti nepravilni in nestrokovni poseg v te naprave je lahko smrtno nevaren. Če pa se kdo že odloči za popravilo manjše okvare, mora izključiti varovalko. Posebno pozornost moramo posvetiti napravam pod napetostjo, da ne pride vanje vlaga. Pri zamenjavi varovalk ne smemo uporabljati že pregorele varovalke in te krpati, temveč jih moramo zamenjati z novimi enake jakosti. Pri dotiku z električnimi napravami moramo imeti suhe roke. Pri delovanju električnih naprav v kopalnici ali kateremkoli zaprtem prostoru ne smemo uporabljati čistilnega bencina.
V stolpiču je izdelana telefonska napeljava, ki pa v stanarini ne bo upoštevana. V kolikor bo posameznik želel telefonski priključek, bo moral sam na svoje stroške naročiti priključitev pri PTT podjetju.
Televizijska antena je skupna za vseh dvajset stanovanj. Zato ni dovoljeno izdelati nobenega dodatnega priključka, razen sobnih anten. Priključitev televizijskega aparata na skupno anteno zaupajmo strokovnjaku. Če bo škoda nastala na skupni anteni zaradi nestrokovnega priključka ali samovoljnega posega, pade v breme lastnika televizijskega aparata.
Posebno poglavje je vzdrževanje parketa. Parket lahko mažemo samo z loščili, ki so namenjena za parket. Ne smemo ga umi-
vati ali celo ribati. Ker so vse sobe strugane, je najlažja odločitev posameznikov, da parket lakirajo. Na parket ne polagajmo nepredušnih oblog, kot so linolej, stragula, podolit. Posebno pa ne smemo teh oblog pribijati. Če parket ni redno vzdrževan, je nevarnost, da se preveč izsuši in nastanejo med deščicami špranje, to pa je največkrat vzrok za raznorazne reklamacije, ki so na kraju neopravičljive.
V vseh kuhinjah je topli pod. Topli pod čistimo samo z vlažno krpo. Od časa do časa pa ga čistimo z mlačno vodo, kateri smo dodali blagi detergent. Ne smemo pa ga mazati s sredstvi za loščenje.
Navedli smo nekatere možnosti okvar, ki jih s pravilnim vzdrževanjem stanovanja in naprav lahko preprečimo. Preprečimo pa lahko tudi marsikatero nepotrebno pot pri iskanju inštalaterjev in pot do stanovanjske enote.
Vse poškodbe, ki bodo nastale pri normalni uporabi stanovanja in posameznih naprav v stanovanju, pa pravočasno sporočite na Hišni sklad, da bi takšne poškodbe lahko popravili v breme izvajalca, s katerim imamo po pogodbi dve in pol letni garancijski rok.
U. M.
(Sestavek objavljamo zato, da bi se z vsebino seznanili tudi tisti, ki že dalj časa stanujejo v blokih in stanovanjih kombinata. — Op. uredništva.)
Propagandna služba je pustni sprevod po Žalcu domiselno izkoristila za propagiranje izdelkov Sinalco
OGLAS
Prodam okrog 1000 dobrih hme-ljevk.
Jože Glušič Arja vas 65 Petrovče
OGLAS
Prodam 9 kvadratno sušilnico za hmelj.
Franc Sporn Parižlje 27 Braslovče
LJUDSKE NAPOVEDI
Če je sušca že zeleno, redko leto je plemeno.
Kar že sušca zeleni, vse se rado posuši.
Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen.
PREGOVORI
Če jezik molči, glava ne boli. Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku.
Dobremu se je škoda zameriti, a zlobnemu se ne sme.
VSÉM PROIZVAJALCEM MLEKA!
ZIS JE PREDLAGAL ZA TOLŠČOBNO STOPNJO V MLEKU 0,50 DINARJA.
MAREC 1972	PRILOGA HMELJARJA	ŠTEVILKA 2
Na podlagi 80. čl. Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, 120. in 234. čl. Statuta podjetja in določil Pravilnika o delitvi dohodka, je delavski svet podjetja na seji dne 30. 12. 1971 sprejel
PRAVILNIK
O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
Ta pravilnik določa načela za delitev osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela, upoštevajoč samoupravni sporazum kmetijskih kombinatov, e-notne osnove in merila za delitev osebnih dohodkov v celotnem podjetju.
Temeljna organizacija združenega dela lahko s svojim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov ali s sklepom sveta temeljne organizacije združenega dela ureja zadeve, ki jih ta pravilnik ne ureja, ali ki ji ta pravilnik nalaga, da jih uredi.
Temeljna organizacija združenega dela lahko sprejme tudi nižje zneske, kjer so v tem pravilniku določeni najvišji zneski.
2.	člen
Sredstva za osebne dohodke, ki se delijo po tem pravilniku, se oblikujejo po določilih pravilnika o delitvi dohodka, upoštevajoč določila navedenega samoupravnega sporazuma.
3.	člen
Za pravilnost obračuna in izplačil osebnega dohodka, nadomestil in povračil po zakonitih predpisih, samoupravnih aktih in sklepih samoupravnih organov, odgovarjajo vodje ekonomskih oddelkov oz. referenti za ekonomske posle ali njim podrejen delavec, ki neposredno opravlja posle s tega področja.
4.	člen
Vse osnove in merila, odločbe, nalogi in druge odločitve za izplačilo osebnih dohodkov, nadomestil in povračil morajo biti pismena, oprta na ustrezna določila zakonitih predpisov in splošnih aktov podjetja, podpisana od pristojnih vodstvenih delavcev. Za točnost podatkov (osnov in meril), po katerih se izračunajo osebni dohodki, nadomestila in povračila, odgovarja vodstveni delavec, ki je pooblaščen, da podpiše dokument.
5.	člen
Delavcu, ki je sprejet v delovno razmerje ali premeščen na drugo delovno mesto, se sme izjemno izplačati začasna akontacija zaslužka brez sprejetega sklepa pristojnega organa o določitvi obračunske osnove in drugih osnov za obračun akontacije osebnega dohodka.
Začasna akontacija zaslužka se sme izplačati le za en mesec in to na podlagi pismene odločbe u-pravnika temeljne organizacije združenega dela.
Pri določanju višine začasne a-kontacije se upošteva vrednost de-
lovnega mesta, določena v rang listi delovnih mest v podjetju.
6.	člen
Osebni dohodek sprejemajo delavci:
1.	v delovnem razmerju za nedoločen ali določen čas, za poln ali nepoln delovni čas, ki delajo na sistematiziranih del. mestih;
2.	v civilno-pravnem razmerju (po pogodbi o delu).
Vajenci in praktikanti prejemajo nagrado za delo, ki se izplačuje v breme materialnih stroškov.
II.	OSEBNI DOHODKI IZ DELITVE DOHODKA
7.	člen
OD delavca sestoji iz:
A)	akontacij osebnega dohodka, ki' se delavcu izplačujejo v breme vkalkuliranih osebnih dohodkov,
B)	nagrad,
C)	udeležbe v sredstvih za osebne dohodke iz dobička.
Osebni dohodek delavca se dokončno obračuna letno po sprejetju zaključnega računa in razdelitvi dohodka, med letom pa se mu izplačujejo akontacije in na-
grade’	8. člen
Akontacija OD sestoji:
1.	iz zaslužka za efektivno delo:
a)	zaslužek po obračunski postavki
—	po delovnih urah,
—	po delovnem učinku izraženim s fizičnimi ali finančnimi kazalniki,
b)	dodatki obraČ. postavki,
c)	premije za posebne delovne dosežke;
2.	iz nadomestil osebnega dohodka za čas plačane odsotnosti z
dela-	9. člen
Osebni dohodek delavca se o-bračuna v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri je (trajno ali začasno) razporejen na sistemizirano delovno mesto.
Če je bil delavec med letom zaposlen v večih temeljnih organizacijah združenega dela, se mu osebni dohodek obračuna v vsaki, glede na trajanje zaposlitve in o-pravljeno delo v posamezni temeljni organizaciji združenega dela.
Če je delavec opravljal delo v drugi temeljni organizaciji združenega dela in ga temeljna organizacija združenega dela, v kateri je zaposlen, obračuna drugi kot storitev, se mu osebni dohodek za to delo obračuna v matični temeljni organizaciji združenega dela.
V primeru iz 2. odstavka tega člena se upravniki prizadetih temeljnih organizacij združenega
dela dogovorijo, kako se obračunajo nadomestila osebnega dohodka za redni dopust.
1.	Zaslužek po obračunski postav-
ki
10.	člen
Obračunska postavka delavca se določi tako, da se njegova o-bračunska osnova (faktor dela), pomnoži z vrednostjo obračunske osnove (vrednost točke).
Obračunska osnova se določa po metodologiji, ki jo sprejme delavski svet podjetja in je-sestavni del tega pravilnika.
Analitična ocena delovnih mest (rang lista delovnih mest), določena po metodologiji, je sestavni del tega pravilnika.
11.	člen
Zgornjo mejo vrednosti obračunske osnove v podjetju določi za vsako leto odbor za poslovne zadeve.
Svet temeljne organizacije združenega dela določi ob sprejemu gospodarskega načrta vrednost obračunske osnove za tekoče leto, upoštevajoč realno pričakovani dohodek po gospodarskem načrtu. Če dohodek temeljne organizacije združenega dela ne bi dopuščal vrednosti obračunske o-snove v višini, ki jo je določil odbor za poslovne zadeve, jo mora svet temeljne organizacije združenega dela ustrezno znižati, vendar največ za 10 %.
Če svet temeljne organizacije združenega dela ne bi upošteval tega določila, lahko ukrepa ustrezno odbor za poslovne zadeve, proti odgovornim vodstvenim delavcem pa sproži disciplinski postopek.
12.	člen
Odbor za poslovne zadeve lahko na predlog glavnega direktorja in upravnika temeljne organizacije združenega dela določi o-bračunsko postavko v določenem znesku mimo določil 10. in 11. člena tega pravilnika za strokovne kadre deficitarnih strok ali visoke strokovnosti, ki jih drugače ne bi bilo mogoče zaposliti.
Delavci, ki jim je obračunska postavka določena po določilih tega člena, nimajo pravice do udeležbe v sredstvih za osebne dohodke iz dobička, ker je le-ta že upoštevana pri določanju obračunske postavke izven metodologije.	v,
13.	člen
Zaslužek delavca se izračuna po obračunski postavki in času prebitem na delu, kadar se ne ugotavlja po delovnem učinku.
2.	Zaslužek po delovnem učinku
14.	člen
Za dela oziroma delovna mesta, kjer sé da ugotavljati delovni u-činek delavca, se zaslužek delavca ugotovi po učinku (fizičnem ali finančnem).
15.	člen
Fizični učinek se meri na podlagi delovnih norm v doseženih norma-urah.
JCot osnova za izračun fizičnega učinka se upošteva 90 % tehnična norma ali 100 % izkustvena (kmetijstvo itd.).
Zaslužek po učinku se izračuna tako, da se dosežene norma-ure pomnožijo z obračunsko postavko delavca.
Zaslužek po delovnem učinku se obračunava sproti vsak mesec.
16.	člen
Svet temeljne organizacije združenega dela sprejme pravilnik o delpvnih normah, ki ga predloži ustrezna strok, služba.
Norme se določajo praviloma kot tehnične norme na podlagi predpisanega tehnološkega postopka in študija dela in časa. Poleg norme je treba v pravilniku določiti tudi normalno kvaliteto opravljenega dela.
Pravilnik o normah določa delovna mesta oziroma posle, kjer se učinek meri, norme za posamezne posle (dela), osnove in postopek za ugotavljanje delovnega učinka in način preverjanja delovnih norm.
V pravilniku o normah morajo biti navedena tudi pooblastila, kateri vodstveni in strokovni delavci lahko okvirno (srednjo) normo prilagodijo konkretnim delovnim razmeram (zlasti v kmetijstvu).
Delovna norma se spremeni, kadar se spremeni tehnološki pogoj, za katerega je bila postavljena.
17.	člen
Delavci v nabavni in prodajni službi se nagrajujejo po doseženem delovnem učinku, ki se izrazi s finančnimi kazalniki, kjer ga ni mogoče izraziti s količino prodanih izdelkov.
Osnove za izračun zaslužka po finančnem učinku so:
1.	vrednostni obseg poslovanja (promet),
2.	ustvarjeno pokritje, zmanjšano za fiksne stroške enote, za katero se ugotavlja finančni učinek (poslovni uspeh).
Te osnove se uporabljajo lahko vsaka za sebe samostojno ali kombinirano.
18.	člen
Vrednostni obseg poslovanja (promet) se kot osnova za izračun zaslužka uporabi le, če delavec sam ne vpliva na oblikovanje nabavnih oziroma prodajnih cen.
Ta osnova mora biti pogojena tudi na normirane stroške poslovanja, potrebe za dosego določenega obsega poslovanja.
19.	člen
Poslovni uspeh je osnova za izračun zaslužka tam, kjer delavec lahko vpliva na višino nabavnih in prodajnih cen ter višino nabavnih oziroma prodajnih stroškov.
20.	člen
Svet temeljne organizacije združenega dela določi v posejani prilogi gospodarskega načrta delovna mesta, za katerega se finančni učinek ugotavlja in osnove za na-
grajevanje po finančnem učinku. Osnove veljajo največ eno leto. Ce se med letom spremenijo cene, je treba prilagoditi temu tudi o-snovo za izračun finančnega u-činka.	21.	člen
Merilo za izračun zaklužka delavca po finančnem učinku je razmerje med osnovo in obračunsko postavko (v določenem razdobju — mesecu, letu), izraženo z odstotkom.
22.	člen
Delovni učinek po fizični ali finančni osnovi se individualno u-gotavlja; kjer to ni mogoče, pa skupinsko ali za ožjo organizacijsko enoto. V tem primeru se med posamezne delavce razdeli tako ugotovljeni skupni zaslužek na podlagi časa, prebitega na delu, za katerega se obračunava u-činek in obračunske postavke posameznega delavca.
23.	člen
Kadar se osnova za ugotavljanje finančnega učinka postavlja za skupino ali ožjo organizacijsko enoto (več delavcev), lahko svet temeljne organizacije združenega dela tudi določi, da pri tem posamezni strokovni in vodstveni delavci sodelujejo v delitvi vsote zaslužka s svojo povečano osnovo (obračunska postavka povečana za določen odstotek), vendar ne več kot 50 %, upoštevajoč kategorizacijo delovnih mest.
24.	člen
Ne glede na izračunani znesek, je letni zaslužek delavca po finančnem učinku omejen za 16 mesečnih obračunskih postavk, u-poštevajoč določilo prejšnjega člena. Če izračun učinka znese več, se presežek ne upošteva in ne izplača.
Kadar se delavcu izračunava zaslužek po finančnem učinku, je to končni obračun osebnega dohodka in tak delavec ni udeležen v delitvi sredstev za osebne dohodke iz dobička, ker delavec že s tem pridobi sredstva za osebni dohodek iz dobička.
Izjemoma lahko svet temeljne organizacije združenega dela določi tudi, da so delavci, plačani po prometu, ki se da objektivno in realno planirati, udeleženi tudi pri delitvi osebnega dohodka iz dobička; vendar skupni znesek zaslužka po prometu in udeležba v sredstvih za osebne dohodke iz dobička ne sme presegati 16 mesečnih obračunskih postavk.
25.	člen
Finančni učinek se praviloma obračunava letno. Kjer je možno, se ta obračun lahko izvrši tudi mesečno ali tromesečno. Vmes pa delavec dobiva akontacijo po obračunski postavki. Obračunsko razdobje določi svet temeljne organizacije združenega dela, ko določi osnovo.
26.	člen
Osebni dohodek za dopolnilno delo se določi po določilih tega pravilnika, pod pogoji pravilnika 0 delovnih razmerjih, vendar pa delavec nima pravice do nadomestil na delovnem mestu, kjer opravlja dopolnilno delo.
27.	člen
Delavcu, ki se upokoji, pripada odpravnina glede na delovno dobo v podjetju v višini, ki je v tem pravilniku določena kot osnova za izračun deleža iz dobička na podlagi stalnosti (delovne dobe v podjetju).
3.	Dodatki k obračunski postavki
28.	člen
7s določena dela ali pogoje dela. .ki niso zajeti v obračunski o-
POD.JETNIŠKI PREDPISI - STRAN 2
snovi, pripada delavcem poseben dodatek :
a)	za dodatno delo
b)	za posebne delovne pogoje
c)	za stalno pripravljenost
č) za starejše delavce, ki delajo po normi
d)	za delo v podaljšanem delovnem času
e)	za nočno delo
f)	za delo v nedeljo ali ob državnem prazniku.
Svet temeljne organizacije združenega dela določa na predlog upravnika upravičenost in višino dodatka a), b) in c).
29.	člen
Delavcu, ki na svojem delovnem mestu poleg del iz opisa delovnega mesta opravlja v rednem delovnem času še dodatno delo, za katerega ne bi bilo smotrno odpreti- posebnega delovnega mesta, pripada za tako delo dodatek.
Ta dodatek ne more presegati 20 % obrač. postavke delavca.
Dodatek je lahko določen v mesečnem ali v urnem znesku.
30.	člen
Delavec, ki dela v (1) težkih delovnih razmerah, (2) izredno fizično naporno ali (3) ob neugodnem razporedu delovnega časa in tega ni mogoče ustrezno ovrednotiti pri določitvi obračunske o-snove (faktor dela) po metodologiji, lahko dobi poseben dodatek na efektivno delovno uro. Dodatek ne more presegati 15 % obračunske postavke.
31.	člen
Delavcu pripada dodatek, če je dolžan biti tudi izven rednega delovnega časa pripravljen, da na poziv nastopi delo. Ta dodatek ne more presegati 20 % obračunske postavke.
32.	člen
Delavcu, ki je star nad 50 let in dela fizično, zaslužek pa se mu obračunava individualno po fizičnem učinku, pripada dodatek glede na njegovo starost:
—	za moške nad 50 let do 55 let in ženske nad 45 let do 50 let 8 % mesečne obrač. postavke;
—	za moške nad 55 let in ženske nad 50 let 15 % mesečne o-bračunske postavke.
Pogoj za pridobitev tega dodatka je 10 let delovne dobe v podjetju. Za delovne ure, ko delavec ne dela po učinku, mu ta dodatek ne pripada.
33.	člen
Delavcu, ki dela po nalogu pristojnega vodstvenega delavca v podaljšanem času — razen v primerih, ki jih določa zakon — pripada za vsako uro dela v podaljšanem delovnem času dodatek v višini 50 % njegove urne obračunske postavke.
34.	člen
Za nočno delo pripada delavcu dodatek v višini 25 °/o urne obračunske postavke za vsako uro nočnega dela.
35.	člen
Za delo v nedeljo in ob državnih praznikih pripada delavcu dodatek v višini 25 % urne obračunske postavke za vsako delovno u-ro v nedeljo ali na drž. praznik.
36.	člen
Dodatki se ne upoštevajo pri obračunih zaslužka po učinku, temveč se posebej obračunavajo po delovnih urah, za katere pripadajo.
4.	Premije za posebne delovne dosežke
37.	člen
Premije dobijo zlasti izvršilni in neposredni vodstveni delavci
kot plačilo za take delovne učinke ali izkazane poslovne rezultate, ki jih ni mogoče zajeti v o-bračun zaslužka po času ali po učinku, vendar se osnove in merila zanje lahko postavijo v naprej.
S primerjanjem se dodatno nagrajujejo zlasti delavci na ključnih delovnih mestih, ki s svoip delovno storilnostjo ali storilnostjo stroja ali organiziranjem dela bistveno vplivajo na učinek in poslovni uspeh del. skupine ali druge ožje organizacijske enote.
Delavec, ki je nagrajen po poslovnem uspehu, ni upravičen do premije.
38.	člen
Osnove in merila za premijo za posamezno delovno mesto določi svet temeljne organizacije združenega dela ter so sestavni del gospodarskega načrta in veljajo za eno leto.
Praviloma je osnova za premijo presežek iznad planirane količine, zneska ali normalne kakovosti.
39.	člen
Pri določanju osnov za premijo pridejo v poštev: boljša kakovost izdelka ali storitve, manjša poraba materiala za enoo izdelka ali storitve, večji izplen, znižanje proizvodnih stroškov, znižanje fiksnih stroškov, večji izkoristek strojev in drugih proizvodnih sredstev, povečani obseg poslovanja, izredni finančni dohodki, zmanjšanje kala, manjši stroški popravil in vzdrževanja, povečanje hranilnih vlog, Večje doseženo pokritje organizacijske enote (merjeno po stalnih cenah) itd.
40.	člen
Premije se obračunavajo mesečno, tromesečno ali letno glede na značaj osnove. To določi svet temeljne organizacije združenega dela, ko prejema osnove in merila za posamezna del. mesta.
Znesek premije po vseh osnovah lahko znaša za posameznega delavca največ 2 mesečni obračunski postavki. Če po izračunu premija znese več, se presežek ne upošteva in ne izplača.
5.	Nadomestila osebnega dohodka
41.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za plačano odstonost z dela pripada delavcu, kadar ima to pravico po splošnih predpisih in splošnih aktih podjetja:
—	za letni dopust,
—	za državne praznike,
—	zaradi začasne nezmožnosti za delo ali zdravljenja,
—	za izredni dopust do 7 dni,
—	za strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje.
—	za vojaške vaje, predvoja-ško vzgojo, udeležbo v civilni zaščiti ali upravljanju javnih funkcij, ali zaradi pozivov vojaških in drugih organov,
—	za zastoje med delom in zastoje zaradi sezonskega značaja proizvodnje,
—	za čas prebit v priporu ali preiskovalnem zaporu,
—	za čas odstranitve iz delovne organizacije,
—	za iskanje zposlitve v odpovednem roku,
—	v primeru odklonitve dela na nevarnem delovnem mestu.
42.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka se obračuna in izplača v višini o-bračunske postavke, če splošni predpisi ali ta pravilnik ne določajo drugače.
43.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka se obračuna in izplača v višini o-bračunske postavke, če splošni
predpisi ali ta pravilnik ne določajo drugače.
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo ali zaradi zdravljenja po nalogu pristojnega zdravnika za prvih 30 dni izostanka z dela, ki gre v breme sredstev temeljne organizacije združenega dela, znaša 80 % osnove, določene s splošnimi predpisi.
Če je začasna nezmožnost za delo posledica poklicnega obolenja ali nezgode na delovnem mestu, ki ni nastala po krivdi delavca pa znaša nadomestilo 100 odstotkov te osnove.
Delavec izgubi pravico do nadomestila osebnega dohodka, če je kontrolor ugotovil, da se ni ravnal po navodilih zdravnika, oziroma da je delal v tem času drugje oziroma doma.
44.	člen
Delavec ima pravico do tega nadomestila le pod pogojem, (1) da je o svojem izostanku z dela iz razlogov, navedenih v prejšnjem členu, najpozneje v enem dnevu obvestil svojega naposred-no nadrejenega vodstvenega delavca (ki mora to obvestilo vpisati v dnevno poročilo o delu) in zahteval izstavitev obratnega bolniškega lista, in (2) da je ob ponovnem nastopu dela predložil bolniški list, v katerem je upravičenost in dopustno trajanje izostanka z dela potrdil pristojni zdravnik.
45.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas izrednega dopusta po določilih pravilnika o delovnih razmerjih znaša 80 % obračunske postavke.
46.	člen
Za čas prisostvovanja na sejah samoupravnih organov in sestankih delovne skupnosti med delovnim časom, pripada delavcu, ki je član samoupravnega organa o-ziroma te delovne skupnosti ali funkcionar družbenopolitičnih organizacij v podjetju, nadomestilo osebnega dohodka v višini polne obračunske postavke.
47.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za vojaške vaje, predvojaško vzgojo, udeležbo v civilni zaščiti za opravljanje javnih funkcij ali zaradi pozivov vojaških in drugih organov, h katerim je poklican brez svoje krivde, pripada delavcu, če se izplača na račun organa, ki je delavca poklical, v višini obračunske postavke.
48.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka pripada delavcu za čas krajšega zastoja na delu, ki je nastal brez njegove krivde, če svet temeljne organizacije združenega dela tako sklene in če ni bilo mogoče to drugače urediti (redni ali neplačan dopust, nadomestitev izpadlega delovnega časa, začasna premestitev na drugo delo).
Vzroki zastoja so lahko izpad električne energije, okvara strojev ali naprav, požar, poplava, neurje, remont strojev, pomanjkanje surovin in materiala, nenadno zmanjšanje naročil.
Ce delavec odkloni drugo delo, izgubi pravico do nadomestila.
Nadomestilo se obračuna v višini 70 % obračunske postavke. Temeljna organizacija združenega dela s sklepom sveta ali v pravilniku o osebnih dohodkih podrobneje uredi pogoje za priznanje tega nadomestila.
49.	člen
Delavcu v temeljni organizaciji združenega dela, ki različno razporeja svoj delovni čas po mesecih. pripada, če svet temc-ljne or-
1972/2
....iL-jjai izdaja delavski svet Kom---u- -iimc.'.adx — Žalec ureja .uedniški adbor: Anton GUBEN-ljE.-,:, dipl. inž. — predsednik in ciani: S.ane MAROVT, dipl inž., Anion HORVAT, dipl. kmet. inž. Franc IZLAKAR, kmečki sin, Rajko 20HAR, dipl. živ. tehnolog, Miljeva KAČ, dipl. kmet. inž. — co conica strokovne priloge, inž. Vili VYBIHAL — glavni urednik. — Uredništvo je v Kombinatu • Ume_aux Žalec, Ulica žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. — Letna naročnina 12 dinarjev. — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična * dustrija Celje.
Lojze CETINA, dipl. kmet. inž.
Posvetovanje hmeljarskih tehnologov in
inštituta za hmeljarstvo
strokovnjakov
Kakor že nekaj let, smo tudi letos pripravili posvetovanje med tehnologi v hmeljarstvu in strokovnjaki. Posvetovanje je bilo 24. 1. 1972 na inštitutu.
Na posvetovanju smo se pogovorili o problematiki proizvodnje hmelja v letu 1971, o novih tehnoloških postopkih in drugih izsledkih inštituta, o delovanju pospeševalne službe in izobraževanju.
Navedel bom le najvažnejše in najzanimivejše ugotovitve.
žična opora in sajenje: Že lani smo ugotovili, da bomo morali zaradi podražitve betonskih drogov spet uporabljati lesene. Izdelan je bil prvi prototip nove lesene žičnice po zamisli inž. Pelikana. Pod njegovim vodstvom bomo postavili letos takšno žičnico na inštitutu. Pri izgradnji bomo upoštevali že vse dosedanje izkušnje glede tehnične izvedbe, predvsem pa bomo proučili delovne faze pri sestavljanju žičnice. Naleteli smo že na prve težave zaradi nabave impregniranih drogov, ki so za takšno žičnico potrebni. Težko bo dobiti dovolj drogov potrebnih dimenzij in bo zato potrebno misliti na uvoz. Prav zaradi tega bo letos postavljenih nekaj žičnic z betonskimi drogovi, nekaj z akacijevimi in nekaj z drogovi iz impregniranega mehkega lesa (bora).
KK Hmezad pripravlja posebno sikupino delavcev, ki bo opremljena s sodobno mehanizacijo za izdelavo žičnic. Tako bo mogoče delo pri izgradnji žičnic racionalizirati. Seveda pa zahteva tak sistem dela gradnjo žičnic preko celega leta.
Da bomo dobili dovolj sadik, bo treba tako pri novih sortah kot pri goldingu posvetiti vso skrb nabiranju sadik v priznanih nasadih.
Rez hmelja: Strojno rez bo treba hitreje uvesti v proizvodnjo hmelja. Cas je že, da tudi hmeljarji-kooperanti začnejo uporabljati rezalnike. Letos bodo že naročili 7 rezalnikov tipa »Wallner«. Uporabljali jih bodo v okviru strojnih skupnosti. Priključne rezalnike bo mogoče naročiti tudi pri KK Hme-zad-Strojna postaja Žalec. V začetku rezi hmelja bo inštitut skupaj s strokovno službo obrata Kooperacija organiziral demonstracije za strojno rez.
Ugotovili smo, da bi glede na veliko možnost racionalizacije dela in zmanjšanje delovne konice spomladi, morali strojno rez mnogo hitreje uvajati v prakso. Proučiti bo treba možnost, da bi rezalnik izpopolnili tako, da pred rezjo ne bi bilo potrebno ponovno odoravati s plužnim odkopalnikom. Preizkusiti moramo namestitev dveh kolutov, ki bi vsaj del zemlje odstranila. Ce pa jeseni hmelj dobro odorjemo, ga spomladi ni potrebno ponovno odoravati pred strojno rez-
j°-
Poskusi s »kemično rezjo« še niso dali zadovoljivih rezultatov. Verjetno ta ukrep ni primeren za vsako sorto in vsako leto. Na inštitutu bomo ta ukrep še preizkušali.
Napeljava vodil: Že pri lanskem razgovoru smo ugotovili, da moramo strojno napeljavo vodil izpopolniti. Z uvedbo vrvice je
namreč veter pri strojni napeljavi velika ovira. Zato proučujemo delovni postopek, ki bo omogočal začasno fiksiranje spodnjega konca vodila, da ga do takrat, ko ga delavec fiksno zabode v zemljo, veter ne odnese. Naprava mora biti preprosta. Začasna rešitev še ne bo omogočala avtomatsko fiksiranje vodila spodaj in zgoraj. V tej smeri bomo naprave še nadalje izpopolnjevali.
Napeljava hmelja in čiščenje: Predhodno redčenje poganjkov z grebljico je ukrep, ki ga izvajamo v primeru, ko je hmelj še premajhen za napeljati. Večji del odvečnih poganjkov lahko odstranimo. Tako si olajšamo čiščenje odvečnih poganjkov pri napeljavi. Ta ukrep je posebno pomemben pri strojni rezi, ko se štor površinsko zelo razraste. Ne smemo pa dovoliti, da bi zaradi predhodnega redčenja začeli napeljavati prepozno. Ko je hmelj primeren za napeljavo, opustimo precitiouno redčenje in pričnemo z napeljevanjem.
Odbiri pogankov bomo posvetili posebno skrb. Ob napeljavi bomo odvečne poganjke s nekaj potezami noža odstranili, torej zelo enostavno in hitro. Kasneje pa bomo nove poganjke in zalistnike odstranjevali kemično. V ta namen smo preizkušali na inštitutu celo vrsto kemičnih sredstev: cianamid, žveple-no-kisli amonijak, ures, herbicide in različne koncentracije in kombinacije le-teh. Vpliv spodnjih poganjkov in zalistkov na pridelek ni popolnoma razčiščen. Proučiti bo potrebno pomen teh poganjkov pri strojnem obiranju. Nekateri so mnenja, da vegetiranje poganjkov ojača štor, ki ga predčasna rez pri strojnem obiranju nekoliko oslabi.
V	razgovoru smo ugotovili, da je potrebno proučiti najprimernejšo mehanizacijo (škropilnice) za kemično čiščenje in sploh za uporabo herbicidov. Upoštevati moramo, da je nekaj teh sredstev zelo jedkih. S primernim čiščenjem in izpiranjem škropilnic je mogoče ta učinek zmanjšati.
Zelo zanimiva je ideja, da bi v prezgodaj rezanih hmeljiščih uporabljali kasneje kemična sredstva, s katerimi bi ustavili in korigirali odganjanje. Ta postopek bi bil zelo zanimiv, ker bi omogočal raztegnitev zelo kratkega termina za rez in s tem zmanjšanje spomladanske delovne konice.
Obdelava in gnojenje: O poletni obdelavi hmeljišč nismo mnogo govorili, ker je z obstoječimi priključki precej dobro rešeno. Minimalna obdelava, ki se ponekod že uvaja v proizvodnjo, je v naših pogojih še preslabo proučena, da bi jo lahko brez pridržka priporočali. Tudi z ekonomskega vidika taka obdelava v primerjavi z dosedanjim postopkom zaenkrat ni posebno zanimiva, zaradi stroškov tretiranja hmeljišč s herbicidi, v zatravljenih hmeljiščih pa še košnja trave.
V	sodelovanju z Zavodom za mehanizacijo iz Novega Sada smo preizkušali vibracijski podrahljač firme Brenig. Po naših ugotovitvah bi bil primeren za hmeljišča. Mnogo smo govorili o možnosti zamenjave hlevskega gnoja s podorom. Zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja bomo na ištitutu to vprašanje še intenzivneje proučevali.
Vrsto hmelja: Poudarjena je bila zahteva, da ne škropimo preveč, ker je to drago,
ampak natančno po napovedih, ki jih daje inštitut. Nekateri proizvajalci so škropili prevečkrat. Tudi lani je zadostovalo 5 škropljenj, seveda če so bila opravljena v pravem času, s pravimi sredstvi in pravilno. Smo edini v Evropi, ki škropimo le 5-krat letno. Za to se lahko zahvalimo načelu o »usmerjenem škropljenju«. Škropiti moramo ne preveč, ne premalo, vedno v pravem času s pravim sredstvom. Zato je važno, da se dobro naučimo ugotavljati, kdaj je populacija tolikšna, da moramo škropiti in kdaj moramo uporabiti specifične akaricide. Uši je vsako leto več, vendar še nimamo odpornih uši. Ugotavljamo, da populacija uši ni več terminsko določena. Uši ostanejo na hemlju dalj časa, kot je to bilo doslej običajno. Sistemike še lahko uporabljamo, vendar ne po juniju. Uvesti bomo morali specifična sredstva kot so un-den ali elokron. Katera sredstva bomo imeli letos na razpolago še ni povsem jasno.
Posebno skrb bomo morali posvečati varstvu novih sort. Inštitut je izdelal škropilne koledarje za vse nove sorte, ki so bili objavljeni v strokovni prilogi Hmeljarja. Prva spomladanska škropljenja bodo morala biti zgoščena pri sortah, občutljivih za peronosporo na vsakih 8 dni. Vendar stroški za ta škropljenja niso veliki. Potrebna pa bo dobra organizacija dela in potrebno število škropilnic.
Novo sredstvo proti peronospori »antra-kol« je zelo dobro, ker učinkuje tudi proti rdečemu pajku. Cineb ne bomo smeli uporabljati posebno pri novih sortah, ker pospešujejo pepelasto plesen.
V razgovoru je bilo posvečeno precej časa herbicidom v hmeljišču in ugotovljeno, da bo treba o pravilni uporabi herbicidov v hmeljiščih še mnogo govoriti in pisati.
Namakanje hmeljišč: V razpravi je bilo poudarjeno, da nekateri rapršilci pršijo zelo neenakomerno, kar je posledica vetra in nepravilnega naravnavanja pršilcev. Na različnih mestih je padlo od 10,8 mm do 30 mm vode. Na plitvih tleh bomo namakali večkrat s 15 mm, na težjih pa do 20 mm vode.
Zelo živahna razprava se je razvila okrog napovedi, kdaj je potrebno namakanje. Inštitut v vseh namakalnih sistemih redno u-gotavlja gibanje vlage v tleh in te podatke beleži v posamezne zvezke. Ko vlaga pade do določene stopnje, je potrebno namakati. l ani je bilo precej napak zaradi prekasnega začetka namakanja. Razumljivo je, da je pri začetku namakanja treba upoštevati, kako hitro pada vlaga vsak dan, koliko dni potrebujemo za pripravo namakalne naprave in koliko dni potrebujemo, da opravimo namakanje. Napovedi, ki jih daje inštitut so zato lahko le orientacijske, vsak organizator proizvodnje pa se mora glede na padanje vlage in organizacijske okolnosti odločiti, kdaj bo pričel z namakanjem. V poletnem času, ko vlaga zelo hitro pada, bo vpisovati že podatke o vlagi iznad 100. Mogoče bi bilo v primeru visoke vročine v maju potrebno namakanje, čeprav vlaga v zemlji še ni padla do kritične točke. To hipotezo bo potrebno še preveriti.
Ob koncu posveta smo govorili še o strojnem obiranju, sušenju in oviaževanju. Poudarjeno je bilo, da bo treba posvetiti vso skrb tuditem problemom.
Milan VERONEK, kmet. inž.
Novejši principi
Rastišče je faktor, ki ima velik vpliv na rentabilnost trajnih nasadov. Poleg izbire zemlje za nov nasad je potrebno pripravi tal posvetiti vso skrb, posebno danes, ko pretežno obnavljamo nasade na večjih površinah, kjer vključujemo v komplekse tudi manj primerna tla.
Izkustva so pokazala, da je potrebno za hmelj tla globoko prerahljati. O tem govorijo že najstarejši zapisniki o pridelovanju hmelja, potrjujejo pa jih tudi raziskovanja razraščenosti koreninskega sistema hmelja V zadnjem desetletju v hmeljarskih deželah in tudi pri nas (Wagner — Razširjenost skeletnih korenin Savinjskega goldinga v različnih tleh 1969).
V zbitih tleh se redke korenine po globokem podrahljanju obrastejo in razvijejo tudi v spodnje plasti zemlje
Koreninska mreža ;je dober pokazatelj vpliva tal na število in razraščenost skeletnih in prevodnih korenin hmelja. Tako pri savinjskem goldingu ugotavljamo na plitvih ali zbitih tleh z neugodnim vodno-zračnim režimom majhno število skeletnih korenin, ki so razraščene le v bližini štora in ne segajo daleč v globino. Na globokih propustnih tleh pa je število korenin podvojeno, življenjski prostor pa ob večji razraščenosti celo nekajkrat večji. Na primer: če se koreninska mreža v prostoru razširi v globino in širino, od 25 na 50 cm, se volumen rastišča rastline poveča za 8-krat; v primeru od 50 na 75 cm pa približno za 3,4-krat, od 25 na 75 cm (ekstremno) pa celo za 27-krat. Povečanje življenj-1 skega prostora hmeljske rastline oziroma številnejša in dobro razraščena koreninska! mreža je poglavitni faktor, ki veča kondicijsko moč in podaljšuje življenjsko dobo nasada.
Če tla prirodno niso najprimernejša, moramo težiti za tem, da jih za nov nasad z meliorativnimi ukrepi na osnovi analiz in raziskav napravimo primernejše, predvsem da izboljšamo njihove fizikalne in druge lastnosti. Na površinah, kjer hmelj sledi hmelju, bi poleg ostalega bilo zelo koristno ugotavljati razraščenost korenin starega hmelja, ki so dober pokazatelj primernosti tal in potrebnih melioracij.
Do sedaj zaključkov raziskav o razprostranjenosti koreninskega sistema hmelja pri pripravi zemlje za nove nasade nismo koristili. Menimo, da je to potrebno in nujno spremeniti oziroma dopolniti, zaenkrat vsaj z globokim rahljanjem in vnašanjem osnovnih elementov prehrane tudi na večjo globino, torej v območje korenin. Dosedanje globoko oranje, ki z ozirom na tip tal vsepovsod niti ni možno, ne ustvarja pogojev za čimvečjo razrast korenin, s tem pa že neposredno in na začetku omejuje rentabilnost proizvodnje.
S pripravo zemlje za nove nasade, bi po
načelih, ki izhajajo iz navedenega, morali začeti že poleti ali zgodaj jeseni oziroma v sušnem obdobju, ko so tla tudi v globino osu-
priprave zemlje
šena, kar je predpogoj za globoko rahljanje, ki bi ga najprej opravili. Za to delo bi koristili podrahljače, po možnosti dvoredne z gnanimi delovnimi organi (priključek na kardansko gred), in zemljo prerahljali 50 cm globoko. Sočasno bi vnašali v spodnje plasti zemlje gnojila, predvsem fosforna in kalijeva, tako da bi podrahljače opremili z zato potrebnimi deponatorji. Jeseni bi sledilo gnojenje s hlevskim gnojem in normalno oranje (ne globoko) s sočasnim gnojenjem na zalogo. Pred sejanjem v jeseni ali spomladi bi s površinsko obdelavo morali pripraviti zgornjo plast zemlje rahlo. Za jesen bi zadostovalo brananje z nihajno brano, (z gnanimi delovnimi organi — priključek na kardansko gred), spomladi pa kultiviranje z gre-
V letu 1971 smo pridelali oziroma prodali odkupnemu podjetju Hmezad Žalec 2612 ton hmelja, kar predstavlja 1115 kg na hektar. To je po letu 1958 najslabša letina doslej. Takrat smo pridelali v Sloveniji le 980kg/ha. Torej je za 28 odstotkov manj pridelka, če ga primerjamo z letom 1970, ko ga je bilo 3596 ton. Dejansko pridelanega je bilo za 100 do 130 ton več. To je hmelj, ki ni bil prodan preko odkupnega podjetja Hmezad. Pokupile so ga posamezne pivovarne direktno od proizvajalcev. če vzamemo v poštev še to dejstvo, je bil v letu 1971 povprečni pridelek hmelja od 1150—1170kg/ha.
Povprečno smo zadnjih 6 let pridelali 1379 kg/ha hmelja, ali skupaj 3144 ton. Letošnji pridelek je za 532 ton ali za 17 % manjši od povprečnega. Če pa upoštevamo še hmelj, ki je prodan mimo odkupnega podjetja, potem je pridelek nižji od 6-letnega povprečja za 14 %.
Ugotavljamo, da je bil glavni razlog za tako zmanjšan pridelek predvsem neugodno vreme Skozi vse leto.
Že april je bil za 0,8° C toplejši od 10-let-nega povprečja. Prva dekada je bila še kar bogata na padavinah, tako da se niti spomladanska opravila v hmelju niso mogla začeti predčasno. Lepo vreme v drugi in tretji dekadi (zlasti v drugi) pa je omogočilo rez v optimalnem času. Le redki hmeljarji, predvsem taki z večjimi površinami hmeljišč, nadalje tisti, ki jim je hmelj v proizvodnji drugotnega pomena in pa vsakoletni zamudniki, so rezali kasneje. Na srečo jim je lani zamujanje povečalo pridelek.
Kljub pravočasni rezi je hmelj sicer odgnal okrog 25. aprila, a deževni prvomajski prazniki niso rasti pospeševali. Kar spomnimo se nekaj let nazaj, ko smo za praznike obupovali, ker ni bilo doma delovne sile, hmelj pa je bil 5. maja navadno visok že 70—100 cm.
Po obilnem dežju prve dni maja (39 mm) je bil hmelj visok 20 cm.
Nato nastopi sušno obdobje. 19 dni ni padlo niti kaplje dežja, temperatura pa se je stalno večala: Ì9. maja beležimo maksimalno temperaturo 29,2° C. Ves mesec je padlo le 76 mm padavin, kar je za 51 mm manj, kot znaša 10-letno povprečje. Temperatura pa je bila za 2,2° C višja od povprečja.
Zaradi zadostne količine vlage v tleh in visoke temperature je hmelj hitro priraščal in je bil 21. maja že 170 cm visok. Povprečni dnevni prirast je bil 10 cm, v nekaterih dneh po 10. maju pa celo 15 cm na dan, kar je za ta čas nenormalno. (Povprečno je le 7—8 cm.) Že po 18. maju pričnejo dnevni prirasti pa-dati, 24. maja priraste samo 7om. Po 23. mia-ju nastopi ohladitev in ko po 30. maju pade obilen dež, se dnevni prirasti spet povečajo in 31. maja beležimo 15. cm dnevnega prirasta.
Vsota temperatur v maju 1971 je bila torej 517° C napram 386° C v letu 1970 ali za 131° C več ob približno enaki količini padavin
za nove nasade
bačem in brananje z nihajno brano. Na ta način bi rastišče do globine 50 cm dobro prerahljali, saj bi z globoko meliorativno obdelavo razdobili tudi prirodno zgoščene plasti zemlje, ki so najčešče v globini med 30 in 50 cm. S fosforjem in kalijem bi obogatili spodnje plasti zemlje, organska gnojila pa vnašali plitveje in ustvarili rahlejšo in na stiskanje odpornejšo zgornjo plast zemlje. S tem bi se približali pogojem, ki so na globokih propustnih tleh, v katerih se koreninski sistem hmelja najštevilneje in najgloblje razraste in tako ob upoštevanju novejših principov obdelane zemlje (globoko rahljanje in plitvo oranje) izpolnili prvi pogoj za veliko proizvodnjo in daljše trajanje hmelj-skih nasadov.
v preteklem letu. Smatramo, da je v tem obdobju vreme imelo odločilen vpliv na kasnejši nenormalen razvoj hmelja.
Če primerjamo vremenske razmere lanskega leta z letom 1969, vidimo, da je tudi maj 1969 bil enako topel kot v letu 1971, a je vtem času bilo za 35 mm več padavin, in njih razporeditev je bila veliko boljša.
Vsa zgodaj rezana hmeljišča so zaradi nenormalno toplega maja pričela zaključevati vegetativno rast, kar se je odražalo v opadanju dnevnega prirasta in bilo bi lahko še huje, če ne bi konec maja nastopila ohladitev in kasneje dež. Nekatera hmeljišča so konec maja, v začetku junija že oblikovala cvetne nastavke.
Ohladitev v juniju v prvi dekadi še ni bila izrazita: za 0,6° C je še bila višja od povprečja. Za 2,9° C hladnejša pa je bila druga dekada. Nekoliko toplejša je bila tretja dekada, vendar še vedno za 0,5° C hladnejša od povprečja. Padavin je bilo skozi ves mesec 72 milimetrov manj kot v povprečju (135 mm) saj je padlo le 63 mm dežja. Torej že v maju in juniju skupaj je bilo 124 mm dežja manj kot navadno, to je toliko, kot znese enomesečna količina padavin. Zanimivo pri tem je, da je v juniju bilo kar 20 deževnih dni, napram maju, ko jih je bilo le 11. Pa vendar je bilo manj padavin kot maja, ker so bile dnevne količine dežja zelo nizke: 7-krat celo izpod 1 mm.
V juniju, ko se mora hmelj razraščati, vlage torej ni bilo, zato je že v tem času kazalo na slabo letino. Takrat smo cenili pridelek na okrog 3.000 ton s predpostavko, da se bo julija, v dneh, ko doseže rastlina vrh opore, pričela razraščati v vrh. Vendar se to na večini hmeljišč ni zgodilo.
Nadaljnje pomanjkanje vlage v juliju (za 54 mm manj kot v 10-letnem "povprečju) ni moglo popraviti zastojev v razvoju iz maja in junija. Poleg tega pa je bil julija še za 1,1° C toplejši od povprečja.
Zgodaj rezana hmeljišča so zaključila rast v višino oziroma se v vrhu niso razvila. Po
1.	juliju ni bilo več priraščanja. V nekaterih letih zraste hmelj od prvega julija dalje še za 40—80 cm. Tedaj se vrh povesi in rastlina se razkošati. V lanskem letu pa je izrasel hemlj le do višine 6,40 m. V vrhu je bil brez panog z značilnimi enokrpatimi velikimi in temno zelenimi listi s posamičnimi cvetovi, ki so se kasneje razvili v velike preraščene storžke.
Ves julij je bil torej suh in vroč, zraven pa še brez zaloge vode. V hmeljiščih, ki so bila kasneje rezana, so zato ostali storžki drobni, tako da niti ti niso mogli popraviti bilance v celotnem pridelku.
Slabi pogoji za uspevanje hmelja so se nadaljevali še v avgustu, ki hmelj vzame ali da, saj je bila spet prva dekada za 3,2° C toplejša od povprečja, sicer z 29 mm dežja.
Rekapitulacija vremenskih pogojev od aprila do avgusta v letu 1971 je naslednja: To obdobje je za 1,1° C toplejše kot navadno
Milan DOLINAR, dipl. ing. agr.
HMEEJSKA LETINA 1971
in ima kar za 168 mm manj padavin kot 10-letno povprečje. Tako so se za začetek julija pesimistične ocene pridelka še znižale na uvodoma omenjeno številko.
Navedeni vremenski podatki so izmerjeni v Žalcu. Znano pa je, da je bila vzhodna Slovenija v tem še na slabšem. Dež, ki je pričel padati na Gorenjskem že 23. maja, je padel v Žalcu 30. maja, vzhodno od Pohorja pa šele čez 7 dni. Zato so pridelki s tega področja izpod 1000kg/ha ali točneje od 590 do 960 kg. Tudi nevihtno vreme v juliju se je nekaterih področij bolj drugih manj izogibalo.
Ostaja še niz drugih činiteljev, ki so vplivali na zmanjšano količino hmelja v Sloveniji kot so: toča, listne uši, napeljava poganjkov in čas rezi.
Škodo po toči registriramo vsako leto. V letu 1970 ni bilo izrazitih pustošenj, tako da iz te postavke ni iskati vzrokov za tako zmanjšanje pridelka.
Listna uš je ponekod napravila precej škode, marsikje pa se je niti ne zavedamo in se je ne da izmeriti, ker so to škodo zamaskirali 'vremenski činitelji. Na vsak način nekaj škode izvira od tod.
Večkrat je bilo že omenjeno, da so zgodaj rezana hmeljišča izoblikovala poseben habitus rastline in s tem v zvezi prazne vrhove. Že lani na podobnem seminarju smo opozorili na pravilen čas rezi. Izkušnje iz let 1968, 1969 in lani so potrdile, da je treba času rezi posvetiti več skrbi, zato ne bo odveč opozoriti na to še enkrat.
V Sloveniji imamo več podnebnih območij:
—	Tako imenovano predpanonsko podnebno območje, kamor spadajo Bela Krajina, Krško polje in Posavje, ter Dravsko in Dravinjsko polje, kjer je doba rastlin dolga od 240—260 dni s povprečno temperaturo od 9 do 10,9° C in z okrog 1000 mm padavin.
—	Predalpsko nižinsko podnebno območje, ki zajema porečje Savinje in Zgornje Sotle ter osrednjo Dolenjsko s porečjem Mirne, kjer je doba rasti krajša: od 230 do 240 dni in povprečne letne temperature od 8,8° C do 10° C in z okrog 1200 mm letnih padavin. Torej hladnejše, bolj vlažno območje.
—	Predalpsko višinsko podnebno območje, ki zajema porečje Zgornje Drave, Pohorje in Koroško, kjer je doba rasti dolga le še 225 dni, s povprečnimi letnimi temperaturami od 7,5 do 8,6° C z okoli 1400 mm padavin. Še bolj hladno in vlažno področje.
Ker je tako, potem ni vseeno, kdaj v po-
sameznem območju režemo hmelj. Ce ugotavljamo, da je optimalni čas rezi v Savinjski dolini 15.—18. april, potem z rezjo ne bomo pričeli prej kot 8.—10. aprila, če vemo, da moramo zaključiti z rezjo 25. aprila. To Pa je obenem orientacija za ostala podnebna območja, _kjer bi na grobo lahko rekli, da lahko ali celo moramo ponekod rezati hmelj že jeseni, drugod pa ne pričeti pred 13. aprilom, v nobenem primeru pa zavlačevati v maj.
Tu bi se lahko kdo našel in ugotovil, da je imel lani, ko je rezal v maju, odlične uspehe, in se bojim, da ne bi letos šel tudi v to skrajnost. Če bi v naprej vedeli, kakšno bo vreme v maju, bi se kaj hitro pravilno odločili. Ker pa v aprilu tega ne vemo, ponovno opozarjam, da upoštevate prej navedeno in se držite zlate sredine.
Glede časa rezi bomo poleg podnebnih območij upoštevali še vrsto tal, način obiranja in starost nasadov ter najprej rezali na težkih, hladnih zemljah, strojno obrane in dru-golatne nasade.
S čiščenjem, odbiro in napeljavo poganjkov lahko delno popravimo tehnične in časovne napake rezi. Tehnične napake rešujemo s predčiščenjem na ta način, da kmalu po rezi, ko hmelj prične odganjati, z greblico odstranimo vse tisto, kar ne raste iz štora, ker so to neodrezani enoletni les ali roparski poganjki, ki najbolj odženejo in so prvi vidni. To delo, ki ga lahko opravimo zelo hitro, razen z grebljico, še s kakšnim drugim podobnim orodjem, nam kasneje ublaži konico dela pri redni odbiri in napeljavi. Obenem pa smo štoru ohranili ustrezno velikost in obliko. Predčiščenju posvečamo v praksi še vse premalo skrbi.
Časovne napake pri rezi — če jih sploh lahko tako imenujemo — največkrat nas k temu prisilijo okoliščine, popravljamo pri skromnem številu delavcev s pravilno odbiro poganjkov. Mimogrede, te konice nas bo rešil samo rezalnik, ki bo sprostil delovno silo za pravočasno napeljavo vodil in odbiro ter napeljavo poganjkov.
Katere poganjke bomo odbrali času in višini primerno? Ali tiste največje ali najnižje. Za najnižje se ne bomo skoraj nikoli odločali. Najnižji so šibki in ostanejo skoraj redno še naprej šibki, ob še tako ugodnih vremnskih pogojih, kakor tudi ob izredni negi.
V letu 1971 je preizkus s različnimi vrstami poganjkov dal zanimive rezultate. Hmeljišče, ki je bilo obrezano 16. aprila, torej v optimalnem času, je bilo 11. maja primerno za napeljavo. Odbrali smo najdaljše, srednje, naj nižje poganjke in opravili rez na golo.
Rezultati:
	Naj- daljši	Sredn	Naj- nižji	Pore- zani
Višina v cm	nad 70 cm	30-40 cm	12-15 cm	0 cm
Pridelek kg/rastl.	2,53	2,78	2,34	2,04
Kg/ha suhega hmeljal750		1920	1640	1410
Debelina trte ob obiranju v mm	6,5	6,7	6,5	5,9
Hmeljišče je bilo namakano in normalno obdelano, zato so tudi pridelki ustrezno visoki.
Vidimo torej, da so srednji poganjki dali najboljši rezultat. To so tisti poganjki, ki so dovolj «vrsti, na pogled najbolj zdravi in vitalni. Najvišji poganjki so bili temnejši z daljšimi internodiji in so že v tem času kazali starikav videz. Ves čas vegetacije so bili po višini pred vsemi, ob obiranju pa taki, kot smo jih videvali v vseh hmeljiščih.
Ob napeljavi najnižjih, katere smo lahko navili na oporo šele 10 dni po odbiri, so bili po višini ves čas v zaostanku. Habitus rastline je bil precej normalen, vendar rastline visoko gole s kratkimi panogami. Vrh je bil manj košat kot pri srednjih poganjkih, rastline pa niso bile starikavega videza.
Na novo odgnali poganjki iz porezanega štora so bili sposobni za napeljavo 25. maja. Sprva je izgledalo, da iz njih ne bo kaj prida, v juniju, zlasti pa še v juliju so vsi prišli do vrha, vendar so ostali smrekaste oblike.
Iz poskusa čeprav enoletnega, vendar v specifičnih pogojih lahko zaključimo, da zniževanje in rez na glavo ni dalo zadovoljivih rezultatov. Vendar moram poudariti, da je to hmeljišče bilo 7. maja povprečno visoko '20 centimetrov, 21. maja že 170 cm. Kaj pa, če je, kar se nam je že večkrat zgodilo — hmelj sposoben za napeljavo že 28. aprila, torej visok ca. 70 cm. V takem primeru bi verjetno pravočasna odstranitev najdaljših, pa tudi srednjih bila bolj uspešna, saj bi s tem omogočili pospešeno rast šibkih poganjkov.
Možnih variant je z ozirom na pričetek vegetacije, časa rezi, vremenskih prilik in še nešteto drugih činiteljev, pri odbiri poganjkov vse polno. Najbolj prav je takrat, ko je hmelj 10. maja visok 40—50 cm, 20. maja 100—140 cm. še bolj odločilno za visoke pridelke pa je pravočasna začetna rast, ki se stalno stopnjuje brez izrazitih skokov v tempu priraščanja. To pa je pogojeno z vremenom, včasih tudi s pravilno prehrano.
Milan VERONEK, kmet. inž.
UVAJANJE NOVIH STROJEV IN NAPRAV V HMEIJARSTVU
Spričo množice strojev in naprav, ki so namenjeni kmetijstvu, se v hmeljarski proizvodnji ne moremo pohvaliti z visoko stopnjo mehanizacije, ki bi hmeljskim nasadom lahko in morala pripadati. Res je, da posebnosti hmeljske rastline terjajo tudi mehanizacijo, ki je često ni mogoče enostavno in brez korektur vključiti v pridelovanje hmelja. Oboje je seveda vezano na precejšnja finančna sredstva, ki pa jih je za začetek in poizkusno fazo običajno težko najti.
S stališča agrotehnike smo v letu 1971 pod gornjim naslovom imeli predvidene za preizkušanje naslednje kmetijske stroje:
1.	Podrahljači za meliorativno obdelavo v kombinaciji z deponatorji za gnojenje.
2.	Trosilci za hlevski gnoj z bočnim izmetom (ANNOVI)
3.	Svedri za vrtanje jam za sajenje in drugo
4.	Obrezovalnik za hmelj (UNION)
5.	Izkopalnik za izkopavanje ukoreninjen-cev
6.	Diskovni odkopalnik za hmelj
7.	Kultivator »Bison«
8.	Sadilnik za sajenje sadik v ukorenišča
9.	Freza za obdelavo hmeljskih nasadov Program smo realizirali le delno.
Podrahljači z deponatorji
Za preizkus podrahljača smo se povezali z Zavodom za mehanizacijo poljoprivrede v Novem Sadu in sodelovali pri demonstraciji podrahljača BRENIG.
Podrahljač tipa WS II. je dvoreden (150 centimetrov) iz skupine z gnanimi delovnimi organi. Gibljiv lemež je gnan preko kardanske gredi in niha v vertikalni smeri ter ustvarja pritisk na plast zemlje, ki je nad njim. Deluje do globine 80 cm. Poraba moči je od 90—Ì20 KS. S preizkusom smo bili zadovoljni. Stroj doseže zaželjeno globino že po nekaj metrih, zemljo zelo dobro prerahlja, zahteva pa manj vlečne moči kot podrahljači s klasičnimi togimi lemeži. Zaenkrat še ni opremljen z deponatorjem za gnojenje spodnjih plasti zemlje, kar pa bi se dalo dopolniti v lastnih delavnicah. Podrahljač bi bil posebno koristen v nasadih s slabimi talnimi prilikami, posebno pa uporaben pri pripravi zemlje za obnovo hemljskih nasadov.
Nabavna cena dvorednega priključka za Tip WS II ni znana, a se predvideva ca.
50.000	din. Nabavna cena tipa WS I (enored-ni za globino do 80 cm) pa je ca. 30.000 din. Znana je tudi nabavna cena dvorednega priključka (medredna razdalja 100 cm) z maksimalno globino do 60 cm in znaša ca. 26.000 dinarjev.
Trosilci za hlevski gnoj z bočnim izmetom
Za preizkus ali pa vsaj kratko demonstracijo smo se s tovarno ANNOVI (Italija) pogovarjali že pred tremi leti, vendar ta ni bila za to zainteresirana. Letos smo si hoteli delo trosilcev ogledati mimogrede v Udinah, a popoldne z njimi niso več delali. Po konstrukciji so trosilci robustni in tudi velikih kapacitet, primerni za prevoz gnoja na večje razdalje. Izmet je spredaj bočno, kar bi o-mogočalo nemoteno in enakomerno gnojenje vse površine žičnice, tudi robnih vrst. Po predvidevanjih bi bili trosilci za trošenje v hmeljiščih zelo primerni.
Svedri za vrtanje jam
Preizkuse smo delali z motornim svedrom STIHL S-08. Preizkusili smo dva tipa svedrov in sicer za prodnata in neprodnata tla, premerov 15 in 25 cm. Vrtanje jam smo poskusili v hmeljiščih za sajenje hmelja, v vinogradih pa za postavljanje betonskih stebrov za žično oporo trti. Maksimalna globina vrtanja je do 85 cm. Opazili smo, da je z ozirom na sestavo tal za uspešno delo izredno pomembna izbira primernega svedra. Pred-
vidan je še preizkus svedra 0 10 cm in pa lažjega stroja, ki je prirejen za delo enega moža. Tak sveder bi lahko koristno uporabili za vrtanje jam za nasade z gostejšo razporeditvijo sadik v vrsti .
Obrezovalnik za hmelj UNION
Predvidena je bila nabava in podrobnejši preizkus omenjenega obrezovalnika. Ker nabava ni bila realizirana (KK Hmezad), pa tudi rezalnika ni bilo mogoče dobiti za preizkus, naloga ni bila opravljena. Smo si pa v Baškem Petrovcu ogledali delo češkega obrezovalnika. Rezilo tega je nazobčano v obliki cirkularke in se pri delu vrti s 1200— 1400 obrati na minuto. Bočni tip rezalnika je opremljen s hidravliko, ki je pri delu ročno krmiljena. Stroj je primeren za delo v zemlji, ki je popolnoma brez proda. Za naše talne prilike nikakor ni primeren.
Izkopalnik za izkop ukoreninjencev
Izkop ukoreninjencev brez ustreznega o-rodja ima za posledico visok odstotek izgub oziroma ukoreninjencev, ki so mehanično tako poškodovani, da niso primerni za sajenje na stalno mesto. Z izkopalnikom Fux je bil ta problem dobro rešen, vendar prihaja na priključku zaradi velikih sil do pogostih okvar. Izkopalnik Fux je prirejen za izora-vanje sadežev na grebenih (nihanje prečno na vrsto), ukoreninjenci pa so sajeni v nivoju in delovni organi nimajo prostora za gibanje, kar povzroča lome. Zato smo predvideli preizkus stroja z nihanjem v smeri poti, ki bi potreboval manj vlečne moči in ne bi bil podvržen tolikšnemu uporu neprerahlja-nih plasti zemlje. Na sejmu v Veroni smo pri tvrdki SPEDO (Italija) zasledili izkopal-
nik krompirja, tki bi ga bilo mogoče preurediti za izkop ukoreninjencev. Do realizacije zaradi pomanjkanja deviz ni prišlo. Preureditev bi opravila tvrdka SPEDO sama.
Diskovni odkopalnik za hmelj
Znana sta dva tipa odkopalnika za hmelj in sicer Wallner z gnanimi diski in Wilibald z diski na principu diskovnega pluga, oba iz ZRN. Do preizkusa ni prišlo, ker bi bilo za to potrebno precej sredstev, primer pa spričo uvajanja strojne rezi in že obstoječih čeških odkopalnikov mi tako nujen. Kljub temu pa bi ga kot novost bilo koristno vsaj spremljati in evdentirati.
Preizkus kultivatorja BISON Italija
Omenjeni tip kultivatorja smo zasledili na kmetijskem sejmu v Veroni leta 1970. Je zelo robusten in prilagodljiv za različne medvrstne razdalje. Delovni organi tj. lastovke so spredaj opremljene s klinom in strme, tako da omogočajo večje delovne hitrosti. Smatrali smo, da bi bil za naše razmere in tipe tal zelo primeren. Poskušali smo pripraviti preizkus, a ga v letu 1971 na sejmu v Veroni nismo zasledili.
Sadilnik za sajenje sadik v ukorenišča
Sadilnik za sajenje sadik smo preizkusili v bližini Roviga v Italiji pri tvrdki SPEDO. Na lažji peščeni zemlji je deloval brezhibno. Sadike je polagal v zemljo navpično na poljubno razdaljo in globino ca. 5 cm pod površino, ki jo je možno spreminjati. Je dvo-redni in s prijemali, poljubno pa še opremljen z napravo za zalivanje in obvrstno dognojevanje. Je vsestransko uporaben in je z zamenjavo delovnih organov možno saditi ne le sadike ampak tudi gomolje, stroke in
podobno. Sadilnik bi bilo potrebno preizkusiti pri nas in ga razvijati v smeri za sajenje trajnih nasadov kot eno ali dvorednega.
Tvrdka je zanj poslala ponudbo. Cena
344.000	Lit. Ob priliki preizkusa sadilnika smo pri isti firmi videl še delovanje brane z gnanimi delovnimi organi, ki pri delu nihajo prečno na pot. Takšna brana prerahlja zemljo sorazmerno globoko, razbije grude in zravna površino tako, da je zemlja za setev ali sajenje res dobro pripravljena. Smatramo, da bi jo poleg priprave zemlje za nove nasade lahko še uporabljali za medvrstno obdelavo nasadov s širšimi razdaljami.
Freza za obdelavo hmelj skih nasadov
Freza za medvrstno obdelavo ni v rabi. Priključek je sorazmerno drag in zahteva več vlečne moči kot druga orodja. Vendar je u-poraba freze v izjemnih primerih opravičena. Tak primer je obdelava hmeljišč po strojnem obiranju, ko so tla močno steptana in običajno izsušena. Nadalje je freza edini priključek, ki je uspešen na suhih tleh in prav tako nenadomestljiv pri drobljenju in prekrivanju organske mase zelenega gnojenja v hmeljiščih. Ker so zahteve po njem vedno očitnejše, bo nabava freze nujna z ozirom na predvidene poskuse, ki jih bo treba opraviti. Predvidevamo, da bi za medvrstno razdaljo 2,40 bila primerna freza širine od 160 do 180cm in s prestavami za različne obodne hitrosti.
Kot že omenjeno na začetku, je bil program realiziran le delno. Glavni vzrok je bil pomanjkanje deviznih sredstev. Le-te bi morali za najnujnejše le zagotoviti, da delo ne bi baziralo samo na dobri volji in ostajalo pri preizkusih in ugotovitvah.
Strojno rez hmelja pri nas skoraj preveč »opazujemo«. Obrezovalnik Kmetijske strojne postaje pri delu
Z obrezovalnikom »Union« obrezano hmeljišče v Hallertauu
Dragica KRALJ, mag. agr.
PRIZNAVANJE MATIČNIH HMELJNIH RASTLIN
V Sloveniji imamo namen obnoviti v letu 1972 — 278,20 ha hmeljišč. S savinjskim gol-dingom 194,32 ha, a z novimi sortami 83,88 ha. Pripravili pa smo v preteklem letu le 126,76 hektarov matičnih rastlin savinjskega gol-dinga. Za sadilni material novih sort je poskrbljeno.
Agrotehniki nam priporočajo zgoščeno saditev zaradi uvajanja mehanizacije v hmeljišča, predvsem zaradi mehanizirane spomladanske rezi. V tem primeru nam zadostuje 1 ha priznanih matičnih rastlin za 1 ha obnove.
Precejšen primanjkljaj sadilnega materiala smo opazili pri kooperaciji Žalec. Namen ima obnajvljati 69 ha savinjskega gol-dinga, priznanih ima 29 ha. Primanjkljaj je torej 40 ha. Tudi KZ Šoštanj nima svojega sadilnega materiala za 10 ha obnove, KK Šentjur — Celje za 7 ha, KZ Slovenj Gradec za 7 ha, KG Rogoza za 5 ha, KK Ptuj za 10 ha,
PRIZNAVANJE MATIČNIH RASTLIN V LETU 1971
Prvo priznavanje I	Drugo priznavanje
Proizvajalec	03	Štev. sadilnih mest	izena- čenost	oskrba	splošni vtis	zdrav. stanje	°/p sortna čistost zdrav. stanje	oskrba	% praznil, mest	+ rastline o ’> ! ■ S ! ^ >C/) !	
KK Žalec — kooperacija VRANSKO 1. Brdnik Ignac, Stopnik	1,00	3.900	4	5	5	5	100,00 5	4	0,80	3.730	95,80
2. Pečečnik Albert, Prekopa 0,44		1.939	4	5	4	4	99,95 5	3	0,50	1.900	97,95
TABOR 3. Pondorska žičnica	2,30	6.400	4	5	5	4	99,92 5	5	0,16	6.310	98,60
TRNAVA 4. Rožič Jože, Zakl	0,77	3.400	4	5	4	5	99,97 5	5	0,00	3.360	98,97
5. Turk Franc, Trnava	0,92	2.700	5	5	5	4	100,00 5	5	0,20	2.670	98,80
6. Topovšek Vinko, Grajska vas	1,08	4.510	5	5	5	5	100,00 5	4	0,40	4.430	98,16
7. Šketa, Cizej, Leve, Ribar, Trnava, ŽL	1,77	5.762	4	5	5	5	100,00 5	5	0,60	5.680	98,60
8. Stepišnik Albin, Trnava	0,43	2.080	4	5	4	5	99,90 5	4	0,33	2.060	99,24
Prvo priznavanje |________Drugo priznavanje
Proizvajalec	03 pC	Štev. sadilnih mest	izena- čenost	oskrba	splošni vtis	zdrav, stanje I		% sortna čistost	zdrav. stanje	oskrba	% praznil mest	+ število „ P C/>	line _e> o'
BRASLOVČE 9. Marovt Franc, Zg. Gorče	0,94	3.100	5	5	5	5		99,97	5	4	0,00	3.100	99,97
10. Fonda Anton, Kamenče	0,99	3.210	4	5	4	4	100,00		5	3	0,00	3.140	97,75
11. Ušen Franc, Rokovje	1,10	3.600	4	5	4	4		99,94	5	4	0,25	3.540	98,29
12. Marovt Slava, Parižlje	0,30	1.000	4	5	4	4	100,00		5	4	0,00	990	99,34
13. Sporn Franc, Parižlje	1,08	3.300	4	5	4	4	100,00		5	4	0,33	3.270	99,34
POLZELA 14. a Rojšek Ivan	0,90	2.880	5	5	5	4		99,78	4	4	0,00	2.610	90,78
14. b Jezernik Andrej	0,67	2.160	4	5	5	4		99,69	4	4	0,50	2.100	95,63
14. c Geršak Maks, Založe žičnica B	1,01	3.240	4	5	5	4		99,63	4	4	0,50	3.100	95,63
15. Fužir Štefka, Založe žičnica L	1,50	4.800	5	4	5	4		99,96	5	5	0,00	4.700	97,96
PREBOLD 16. Kokovnik Ivan, Kaplja vas	0,52	2.550	5	5	4	5		99,69	4	4	0,40	2.440	95,69
17. Svet Vlado, Kaplja vas	0,77	3.323	5	5	4	5		99,69	4	4	0,40	3.180	95,69
18. Pototčnik Anton, Kaplja vas	0,66	2.400	5	5	4	5		99,69	4	4	0,40	2.290	95,69
19. Žgank Rade, šešče 64	0,54	2.700	4	5	4	4		99,96	5	5	0,00	2.660	98,56
GOTOVLJE 20. Bizjak Ivan, Gotovlje	0,95	3.100	5	4	4	5	100,00		5	4	0,00	3.050	98,30
PETROVCE 21. Cencel, Delakorda, Planinšek	2,30	7.400	4	4	4	4		99,96	5	5	0,20	7.200	97,36
22. Plavštajner I., Razbor-šek, Zupanc	1,60	5.160	4	5	4	4		99,68	4	4	1,00	4.970	96,58
CELJE 23. Naglič Ludvik, Leskovec	1,28	4.310	5	5	4	4		99,90	5	5	0,00	4.265	98,99
24. Okorn Franc, Škofja vas	1,00	34.00	5	5	4	4	100,00		5	4	1,10	3.260	95,90
25. Cremožnik Peter, Ložnica 1,20		3.960	4	5	3	4		99,97	5	5	0,86	3.810	96,30
VOJNIK 26. Skamen Alojz, Vojnik	0,54	1.620	5	5	4	4	100,00		5	5	0,40	1.580	97,60
KK »Hmezad« Lastna proiz. KMETIJSTVO I. 27. Vransko — Prekopa 5	7,70	24.640	4	5	4	5		99,99	5	4	0,44	24.340	98,78
28. KMETIJSTVO II. 28. a Vrbje — št. 23	5,11	16.352	4	4	4	5	100,00		4	4	0,50	15.760	96,40
28. b Vrbje — št. 38	7,60	24.616	4	5	4	5		99,98	5	4	0,80	24.070	97,78
28. c AURORA št. 7a	2,22	15.736	4	4	4	4	100,00		5	5	16,30	13.170	83,70
29. KMETAIJSTVO III. 29. a Petrovče — št. 16 AD2	6,99	22.368	5	5	5	5		99,99	4	4	1,00	21.560	96,39
29. b ATLAS — št. 42	5,47	17.504	4	4	4	4		98,45	4	4	12,00	14.430	82,45
29. c ATLAS — št. 43	5,89	18.877	3	3	3	4		99,10	4	4	15,00	13.980	74,10
30. a KMETIJSTVO IV. ATLAS — Celje Arclin št. 23	3,86	21.230	4	5	4	5	100,00		4	4	23,40	16.260	76,60
30. b Tabla št. 5	3,86	17.568	5	5	4	5		99,98	5	5	1,63	16.690	95,00
31. a INŠTITUT ZA HMELJ.
ŽALEC
ATLAS SN 6,		1.590	5	5	5	5	100,00	5	5	13,15	1.140	71,70
Gotovlje		2.430	5	5	5	5	100,00	5	5	1,00	2.170	89,35
AHIL SN 6,		1.590	5	5	5	5	100,00	5	4	4,65	1.430	90,00
Gotovlje		3.240	5	5	5	5	100,00	5	4	7,00	2.350	72,60
AURORA, Gotovlje		3.240	5	5	5	5	100,00	5	5	0,80	3.030	93,45
APOLON, Gotovlje	5,00	6.156 18.240	5	5	5	5	100,00	5	5	5,25	5.250 15.230	85,23 83,75
31. b SN 11—14	5,20	21.648	5	5	5	5	99,91	5	5	0,53	21.080	97,38
32. KK VRZENICA												
Muta, Betonka	5,00	16.000	4	3	3	4	99,99	5	5	0,33	15.780	98,66
Šentvid III.	2,20	5.500	4	4	4	4	99,98	4	3	1,14	5.100	92,70
33. KK »Hmezad« — Radlje												
AHIL — B-3	4,00	22.000	-	-	-	-	100,00	4	4	32,00	14.960	68,00
Betonka 1	6,00	19.200	4	4	4	4	99,99	5	4	0,80	18.600	96,86
34. KZ RUŠE												
Pri železnici	3,00	9.600	4	5	4	5	99,91	5	5	1,00	9.010	93,90
35. AK MARIBOR Rače — Rad van j e												
Pri gasilskem domu	3,00	7.500	4	4	3	4	99,96	3	5	3,10	6.980	93,08
Pri betonskem gradu	3,13	10.000	4	4	4	4	99,91	3	5	1,50	9.320	93,20
36. KK PTUJ Dornava — Betonka I.	6,00	19.200	4	5	4	4	99,98	4	5	1,20	18.600	96,92
Zavrč — Pod gradom	3,50	8.700	5	5	3	4	100,00	4	5	2,30	8.310	95,56
37. ARGARIA — BREŽICE												
Trnje — Pri šoboku	1,04	3.333	4	4	4	4	99,91	5	4	4,90	3.020	90,66
Prva od Brežic	0,82	2.640	4	4	4	4	99,90	5	4	4,50	2.430	91,99
38. KK SEVNICA												
Loka — Betonka I ‘/z	5,00	16.500	-	-	-	-	99,93	5	5	4,00	15.670	94,86
39. KZ PREVALJE												
Šrotnek pri kozolcu	4,00	10.000	5	5	5	5	99,93	4	3	1,48	9.565	95,65
Agraria Brežice za 1 ha in KZ Novo mesto za 10 ha.
Nekateri proizvajalci so mislili že prejšnje leto na obnovo in so si pripravili ukore-ninjence. Vendar je teh bore malo. Za prodajo pa ima na razpolago sadilni material Kmetijstvo Radlje ob Dravi za 6 ha obnove, IH Žalec za 5 ha, KZ Vuzenica za 7 ha in AK Maribor za 6 ha. Izgleda pa, da primanjkuje sadilnega materiala savinjskega goldinga še za 67 ha obnove.
Pri tej številki se je vredno zamisliti, kajti izkušnje imamo, da pri izbiri sadilnega materiala nismo dovolj izbirčni, ne bojimo se posledic, kajti želja po izpolnitvi plana je večja od strahu pred posledicami nepravilnega sajenja.
Pri sajenju se, kot vedo naši agrotehniki, pri upoštevanju nove tehnologije in določene pedantnosti pri delu, vložen trud dvakrat obrestuje. Žal pa ta trud ni poplačan, če sežemo po nesortnem in nekvalitetnem sadilnem materialu. Vedno znova ugotavljamo, da je še veliko naših hmeljišč obnovljenih z neselekcioniranim sadnim materialom. Dokaz so nekatera drugoletna hmeljišča, pri katerih z negativno selekcijo izločimo še vedno več kot 0,5 % tujih primesi.
Priznavanje matičnih rastlin je bilo v preteklem letu opravljeno po predpisani metodiki. Nekateri tuji tipi, posebno pozni so v tem letu zelo izraziti in smo jih določili v hmeljiščih, ki so bila že selekcionirana. Z večkratnimi pregledi smo izločili te pozne primerke, in sodimo, da so ta hemljišča sortno izredno čista.
Nekoliko več aktivnosti želimo od strokovne kontrole, kajti temeljiti pregledi hmeljišč v sezoni in izločanje tujih tipov v različnih časovnih terminih ima brez dvoma veliko vrednost. Prosimo zadolžene tovariše za strokovno kontrolo matičnih hmeljišč, da vložijo v to delo več truda.
Pri priznavanju novih sort smo žal morali izločiti del hmeljišča, ki je bilo zasajeno na nečisto njivo. Pri združenju manjših njiv se je primerilo, da je žičnica zajela tudi del, kjer je bil prej zasajen savinjski golding. Vkljub poostreni negativni selekciji ta del hmeljišča ni primeren za pridobivanje sadik. Pri elitnem materialu je dopuščeno forsirano razmnoževanje po določeni metodiki: z grobanjem rastlin in pripravljanjem sadik z enim vencem oči. Pred pakiranjem v plastične vrečice moramo sadike pregledati in izdati potrdilo o priznavanju, zato nas o pripravi sadik novih sort in savinjskega goldinga pravočasno obvestite.
Proizvajalci sadilnega materiala, ki ga bodo prodajali, naj ne pozabijo pripraviti potrebne etikete, vreče in plombe, ter pošiljko opremiti tudi z deklaracijo.
Da nas naslednje leto ne bo ponovno presenetilo, svetujemo, da posamezne organizacije vzporedno s planom obnove, načrtujejo tudi pridelovanje sadilnega materiala. Prijave lahko dobite pri svojem pospeševalcu. Za pridelovanje sadilnega materiala predpisuje zakon 2—10 let stara hmeljišča, ki so bila posajena s selekcionaranimi sadikami. Prijave oddate istočasno tudi svoji strokovni kontroli, kjer ne pozabite prijaviti tudi ukore-nišč.
Ker z negativno selekcijo uspešno očistimo hmeljišče z večkratnimi pregledi v zaporedju nekaj let, priporočamo, da prijavite hmeljišča, ki so že bila v postopku.
Uspešnost negativne selekcije je brez dvoma dokazana s tem, da smo primesi zmanjšali od 5 % na 0,2 %. Pri tem se zavedamo, da bi bil uspeh popolnejši, če bi resnično obnavljali le s selekcionarnim materialom. Savinjski golding pridelujemo že vrsto let in vendar še izločamo primesi tujih vrst, ki so bile pridelovane pred njim. Ta pojav je dovolj močno svarilo, ki nas mora odvračati od onečišćenja nasadov. Dosledno moramo odstopati od sajenja neke sorte v njivo, ki je bila v zadnjih treh letih zasajena z drugo sorto, z drugimi besedami, ne smemo saditi novih sort na njive, na katerih je bil zadnje tri leta posajen savinjski golding.
Milan VERONEK, kmet. inž.
Zeleno gnojenje v hmeljiščih
Hmelj kot intenzivna in večletna poljščina je poleg vremenskih pogojev izredno zah tevna tudt za tla, saj vemo, da daje visoke in kakovostne pridelke le v optimalni sredini in dobri oskrbi. Ob vedno večjem deležu strojnega dela in ob uporabi oroševalnih naprav opažamo, da se fizikalne lastnosti tal spreminjajo na slabše posebno tam, kjer je raba strojev pretirana ali obdelava tal stro-
kovno pomanjkljiva. Delno poskušamo izboljšati fizikalne lastnosti tal z bogatim gnojenjem s hlevskim gnojem — kar pa predstavlja precejšen strošek za proizvodnjo — in jih s tem napraviti zmogljivejša. Ena od možnosti bogatenja tal z organsko maso pa je tudi setev rastlin za podor ali zeleno gnojenje — sideracijo, ki je tudi ekonomsko in-teresantnejša od gnojenja s hlevskim gnojem.
Setev podorin med hmelj ima precej prednosti, z ozirom na tip in specifičnost gojene rastline pa odpira tudi nekatere probleme, kot so konkurenca vmesnega posevka, oskrba nasada, dognojevanje, zahteva po uvedbi novih priključkov (sejälnika, freza). Temu ustrezno je izbira najprimernejših rastlin za podor, čas setve, košnje ali zaora-vanja organske mase podorine izredno važna.
Na Inštitutu za hmeljarstvo smo zadnja leta opravili več poskusov z zelenim gnojenjem v hmeljiščih in razpolagamo z nekaterimi rezultati in izkušnjami. Ti rezultati bi pa lahko bili popolnejši, če bi zeleno gnojenje našlo pot tudi v proizvodnjo, kar bi bila dobra spodbuda za nadaljnje delo. Osnovno načelo, ki smo se ga držan pri preizkusih je bilo izbira rastline, ki bi naj dala veliko organske mase, preprečevala zaple-veljenost, dobro prenašala zasenčenost in ne bi ovirala oskrbe ter rasti in razvoja hmeljne rastline.
Preizkuse smo začeli s setvijo leguminoz, ki imajo poleg fiksacije dušika še meliora-tivne lastnosti. Preizkušali smo lupino belo medeno deteljo, grško seno in mešanico jare grašice in ovsa. Od navedenih se je najbolje obnesla slednja, na splošno pa lahko rečemo, da leguminoze niso primerne za setev med hmelj, ker zahtevajo določen čas setve, v mladosti počasi rastejo, slabo prenašajo senco, zaradi česar jih pleveli hitro prerastejo in delno tudi zadušijo. Posledica je
manj organske mase in povečanea zaplev-ljenost nasada. Stroški za seme pa niso majhni.
Navedeni razlogi so preizkuse usmerili na setev križnic, ki jih je možno sejati preko vsega leta, preprečujejo razvoj semenskih plevelov, po vzniku hitro rastejo, dajo zadovoljivo organske mase, ne olesenijo, z obdelavo, košnjo ali herbicidi pa jih je lažje uni-
dežjem
čiti, ko niso več potrebne ali zaželjene. Od križnic smo sejali oljno redkev in oljno repico ter mešanico oljne repice in rži.
Oljna redkev se je dobro obnesla. Ker ni prezimna, jo je mogoče sejati le spomladi. Po vzniku hitro raste, da precej organske mase in dobro preprečuje zaplevljevanje nasada. Je manj znana rastlina, pridobivanje semena pa je zaradi škodljivcev otežkočeno, zato smo jo opustili.
Oljna repica ima prednosti pred oljno redkvijo, ker jo je možno sejati preko vsega leta, je prezimna, stroški za seme so majhni. Da precej zelene mase in dobro preprečuje zapleveljevanje. Poletna ali zgodnja jesenska setev je tvegana, ker jo rada napade repna osa, ki lahko posevek popolnoma uniči, če ga pravočasno ne zaščitimo. Temu se izognemo, če jo sejemo spomladi v maju ali jeseni po odoravanju ' hmelja. Količina semena je 25 kg na hektar. Pomladi pred setvijo hmeljišče prekultiviramo in rahlo prisujemo, v jeseni pa sejemo kar na široko na surovo brazdo.
Mešanica oljne repice in rži je primerna za jesensko setev. Stroški za seme so nekoliko višji. Sejemo 70 oz. 30 odstotkov od količine 25 kg oljne repice na hektar in 180 kg rži na hektar. Zeleno maso jesenske setve, bodisi seme repice ali mešanice z ržjo spomladi v maju ali juniju zaorjemo.
Kljub zadovoljivim rezultatom smo poizkuse nadaljevali in vključevali nove rastline. Tako smo v letu 1970 sejali za podor križance sirkov in sudanske trave, v letu 1971 pa ozimno repico pod imenom PERKO PVH.
Križanci sirkov in sudanske trave so
krmne rastline. Kot take se sejejo spomladi, ko mine nevarnost slan. Preko leta dajo do tri odkose, ki jih je možno tudi silirati, s tem pa seveda veliko organske mase tudi v zemlji, saj močno prekrijejo tla. Predvidevamo, da bi bili primerni za setev zadnje leto trajanja nasada hmelja. V jeseni po izoravanju hmelja bi ob pripravi zemlje za
nov nasad organsko maso zaorali, spomladi pa že zasadili nov nasad. Tako bi vmesni čas do nove zasaditve hmelja, ki traja pod lucerno 2—3 leta, odpravili in bolje izkoristili investicije. V ta namen pa je seveda potrebno opraviti še poljske poskuse.
Repica PERKO PVH je nov hibrid med tetraploidnim kitajskim zeljem in tetraplo-idno ozimno repico. V promet se je razširila leta 1970, pri nas pa smo jo v hmeljišču preizkusili za zeleno gnojenje leta 1971 v tipalnem poskusu. Rastlina je specialno vzgojena za potrebe zelenega gnojenja, lahko pa se seveda izkorišča tudi kot krmna rastlina. Odlikuje se po izredno bujni rasti, močni olistanosti in visokem pridelku zelene mase. Možno jo je sejati preko vsega leta, da dva do tri odkose in zelo dobro preprečuje zapleveljevanje nasada. V 40 dneh je dala 275 q zelene mase pri setvi 25 kg semena na hektar.
Tipalni poskus kaže na to, da je repica PERKO PVH od doslej preizkušenih rastlin za zeleno gnojenje hmeljišč najprimernejša. Hitro prekrije tla, preprečuje evaporacijo, varuje strukturo tal, posebno še v kompleksih oziroma nasadih, kjer hmeljišča namakamo z umetnim dežjem, ki tla zelo zbije oziroma zapira in kvari strukturo zgornje plasti. Potrebna količina semena je 15—25 kg na hektar, pri tem pa bi z ozirom na raznolikost nasadov bilo potrebno za posamezne variante določiti najprimernejši čas setve, zaoravanje organske mase in povečane doze gnojenja z dušičnimi gnojili, prav tako v poljskih preizkusih.
V tem kratkem pregledu možnosti zelenega gnojenja hmeljišč so na kratko nanizani rezultati preizkusov s tega področja, ki že lahko poslužijo praksi. Večja odstopanja ne bodo dopustna, predvsem glede na čas setve, to je spomladi ali jeseni in pa dognojevanje z dušikom, ki je potreben za rast in razkroj sideratov pri zaoravanju organske mase, kar edino zadovoljivo lahko opravimo s frezo, če hočemo preprečiti negativne pojave, ki ob uporabi zelenega gnojenja lahko nastopijo v škodo gojene rastline.
Repica Perko PVH z močno korenino in košatim listjem, se je dobro obnesla za zeleno gnojenje v hmeljiščih. Fotografirana 6, oktobra 1971
R uka Perko PVH v juliju pred novo košnjo. Dobro varuje strukturo zemlje pred umetnim
Milan VERONEK, kmet. inž.
Kratko poročilo o preizkusu ozi neue repice preko l*VH za sideracijo v hmeljiščih v 1971
Repica Perko PVH je po košnji v juliju ponovno odgnala. Gostejša setev (spodaj) se je dobro obrasla, redkejšo pa že preraščajo pleveli	(Fot. 6. oktobra)
Ozimno repico PERKO PVH so vzgojili s križanjem tetraploldov kitajskega zelja (Brassica prekinensis) in ozimne repice (Brassica campestris). V promet pa je prišla v leto 1970. Odlikujejo jo izredno hitra rast, močna olistanost, ki hitro prekrije in zasenči tla, ne oleseni in jo je možno brez težav zaorati. V kratkem času ustvari veliko zelene in koreninske mase in preprečuje za-plevljevanje. Je rastlina, ki je zelo primerna za sideracijo.
V hmeljišče smo jo zasejali 7. junija ročno in sicer 13 in 26 kg semena na hektar. Gosta setev je 21. junija že popolnoma prekrila površino. Rastlina je imela razvite že prve lista. Težo (zelen mase smo ugotavljali 16. julija, ko je bila rastlina visoka ca. 35—40 cm. Setev 26 kg semena na hektar je dala 275 q zelene mase, setev 13 kg pa 210 q zelene mase. Seveda je v obeh primerih bila površina zemlje popolnoma zasenčena. Plevelov med repico ni bilo. Dobro je bila ohranjena struktura in vlažnost zemlje. Pri redkejši setvi so bile na prodnatem delu njive manjše preslege. Po prvi košnji 20. julija se je rastlina ponovno obrasla in po večini prekrivala površino zemlje do jesenske obdelave.
Sedmi dan bo košnji, 27. julija smo ugotovili trenutno vlago na površini z repico in obdelanem:
	Repica	Obdelano
I. mesto pri 5 cm	20,65 %	21,74 %
pri 15 cm	23,17 %	24,40 %
II. mesto		
pri 10 cm	25,14 %	25,91 %
Analize kažejo, da repica ni vplivala na izsuševanje tal z odvzemom vode. To je razumljivo, saj je v prvi polovici vegetacije evaporaci j a tisti faktor, ki odprta nezasenčena^ tla bolj izsušuje kot samo rastlinstvo, če ni zadovoljive zasenčitve.
Repica PERKO PVH je od dosedaj preizkušenih rastlin za sideracijo, ena najprimernejših. Hitro prekrije tla, ustvari veliko organske mase, preprečuje evaporacijo, varuje strukturo tal, posebno še v kompleksih, oziroma nasadih, ki se v sušnem obdobju, predvsem v drugi polovici vegetacije, namakajo z umetnim dežjem. Med drugim jo je možno sejati preko vsega leta. Z ozirom na raznolikost agrotehnike hmelj skih nasadov, pa bo v prihodnje potrebno variantno določiti najprimernejši čas setve in zaoravanja ob uporabi ca. 25 kg semena na hektar.
Dragica KRALJ, mag. agr.
Vprašanje izbire sort za obnovo hmeljišč v Sloveniji
Mnogi proizvajalci se zanimajo o primernosti novih sort za njihovo področje. Ker so se nekateri že odločili za sajenje, vas seznanjamo z rezultati desetletne selekcije, na podlagi katere smo hibride prijavili za priznanje.
V letu 1961 in 1962 smo križali hmelj z namenom vzgojiti nove produktivnejše in
kvalitetnejše sorte od standarda. Kriteriji odbire so bili v prvi fazi osredotočeni na alfa kisline, vsi zaključki pa rezultat fenotipa ene same rastline. Za potrdilo odbire in za ugotavljanje pridelka smo posamezne od-branke klonsko razmnožili in jih preizkušali v tipalnem poskusu, kjer smo imeli od vsake vsaj po pet rastlin.
Tabela št. 1
Poprečne vrednosti nekaterih gospodarskih svojstev ženske parentalne generacije, gojene
v domačem sortimentu
Svojstvo	savinjski golding X ± m	brewers gold X ± m	Bullion X ± m	Northern brewer X ± m
Pridelek kg/r	1,57 ± 0,09	2,61 ± 0,02	1,40 ± 0,50	1,30 ± 0,22
Skupne smole %	16,70 ± 2,38	20,96 ± 1,38	23,56 ± 1,60	22,59 ± 1,60
Zraščenost točk	4,50 ± 0,11	4,75 ±0,11	5,00 ± 0,11	4,7 ± 0,11
Alfa kisline %	7,04 ± 0,06	10,51 ± 0,71	11,98 ± 0,71	10,09 ± 0,80
Lupulin točk	3,00 ± 0,11	5,00 ± 0,11	5,00 ± 0,11	5,00 ± 0,11
Aroma točk	3,33 ± 0,30	1,25 ± 0,30	1,00 ± 0,30	3,00 ± 0,30
Tabela št. 2
Poprečne vrednosti štirih odbrank iz komparativnega poskusa
Svojstvo	Ahil	Apolon	Atlas	Aurora	Savinjski golding
Pridelek kg/r ± m	2,35 ± 0,75	1,96 ± 0,50	3,00 ± 0,64	2,28 ± 0,40	1,84 ± 0,30
Skupne smole % ± m	24,55 ± 0,13	22,25 ± 5,30	22,91 ± 5,30	22,47 ± 5,30	13,85 ± 4,50
Alfa kisline % ± m	14,29 ± 0,13	14,14 ± 0,09	11,17 ± 0,13	12,54 ± 0,35	6,17 ± 0,03
Zraščenost točk ± m	3,96 ± 0,14	4,53 ± 0,14	4,03 ± 0,14	4,00 ± 0,14	3,63 ± 0,14
Lupulin točk ± m	4,63 ± 0,14	4,10 ± 0,14	4,36 ± 0,14	4,00 ± 0,14	3,10 ± 0,14
Aroma točk ± m	2,06 ± 0,11	2,00 ± 0,11	2,23 ± 0,11	3,50 ± 0,11	3,36 ± 0,11
Tipalni poskus je vključeval 102 odbran-ki, ki so v dveh letih preselekcije opravičile prvi izbor ali pa so izpadle iz nadaljnjega preizkušanja. Inferiorni so bili hibridi, ki so imeli slab pridelek, ki so bili izredno občutljivi na bolezni, izrazito enodomni, imeli predolgo vegetacijo, niso bili plastični in podobno.
Za komparativni poskus smo zato pripravili in razmnožili le 23 odbrank, kjer je bila posamezna zastopana z desetimi rastlinami v osmih repeticijah. Pri preselekciji smo sejančke škropili s fungicidi samo v cvet, pri selekciji, v komparativnem poskusu, pa smo uvedli goldingov program.
V vegetaciji smo opazovali pojav kuštrav-cev in okužbo listja. Beležimo le fenofaze ter morfološki izgled rastlin. Določili smo pridelek in kvaliteto storžkov. Kriteriji odbire so bili močno poostreni in smo izločili vse tiste hibride, ki so v treh letih imeli veliko praznih mest, slabši pridelek od savinjskega goldinga, ki zaradi dolge vegetacije niso dozoreli, ki so imeli močno preraščene storžke in so bili izrazito enodomni, ali so imeli manj kot 10 % alfa kislin in če so bili poškodovani od peronospore. V zaključku so ostali le štirje superiorni hibridi:
Vsi štirje so se posebno odlikovali zaradi velike količine alfa kislin in boljše arome od parentalne generacije. Imeli so večji pridelek od savinjskega goldinga (tabele 1 in 2).
Lastnosti odbrank so bile dovolj pozitivne in smo jih zato namenili za nove sorte.
Vse sorte se v rasti in razvoju ločijo od savinjskega goldinga. Lastnosti so dovolj specifične za razpoznavanje.
Pridelek je močno odvisen od starosti štora in je rastlina običajno šele tretje leto v polni rodnosti. Razlike so občutne predvsem med prvim in drugim letom. Pridelek je poleg starosti štora odvisen tudi od genetske konstitucije hibrida, variira pa še zaradi delovanja interakcije med genetsko konstitucijo in starostjo štora ter povzroča razlike, ki nastopijo med pričakovanim in
Tabela št. 3
Razlika v kg/r med novimi sortami in savinjskim goldingom
	Ahil	Apolon	Atlas	Aurora
Enostavnega delovanja starosti štora 1.—2. leta	1,78	1,63	1,85	1,63
2.—3. leta	1,79	1,42	1,51	0,49
Glavnega delovanja starosti štora	1,57**	1,44**	1,32**	1,12**
Enostavnega delovanja hibrida 1. leto	0,05	0,21	0,63	0,10
2. leto	0,41	0,10	1,10	0,39
3. leto	1,16	0,48	1,66	0,85
Glavnega delovanja hibrida	0,51**	0,12**	1,16**	0,44**
Delovanje interakcije (razlika med pričakovanim in stvarnim pridelkom)	0,25*	0,17*	0,21*	0,07*
Tabela št. 4
Razlika med novimi sortami in savinjskim goldingom
S k u p n e	smole	Alfa kisline
Ahil Apolon	Atlas Aurora	Ahil Apolon Atlas Aurora
Enostavno delovanje 2.—3. leto	— 1,41	-0-87	0,35	1,65	1,19	1,40	2,09	0,93
Glavno delovanje leta	— 2,42**	— 2,15**	— 1,55**	0,72**	0,22	0,32	0,67	0,46
Enostavno delovanje hibrida 2. leto	10,93	9,24	6,49	7,27	7,14	6,89	3,58	5,67
3. leto	13,01	11,81	10,28	8,24	9,09	9,04	6,42	6,21
Glavno delovanje hibrida	12,00**	10,53**	8,39**	7,75**	8,11**	7,69**	5,00**	5,94
Delovanje interakcije	1,01*	1,28*	1,89*	0,85*	0,97*	1,11	1,42*	0,58*
'* — razlike so signifikantne pri P = 1 % * — razlike so signifikantne pri P = 5 %
stvarnim pridelkom. Za proizvodnjo so zanimivi predvsem hibridi, ki imajo genetsko konstitucijo za velik pridelek in velike razlike v pridelku zaradi starosti štora posebno v primeru, če je ta tudi prvo leto izrazito velik. Vse odbranke imajo primerjalno k parentado sorto večji pridelek.
Količina Skupnih smol in alfa kislin je močno pogojena z genetsko konstitucijo hibrida in manj s starostjo štora. Tudi delovanje interakcije genetske konstitucije in starosti štora hibrida ni bistveno in lahko kvaliteto storžka spoznamo že v prvem letu starosti rastline.
Po količini skupnih smol in alfa kislin so vse štiri odbranke superiorne z ozirom na savinjski golding in parentalno sorto. Imajo jedre in lepo oblikovane storžke, ki se pri strojnem obiranju in skladiščenju ne razsujejo'.
Ahil oblikuje ozek cilinder, v neugodnih letih pa smreko. Rastline so srednje izenačene v rasti in imajo kratke internodije. Trta je zelena, rahlo rožnata in srednjedebela. Za-listniki merijo 30—60 cm, so razvejani in tanki. Listje je temnozeleno in krempljasto. Cveti okrog 25. julija in se v nekateri letih pojavlja tudi moško socvetje. Okrog 28. avgusta storžki dozore.
V maju, jupiju in juliju se pojavljajo ku-štravci, opazili smo tudi peronosporo na storžkih in nekaj poškodb zaradi pepelaste plesni.
Z ozirom na savinjski golding je ahil bogatejši, saj ima za 0,51 kg več zelenega hmelja na rastlino zaradi genetske konstitucije (tabela 3). Nastopajo pa tudi močne razlike zaradi različnih vremenskih pogojev in je
interakcija med obema izrazito velika. Hibrid daje že drugo leto bogat pridelek, velik pa je šele tretje leto.
Sorta ima velike količine skupnih smol, pa tudi alfa kislin, saj ima genetsko konstitucijo za 12,00% več skupnih smol in za 8,11 % več alfa kislin kot savinjski golding (tabela 4). Razlika je občutna tudi z ozirom na parentalno sorto. Razlike zaradi starosti štora in interakcije med starostjo in genetsko konstitucijo niso bistvene.
Storžki so jedri, nekoliko naježeni, imajo veliko temnorumenega lupulina in zadovoljivo aromo.
Apolon je srednjepozna sorta, ima rastline bujne rasti, ki oblikujejo cilinder. Na mokrih tleh se rastline ne počutijo ugodno in spodnji listi rumenijo. Trta je zelena, malo rdečkasta in srednje debela. Zalistniki merijo 50—80 cm, so manj razvejani. Rastline so malo olistane, listi so mali in tri do pet krpi. Cveti okrog 20. julija, zori pa po 25. avgustu.
V juniju smo opazili nekaj kuštravcev.
Sorta se po pridelku ne razlikuje bistveno od savinjskega goldinga, vendar ima genetsko konstitucijo za nekoliko večji pridelek (0,12 kilogramov na rastlino), ki pa varira zaradi različne starosti štora in interakcije obeh delovanj. Sorta postane zanimiva za proizvajalca v tretjem letu starosti (tabela 3). Apolon ima občutno več smol in alfa kislin od savinjskega goldinga. Razlika zaradi genetske konstitucije znaša za skupne smole 10,53%, a alfa kislin 7,96 %. Variacije zaradi starosti niso specifične, neznatne so zaradi interakcije obeh delovanj (tabela 4).
Storžki apolona so lepo oblikovani, ovalni, zlatorumenkasti, jedri. Lupulina je veliko, je svetlorumen, aroma jc nekoliko ostra, a hmeljna.
Atlas ima lepo izenačene rastline, bujne rasti, ob koncu vegetativnega obdobja obli-
kujejo širok cilinder. Trta je groba, zelena in malo rožnata. Zalistniki merijo 50—150 cm, so tanki, raskavi in razvejani. Rastline so močno olistane z malimi, tri in pet ter osem krpimi listi, ki so svetlo zeleni in na mokrih tleh rumenijo. Cvetenje nastopi po 25. juliju in zorenje v začetku septembra.
V	juniju se pojavijo kuštravci, okuženi so tudi spodnji listi. Ce ima rastlina pre-pičlo odmerjen vegetacijski prostor in prenizko žičnico, napravi koš. Če je koš gost, in ni zračen, se lahko pojavi na storžkih pepelnica.
Sorta ima genetsko konstitucijo za občutno večji pridelek, kot savinjski golding (1,16 kg na rastlino, tabela 3). Že prvo leto se odlikuje zaradi rodovitnosti, ki naslednji dve leti še pospešeno narašča.
Atlas ima zaradi genetske konstitucije 8,39 % več skupnih smol in 5,00 °/o več alfa kislin. Delovanje starosti štora ni bistveno, le nekoliko vpliva na povišanje vrednosti interakcija obeh delovanj (tabela 4). Storžki sorte so rumeno zeleni, srednje veliki in imajo veliko svetlorumenega lupulina. Aroma je primerna, a slabša od savinjskega goldinga.
Aurora je srednje rana, bujne rasti in oblikuje lep cilinder.
Ima vijoličasto zeleno trto s kratkimi in-ternodiji ter 50—60 cm dolge, fine in močno razvejane zalistnike. Listi so majhni, tri in pet krpi, temno zeleni, in nežni. Cvetenje nastopi okrog 13. julija, zorenje pa 18. avgusta.
V	juniju se le redko pojavljajo kuštravci, opazili pa smo več uši kot na savinjskem goldingu.
Sorta je značilno bogatejša po pridelku v drugem, posebno pa v tretjem letu starosti (tabela št. 3). Razlika zaradi interakcije obeh delovanj je majhna, uvršča se med rodovitne sorte.
Ima občutno več smol in alfa kislin od savinjskega goldinga (več smol za 7,75 % in več alfa kislin za 5,94 %, tabela št. 4). Storžki so savinjskemu goldingu še najbolj podobni. Odlikujejo se zaradi lepe, temnozelene barve in gostočlenkastega vretenca. Imajo srednje-veliko, svetlorumenega lupulina in izredno prijetno aromo.
Nekateri proizvajalci se močno zanimajo za sorti norther brewer in brewer’s gold in jih bo verjetno zanimalo, kako uspevajo te sorte v našem sortimentu.
Brewers gold je znan po svoji rodovitnosti in ga primerjamo z atlasom, ki je tudi zelo rodoviten. Lastnosti, ki so prikazane v tabeli, so poprečne za štiri leta. Brewers gold ima 13 % manjši pridelek od atlasa. Zraščenost je slabša in tudi izgled storžka. Brewers gold ima izrazito slabo aromo. Ker smo hoteli sorto z večjo količino smol, z veseljem ugotavljamo, da je tudi glede teh atlas bogatejši od brewers golda.
Northern brewer je v svetu znan zaradi velike količine alfa kislin. Tudi naši proizvajalci se zanj zanimajo. Vzporejamo ga z auroro. Aurora ima manjše strožke, ki ne preraščajo in boljšo aromo. Northern brewer je znan po svojih preračšencih in ima za 35 % nižji pridelek kot aurora. Imata enako količino skupnih smol, je pa aurora občutno bogatejša, saj ima več alfa kislin.
Ostali dve sorti ahil in apolon imata večji pridelek od northern brewerja, odlikujeta pa se po veliki količini alfa kislin, in prekašata auroro in atlas, brez dvoma da prekašata tudi obe sorti hrewrs gold in northern brewer sorto.
Mnogi se zanimajo za sorti hiiller bitterer. V Hopfenrundschau so objavili, da ima sorta 20 q pridelka, a northern brewer 22,50 q, da ima hüller bitterer grenčično vrednost 9, northern brewer pa 12. Je torej po proizvodnih lastnostih slabši od northern brewerja, ki ima nižje proizvodne lastnosti od naših novih sort.
Triletni zvezni poskus je potrdil rezultate, s katerimi smo vas seznanili, nekaj izkušenj imajo tudi že nekateri proizvajalci. Na osnovi podanih informacij upamo, da se boste lažje odločili za eno od omenjenih sort.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ganizacije združenega dela tako sklene v mesecih, ko je število razporejenih delovnih ur na mesec nižje od » h ur, nadomestilo v višini 70 % u. < obračunske postavke za razliko med številom opravljenih delovnih ur po mesečnem razporedu pa do 150 ur.
Nadomestilo dobi le delavec, (1) ki je izpolnil svojo obvezo delovnih ur v preteklem obračunskem razdobju, (2) ki se je odzval dciu v podaljšanem delovnem času, kadar je bilo potrebno in (3) ki ni odklonil začasne premestitve na delo v drugo organizacijsko enoto, kadar na njegovem delovnem mestu ni bilo dela.
50.	člen
Nadomestilo po prejšnjem členu se obračuna v breme vkalku-liranih osebnih dohodkov, vendar pa se za znesek izplačanih teh nadomestil v temeljni organizaciji združenega dela zmanjšajo sredstva za osebne dohodke iz dobička; ta znesek pa se vnese v poslovni sklad temeljne organizacije združenega dela.
6.	Nagrade
51.	člen
Nagrade se dajejo delavcem za take delovne in poslovne dosežke, ki jih ni mogoče ustrezno o-vrednotiti pri določitvi obračunske osnove ali zajeti s premijsko osnovo, ker ni mogoče v naprej določiti osnov in meril in ker so posledica povsem individualnega in izjemnega delovnega prispevka delavca.
Na ta način se zlasti nagrajujejo strokovni in vodstveni delavci, če s svojimi predlogi in odločitvami odločilno vplivajo na u-speh poslovanja.
52.	člen
Svet temeljne organizacije združenega dela odobri nagrado delavcu na predlog upravnika temeljne organizacije združenega dela.
Odbor za poslovne zadeve odobri nagrado delavcu na predlog glavnega direktorja.
Komisija za izume in tehnične izboljšave predlaga upravniku temeljne organizacije združenega dela oziroma glavnemu direktorju delavca za nagrado na podlagi določil pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih.
53.	člen
Nagrade se izplačujejo iz posebnih namenskih sredstev za nagrade. ki se po določilih pravilnika o delitvi dohodka oblikujejo v temeljni organizaciji združenega dela in v podjetju in se vodijo izločena na posebnem kontu.
54.	člen
Iz sredstev za nagrade temeljne organizacije združenega dela se izplačujejo nagrade:
—	po pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih,
—	za izredno prizadevnost in učinkovitost pri delu.
Iz sredstev za nagrade podjetja se izplačujejo nagrade:
—	za posebne strokovne, organizacijske, poslovne in vodstvene dosežke,
—	za povečani dobiček temeljne organizacije združenega dela oziroma podjetja.
55.	člen
Delavski svet podjetja določi delovna mesta, na katerih so delavci upravičeni do nagrad za povečani dobiček in osnove za to. Ti delavci ne morejo biti predlagani za nagrade iz sredstev temeljne organizacije združenega
dela, razen za izume in tehnične izboljšave.
56.	člen
Odbor za poslovne zadeve v izjemnih primerih odobri iz sredstev za nagrade podjetja izplačilo nagrad, ki se normalno izplačujejo iz sredstev temeljne organizacije združenega dela, kadar jih le-ta nima, kljub temu, da dobro gospodari, a zaradi višje sile ne dosega zadostnega dohodka.
7.	Udeležba v sredstvih za osebne dohodke iz dobička
57.	člen
sredstva za osebne dohodke iz dobička se oblikujejo po pravilniku o delitvi dohodka iz oblikovanih sredstev za porabo po izločitvi sredstev za sklad skupne porabe — investicijski del in rezervnih sredstev za osebne dohodke.
Sredstva za osebne dohodke iz dobička se razdelijo:
—	na del, ki se deli med delavce glede na njihovo delovno dobo v podjetju (stalnost) in
—	na del, ki se deli med delavce na podlagi doseženega zaslužka v letu, za katerega se deli dobiček.
58.	člen
Delavcu, ki je na dan 31. 12. tistega leta, za katerega je ugotovljen dobiček, še bil zaposlen v podjetju, pripada glede na delovno dobo, ki jo je prebil v podjetju, naslednja nagrada za stalnost:
—	nad 5 do 10 let 40 % mesečne obračunske postavke
—	nad 10 do 15 let 55 °/o mesečne obračunske postavke
—	nad 15 do 20 let 70 % mesečne, obračunske postavke
—	nad 20 do 25 let 85 % mesečne obračunske postavke
—	nad 25 let 100 % mesečne o-bračunske postavke.
Če znaša tako izračunana vsota sredstev za delavce v temeljni organizaciji združenega dela več kot 30 % vseh sredstev za osebne dohodke iz dobička, se zniža na 30 %. Vsem delavcem, ki so upravičeni do tega izplačila, se v tem primeru sorazmerno zniža znesek nagrade za stalnost.
Nagrade za stalnost se izplačajo ločeno od ostalih osebnih dohodkov iz dobička.
Nagrada za stalnost ne pripada delavcu:
—	ki je neopravičeno izostal z dela več kot 3 dni v letu,
—	ki se ni odzval delu iznad polnega delovnega časa po 44. in 45. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih,
—	ki je odklonil začasno razporeditev na drugo delo v primeru zastoja, zaposlitve izven sezone dela,
—	če je kontrolor ugotovil, da je med začasno nezmožnostjo za delo delal doma ali drugje (pismena ugotovitev pooblaščenega delavca).
59.	člen
Vsa ostala sredstva za osebne dohodke iz dobička, se v celoti razdelijo med vse delavce, ki so bili v rednem delovnem razmerju v tistem letu, za katerega se je dobiček ugotovil, razen tistih, ki po tem pravilniku do tega nimajo te pravice.
Zbor delovne skupnosti temeljne organizacije združenega dela lahko določi, da se določen del teh sredstev ali pa v celoti prenese v sklad skupne porabe temeljne organiz. združenega dela.
60.	člen
Delavcem skupnih služb podjetja oziroma temeljne organizacije združenega dela, ki niso v sestavu poslovne enote, ki ločeno
ugotavlja in deli poslovni uspeh, pripadajo ostala sredstva za osebne dohodke iz dobička v višini, kot jih v povprečju dobijo delavci enot v sestavu podjetja oziroma v sestavu temeljne organizacije združenega dela.
Če se delavci temeljne organizacije združenega dela odpovedo izplačilu osebnega dohodka iz dobička v korist poslovnega sklada, se ustrezno zmanjša tudi prispevek skupnim službam podjetja iz teh sredstev.
61.	člen
Osnova za ugotovitev deleža delavca v ostalih sredstvih za o-sebne dohodke iz dobička je zaslužek za efektivno delo v letu, za katerega je ugotovljen dobiček (zaslužek po obračunski postavki, dodatki in premije).
V osnovo se ne štejejo nadomestila osebnega dohodka in nagrade.
Zaslužek delavcev, plačanih po doseženem poslovnem uspehu, se ne šteje v to osnovo, kakor tudi ne delavcev, ki po tem pravilniku niso upravičeni do udeležbe v teh sredstvih.
Merilo za izračun deleža delavca v ostalih sredstvih za osebne dohodke iz dobička je razmerje teh sredstev do vsote vseh osnov.
62.	člen
Osnova za udeležbo delavca v sredstvih za osebni dohodek iz dobička se zmanjša:
—	za 5 °/o za vsak dan neopravičenega izostanka z dela,
—	za 100 % (v celoti), če je u-gotovljeno, da je med začasno nezmožnostjo za delo opravljal delo doma ali drugje.
63.	člen
Če je v sestavu temeljne organizacije združenega dela več delovnih enot ali tudi poslovne enote, za katere se posebej ugotavlja in deli poslovni uspeh (enote v sestavu temeljne organizacije združenega dela), se po razdelitvi dobička za temeljno organizacijo združenega dela kot celoto in izločitvi sredsev za delavce skupnih služb /temeljne organizacije združenega dela — ostala sredstva za osebne dohodke iz dobička — razdelijo med tiste enote v sestavu temeljne orgnizacije združenega dela, ki so ga ustvarile in to sorazmerno, kolikor ga je katera ustvarila.
Skupne službe temeljne organizacije združenega dela so udeležene pri sredstvih sorazmerno povprečnem deležu v vseh enotah v sestavu temeljne organizacije združenega dela skupaj:
Tako ugotovljena sredstva za o-sebne dohodke iz dobička se razdelijo med delavce v posamezni enoti v sestavu temeljne organizacije združenega dela po določilih prejšnjih členov.
64.	člen
Svet temeljne organizacije združenega dela pa lahko sklene, da se ostala sredstva za osebne dohodke iz dobička, ugotovljena po delovnih enotah, deloma ali v celoti razdelijo po proizvodnih e-notah v sestavu te delovne enote sorazmerno temu, kolikor je posamezna poslovna enota dosegla boljši poslovni uspeh, ko je bil določen z gospodarskim načrtom.
Delež posamezne poslovne enote v teh sredstvih se določi tako, da se ugotovi delež vsake poslovne enote v presežku poslovnega u-speha iznad načrtovanega.
Tako ugotovljen znesek ostalih sredstev za osebne dohodke iz dobička za posamezno poslovno enoto se med delavce v tej poslovni' enoti razdeli po že navedenih določilih.
8.	Zaslužek delavcev v civilnopravnem razmerju
65.	člen
Za dela in naloge, ki jih določa statut, se lahko sklene pogodba o delu z delavcem, ki je v rednem delovnem razmerju, ali z drugo osebo.
V pogodbi se določi tudi znesek za plačilo dela bodisi kot urna postavka ali- kot plačilo za celotno opravljeno delo oziroma nalogo.
Pri določanju zneska za plačilo dela se praviloma upoštevajo o-bračunske postavke delavcev v rednem delovnem razmerju na podobnih delovnih mestih.
III.	OSEBNI PREJEMKI IZ MATERIALNIH stroškov
1.	Avtorski honorar
66.	člen
Avtorjem strokovnih del trajnega pomena, izdelanih za potrebe podjetja (samoupravni akti, priročniki, metodologije itd.) ter člankov, objavljenih v glasilu podjetja in drugih publikacijah podjetja, pripada avt. honorar.
Višino avtorskega honorarja za strokovna dela trajnega pomena določi kolektivni izvršilni organ, v čigar delovno področje delo (izdelek) spada.
Višino avtorskega honorarja v Hmeljarju za članke določa uredniški odbor na predlog urednika.
Pri določevanju višine honorarja se upoštevajo izvirnost, pomembnost in podobne značilnosti dela oziroma članka.
2.	Nagrade učencev v gospodarstvu in praktikantov
67.	člen
Nagrade učencev v gospodarstvu določi svet temeljne organizacije združenega dela, upoštevajoč splošne predpise.
Pri določanju višine nagrade mora upoštevati letnik šolanja in tudi šolski uspeh učenca.
Nagrada dijaka ali študenta za praktično delo znaša od 40 do 60 odstotkov obračunske postavke za delovno mesto, čigar posle praktikant opravlja.
68.	člen
Če učenec ali praktikant opravlja delo, ki se plača po učinku, mu pripada nagrada po učinku v višini, kot se obračunava ostalim delavcem, ki to delo opravljajo.
3.	Povračila stroškov
a)	Povračila stroškov za
službena potovanja
69.	člen
Za službeno potovanje se šteje opravljanje dela oziroma službeni opravek izven kraja redne zaposlitve oziroma območja temeljne organizacije združenega dela v trajanju nad 9 ur, in če je oddaljenost večja kot 10 kilometrov.
Če delavec istega dne v okviru istega potovanja opravlja delo v več krajih, se tudi šteje kot službeno potovanje, če je katerikoli kraj na relaciji potovanja oddaljen več kot zio kilometrov od kraja zaposlitve.
70.	člen
Delavcu na službenem potovanju pripada dnevnica in povračilo prevoznih in drugih stroškov v zvezi z opravljenim službenim potovanjem.
Cela dnevnica pripada delavcu na službenem potovanju za vsakih 24 ur in za ostanek časa, ki je daljši od 12 ur, kakor tudi, če traja potovanje več kot 12 ur, a manj kot 24 ur.
PODJETNIŠKI PREDPISI - STRAN 3
Polovična dnevnica pripada delavcu, ' ki je na službenem potovanju nad 9 do 12 ur, a če je potovanje daljše kot en dan — za ostanek časa nad 6 do 12 ur.
Znesek dnevnice določi svet temeljne organizacije združenega dela, vendar največ do zneska, ki ga določi delavski svet podjetja.
71.	člen
Ce ima delo izven kraja zaposlitve značaj rednega terenskega dela (v kmetijstvu, gozdarstvu itd.), delavcu ne pripada dnevnica, temveč terenski dodatek; pripada mu pa tudi povračilo prevoznih stroškov.
Šoferjem in njihovim spremljevalcem, ki opravljajo prevoz vsak dan na redni v naprej določeni progi, pripada terenski dodatek ne dnevnica.
72.	člen
Ce delavec med službenim potovanjem prenočuje, se mu na podlagi predloženega računa povrnejo tudi stroški prenočitve, toda največ do zneska, ki ga določi delavski svet podjetja.
V	primerih, ko to zahtevajo poslovni interesi podjetja, lahko glavni direktor odobri izplačilo stroškov prenočitve brez te omejitve.
73.	člen
Dnevnice za službeno potovanje v inozemstvo se za posamezne države obračunavajo v višini; kot jo določa veljavna uredba o izdatkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške.
74.	člen
Dnevnice II. skupine pripadajo delavcem na delovnih mestih, razvrščenih v katerogije V-l, V-2 in .S-l.
. Dnevnice III. skupine - delavcem na delovnih mestih, razvrščenih v kategorije V-3, S-2 in S-3.
Dnevnice IV. skupine - ostalim delavcem.
V	primerih, ko to zahtevajo poslovni interesi podjetja, se poleg dnevnice lahko priznajo tudi stroški prenočitve po predloženem računu.
75.	člen
Dnevnice za službeno potovanje v inozemstvo se obračunavajo e-nako kot v državi, le da se za začetek in za konec potovanja računa čas prestopa jugo-meje.
76.	člen
Ce so za izvršitev službenega potovanja bili nujni tudi drugi stroški (reprezentanca, telefon, ga-ražiranje, taksi in slično), se priznajo lahko le na podlagi predloženih dokumentov.
77.	člen
Vrsto prevoznega sredstva, ki ga delavec sme uporabiti za službeno potovanje, odredi pristojni vodstveni delavec na potnem nalogu.
78.	člen
Delavcu, ki po nalogu pristojnega vodstvenega delavca, uporabi svoje prevozno sredstvo (avto, motorno kolo, moped) za prevoz vračilo (kilometrina) do višine, ki jo določi delavski svet podjetja.
Svet temeljne organizacije združenega dela lahko določi drugačen znesek, vendar ne višji kot ga je določil delavski svet podjetja.
Za uporabo lastnega prevoznega sredstva, za prevoz v inozemstvu, se delavcu povrnejo tudi stroški goriva v tuji valuti po predloženih računih.
79.	člen
Prevozni stroški z javnimi prevoznimi sredstvi, se povrnejo de-
PODJETNlSKI PREDPISI - STRAN 4
lavcu po predloženih vozovnicah, sicer se priznajo stroški prevoza z vlakom II. razr. ali z avtobusom.
Povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene se izplača za pretekli mesec na podlagi predloženih potnih nalogov za vozilo.
80.	člen
Za vsako službeno potovanje se izda potni nalog na predpisanem obrazcu.
Delavec ima pravico do akontacije na potne stroške.
Delavec je dolžan v roku 7 dni po zaključenem službenem potovanju predložiti obračun stroškov s potrebnimi dokazili, poročilo o opravljenem službenem potovanju, ki mòra biti pismeno, če je bilo v inozemstvu, in vrniti preostanek neporabljene akontacije.
81.	člen
Naloge za službeno potovanje in za uporabo lastnega prevoznega sredstva v službene namene izdajajo vodilni delavci, ki jih določa statut, a za vodilne delavce glavni direktor; za glavnega direktorja pa predsednik delavskega sveta podjetja. Isti delavci tudi ugotavljajo upravičenost potnih stroškov in potrjujejo obračune.
b)	Povračilo za delo na terenu
82.	člen
Kot delo na terenu se šteje delo na delovišču, ki je nad 20 kilometrov oddaljeno od sedeža delovne enote.
Pogoje pridobitve in izplačevanja povračila za delo na terenu (terenski dodatek) določi svet vsake temeljne organizacije združenega dela upoštevajoč, da najvišji mesečni znesek tega povračila ne more preseči zneska, ki ga določi delavski svet podjetja.
83.	člen
Svet temeljne organizacije združenega dela lahko posameznim delavcem, ki opravljajo redno terensko delo na njenem področju in za to ni formirano posebno delovišče, in ki nimajo pravice do dnevnic, določi to povračilo v mesečnem znesku, vendar ne preko 70 % najvišjega zneska iz prejšnjega člena.
c)	Povračilo stroškov za prevoz na delo
84.	člen
Delavec ima pravico do povračila stroškov za prevoz na delo v višini cene javnega prevoznega sredstva.
Delavski svet podjetja določi kolikšen del stroškov se delavcem povrne.
Delavec lahko uporabi lastno prevozno sredstvo za prihod na delo zaradi večje oddaljenosti njegovega bivališča od delovnega mesta in če ne more uporabiti javnih prevoznih sredstev, bodisi (1) ker javnih prevoznih sredstev na tej relaciji ni mogoče uporabiti, ali pa (2) ker v času, ko mora priti na delovno mesto, javna prevozna sredstva ne Vozijo.
O upravičenosti- delavca do u-porabe lastnega prevoznega sredstva za prevoz na delovno mesto odloči pismeno upravnik temeljne organizacije združenega dela.
Povračilo za uporabo lastnega prevoznega sredstva za prevoz na delo znaša polovico tistega, ki je določen za uporabo lastnega prevoznega sredstva v službene namene.
č) Povračilo stroškov za ločeno življenje
85.	člen
Povračilo stroškov za ločeno življenje se plačuje delavcu, ki ži-
vi ločeno od družine in nima zagotovljenega stanovanja za družino v kraju zaposlitve in se zaradi oddaljenosti ne more vsakodnevno voziti na delo.
Nadomestila za ločeno življenje se ne prizna, oziroma se preneha izplačevati, ko nastopijo naslednji vzroki:
—	če dobi delavec zase in za svojo družino vseljivo stanovanje,
—	če delavec izjavi, da ne namerava preseliti družine v kraj njegove zaposlitve,
—	če delavec odkloni ponujeno vseljivo stanovanje, ki ustreza krajevnim pogojem in razmeram za nastanitev družine,
—	če je na rednem ali izrednem dopustu ali v bolniškem staležu ter se zdravi pri družini ali zdravstveni ustanovi.
86.	člen
O povračilu za ločeno življenje odloča svet temeljne organizacije združenega dela na pismeno zahtevo delavca, ki je sprejet v delovno razmerje ali premeščen na delo v drug kraj.
Zgornjo mejo mesečnega zneska tega povračila določi delavski svet podjetja.
d)	Povračilo stroškov selitve
87.	člen
Delavec ima pravico do povračila stroškov selitve, (1) če je tako s sporazumom o sklenitvi delovnega razmerja dogovorjeno, ali (2) če je bil premeščen na delo v drug kraj, kjer je dobil drugo stanovanje.
Kot stroški selitve se priznavana podlagi predloženih dokazil:
—	stroški prevoza pohištva in druge opreme po železniški ali kamionski tarifi,
—	prevozne karte za javna prevozna sredstva za delavca in člane ožje družine, ki jih vzdržuje.
e)	Povračilo stroškov za uporabo lastnega telefona
88.	člen
Svet temeljne organizacije združenega dela določi, kateri delavec lahko uporablja lasten telefon za službene namene.
Upravnik temeljne organizacije združenega dela odobri delavcu izplačilo dejanskih stroškov, obračunanih po uradni tarifi, za o-pravljene službene telefonske pogovore.
Delavec mora predložiti pismeni obračun za navedbo časa trajanja pogovora, s kom in o čem se je pogovarjal ter strošek pogovora.
IV.	OBRAČUN IN IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV IN POVRAČIL
89.	člen
Izplačilo akontacij osebnega dohodka, razen premij in nagrad, se izvrši vsak mesec praviloma deseti dan po zaključku obračunskega meseca.
Izplačilo premij, nagrad, avtorskih honorarjev in povračil se izvrši v roku 15 dni po sprejemu potrjenega obračuna oziroma naloga za izplačilo.
90.	člen
Če se delavcu zaslužek obračunava po finančnem učinku, ki se obračuna mesečno, dobi akontacijo po obračunski postavki za pretekli mesec in obračun zaslužka po finančnem učinku za mesec pred tem. Razlika med sprejeto akontacijo in • tem obračunom se upošteva pri izplačilu akontacije za pretekli mesec.
Če se zaslužek po finančnem u-činku obračunava tromesečno, se razlika med sprejetimi akontaci-
jami v tem času in obračunom učinka upošteva pri prvem naslednjem izplačilu akontacije.
Obračun in izplačilo udeležbe delavcev v sredstvih za osebne dohodke iz dobička se izvrši, (1) za nagrado za stalnost — marca in aprila, (2) za ostala sredstva pa mesec dni kasneje.
Izjemno lahko odbor za poslovne zadeve dovoli, da se del udeležbe delavca, na sredstvih za o-sebne dohodke iz dobička temeljne organizacije združenega dela izplača prej, če nesporno ugotovi, da realizirani dobiček to dopušča.
91.	člen
Delavec, ki obračunava zaslužek, dodatke in premije, oziroma udeležbo delavcev v sredstvih za osebne dohodke iz dobička, mora na zahtevo prizadetega delavca le-temu pojasniti in prikazati o-snove in merila, po katerih je bil izvršen obračun.
92.	člen
Delavec sprejme pri izplačilu akontacije pismeni obračun, iz katerega je razviden zaslužek po času oziroma učinku, dodatki, premije, nadomestila, povračila, prispevek iz osebnega dohodka in odtegljaji.
93.	člen
Izplačilo osebnega dohodka, ki ga delavec po pozivu ne dvigne v 6 mesecih, zapade v korist rezervnega sklada temeljne organizacije združenega dela.
94.	člen
Vse pravice, vezane na delovno dobo, se uveljavijo s 1. januarjem naslednjega leta potem, ko je delavec dosegel pogoj.
V.	KONČNE ODLOČBE
95.	člen
Ugovor ali vprašanje glede obračuna osebnih dohodkov mora delavec vročiti v 15 dneh po izplačilu. Pritožbo obravnava komisija za delovna razmerja v 15 dneh. Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo komisije, se mora v 15 dneh po vročitvi odločitve komisije, pritožiti na svet temeljne organizacije združenega dela, ki mora o ugovoru odločiti v 30 dneh. .Na to odločbo ni' pritožbe.
Organ, ki obravnava pritožbe, mora pri tem obravnavati tudi mnenje pristojnega delavca oziroma službe o pritožbi.
96.	člen
V skladu s 4. členom samoupravnega sporazuma za kmetijsko dejavnost — panoga 211, grupacija »kmetijski kombinati« — se za vodilna delovna mesta in za glavnega direktorja obračunava mesečni kalkulativni osebni dohodek po strokovni izobrazbi delavca iz 3. člena sporazuma, povečan za 40 %.
97.	člen
Za zadeve, ki jih ta pravilnik ne ureja, se uporabljajo splošni predpisi; če jih tudi ti ne urejajo, odloča o njih delavski svet podjetja, v kolikor niso za to pristojni sveti temeljnih organizacij združenega dela.
98.	člen
Vsako drugačno določanje in izplačevanje osebnih dohodkov in povračil mimo določil tega pravilnika, velja za težjo kršitev delovne dolžnosti.
99.	člen
Z dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z dne 1. marca 1971 (prečiščeno besedilo).
100.	člen
Ta pravilnik velja osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.