ttcrfl-lu t Din mesečno, trn M vprejem« liti » apra*i," narotnina 4 Din, na dara ia Gpotti doatavljea t 5 Dtn. • Celoletna naročnina i« 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cen* ioa«-ratom po dogovora T*ONET)ECJSKiI Uredništvo: Kopitarjeva uL št 6/111. Tcleloo št. 4001, 40-02, 40-03. 40-04 io 404». List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica ttev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon »ter 2992 Vojna za petrolej v Mehiki Petrolejski magnati pritiskajo z grožnjami revolucije Angleška vlada hoče pokupiti ves mehiški petrolej Washington, 3. aprila. TG. Uredba predsednika mehikanske države Cardenasa, s katero so podržavljeni vsi izviri petroleja v Mehiki in vsa petrolejka industrija, je v Ameriki vzbudila velikansko razburjenje v krogih petrolejskih magnatov. Ameriška vlada je po svojem poslaniku v Mexico Cily (prestolici Mehike) že dvakrat ostro protestirala proti temu ukrepu, ki hudo prizadene ameriške denarnikc. Tudi angleška vlada se je protestu pridružila v imenu velike petrolejske družbe »Mexican Eagle«, ki ie lastnica več kakor polovice vseh mehikanskih petrolejskih vrelcev in petrolejske industrije. Niti ameriška niti angleška vlada pa ne bosta ostali pri besednih protestih in je treba pričakovati ostrega spora, ki bo imel usodne posledice. Prošla zgodovina inehikanskega petroleja jiriča, kako so zaradi »smrdljivega zlata-, kakor petrolej imenujejo, v Mehiki nastale revolucije, ki so jih zanetile inozemske države, da bi si zavarovale trajnost svojih posesti, iz katerih črpajo velikanske dobičke. Mehikanski predsednik Cardenas je v javnem govoru izrekel obtožbo, da so inozemske petrolejske družbe plačale vse revolucije proti mehikanskim vladam, ki so hotele petrolejsko bogastvo ohraniti za svoj lasten narod. Izjavil je tudi, da tudi v sedanjem trenutku pričakuje, da bodo inozemski petrolejski trusti organizirali proti njemu in njegovi vladi revolucije, da bi ga strmoglavili in posadili na čelo Mehike bolj uslužno vlado, ki bo petrolejske magnate pustila pri miru, da ie nadalje izkoriščajo mehikansko bogastvo in mehi-kanskega delavca. Predsednik Cardenas je govoril pač bridko resnico, ko je napovedal hudourja, ki se obe-tajo Mehiki zaradi petroleja. Prvi protiudar Prvi udarni ukrep, ki ga je ameriška vlada že podvzela proti Mehiki, je bil, da jc odslej prepovedan vsak uvoz srebra iz Mehike v Ameriko. Do sedaj je Amerika, ki je računala, da bo Mehika ostala njena dobra soseda, nakupovala vse mehikansko srebro po cenah, ki so daleč prekašale cene na svetovnih trgih. S tem je ameriška vlada mehikanski vladi dejansko dajala redno letno podporo. Ta podpora bo z ameriškim ukrepom odpadla, kajti nobena druga država na svetu ne bo Mehiki srebra odkupovala pod enakimi /Dgoji. Prvi udarec Amerike proti Mehiki je silno hud in ga že občutijo. Drugi proliudar Sledil jc takoj še drugi udarec. V mehikanski petrolejski industriji ]c zaposlenih okrog 20.000 delavcev, ki so sedaj po objavi razlastitvenega ukaza prevzeli upravo petrolejskih vodnjakov in čistilnih tovarn. Ameriške in angleške petrolejske družbe, ki imajo v svojih rokah sploh vse svetovne trge in tudi vsa prevozna sredstva za petrolej, so odredile, da nikdo petroleja iz Mehike ne bo odvažal. Tako se je zgodilo, da so vsa razpoložljiva skladišča za petrolej v Mehiki že polna in da bo vsak dan nastopila nevarnost, da bodo morali pustiti petrolej slepo teči, ker ga nimajo nikamor spravljati. Po mehikanskih pristaniščih ne natovarjajo nobenega petroleja več. Kaj bo s temi 20.000 delavci, ko petroleja nc bodo imeli kam zalagati, ko ne bo od nikoder nobenega kupca, ki bi to dragoceno tekočino odvažal? Položai postaja po zadnjih poročilih žc kar nevzdržen. Se tretji suneh? Zelo verjetno pa je tudi, da bodo ameriške in angleške petrolejske družbe, ki so «e dosedaj na mehikanskih tleh druga drugo izpodrivale, zasnovale skupen načrt, da podprejo kakšno nezadovoljno skupino v Mehiki, jo oborožijo in poženejo k uporu proti sedanji vladi z namero, da izsilijo ali zanikanje razlastitve ali pa novo vlado, ki bo spor poravnala tako, da bo enostavno šla na kolena. Anglija že sluti korist Mehikanski predsednik Cardenas je nevarnost svojega položaja kakor tudi položaja inehikanskega delavstva in inehikanskega državnega gospodarstva uvidel ter je sedaj sporočil v \Vashington in v London, da mehikanska vlada svojega petroleja ne bo prodajala nobeni -napadalni državi., marveč samo demokratičnim državam. Medtem ko lo zagotovilo ameriške vlade nikakor ni omehčalo, je napravilo na angleško vlado dober vtis. Kajti Anglija uvideva, da bi bilo v pri meru vojne v Evropi zanjo lahka stvar, dobavljati petrolej iz Mehike, medtem ko bi ji bilo skoraj nemo-goče, dobivati petrolej iz svojih lastnih vrelcev v Iraku. Zato sc bo menda angleška vlada potrudila, da napravi mehikanski vladi gotovo otipljivo ponudbo v tem smislu, da sc Mehika zaveže, da bo svoj petrolejski pridelek prodajala Angliji, angleška vlada bi pa potem lastnike, ki so izgubili svoje petrolejske vrelce v Mehiki, sama denarno odškodovata. V Washiogtonu so to vest iz Londona sprejeli z mešanimi občutki in bodo pri mehikanskem predsedniku podvzeli korake, da petroleja, ki ga je odvzel zasebnikom, sedaj ne proda angleški vladi. Petrolejski spor v Mehiki, ki jc v teku zadnjih 50 let povzročil že toliko krvoprelitja, grozi, da se bo razvit v zelo nevarno napetost, ki nc bo 06lala brez vpliva na razvoj svetovne politike. Mexico, 2. aprila. AA. (Stelani.) Znani finančnik Rickct jc prispel danes v Mexico z. namenom, da od mehikanske vlade nakupi milijon sodov petroleja. Ta trgovinski posel opravlja Rickct v imenu in na račun ljudi, katerih imena noče izdati. Predsednik mehikanske vlade Cardenas jc zahteval od njega, da položi vnaprej 5 milijonov dolarjev. Takoj nato se je Rickct podal v Newyork, da od tam prinese zahtevano vsoto. Rdeči šef pripoveduje Slika z bega španskih rdečih v Francijo London, 3. aprila. TG. Londonski Daily Mail objavlja razgovor svojega poročevalca s španskih bojišč s poveljnikom 134. rdeče brigade, ki je pred armado generala Franca pribožal v Francijo. Ta rdeči šef je časnikarju takole naslikal položaj na katalonski fronti: »Od 24. marca dalje korakamo po noči in po dnevi. Med umikom se neprestano tudi borimo. Naša brigada je bila del divizije, ki ji poveljuje Ernestino Navarro. Dne 24. marca smo bili v bližini Hucsce, ko nas jc doseglo povelje, da moramo preiti v prvo frontno črto, da tamkaj hranimo važen hrib, ki ga jo sovražnik napadal. Kur naenkrat pa se je začel proti nam napad mnrokunskih čet, pomešanih s lalangisti. Celili 21 ur so padale na nas letalsko bombe tako, da smo bili vsi gkrušeni. Druga zu drugo so bile uničene strojnice, 6 katerimi je naša brigada razpolagula. Dve brigadi elitnih čet, ki so se borile okrog nas, sta bili du jo bilo 8 moških in 2 ženske obsojenih nu kazen robije od t> do 30 let. 12 obtožencev je bilo oproščenih. Snrugosa, 3. aprila. AA. (Havas) Zjutraj v rani zori so se znova začele iiomikuti naprej nacionalistične čete pri Loridi in Gandezi. Republikanske čete si prizadevajo na vso moč, da bi zavrle napredovanje nacionalistične vojske. Uradno poročajo, da so nacionalistične četo jioleg drugega vojnega materiala zadnje dni zaplenilo tudi 12 tankov. ferpignan, 3 aprila. AA. (Havas) Begunci, ki so zapustili Katalonijo, pripovedujejo razne podrobnosti o pozivu republikansko vlado, s katerim je skušala ta vlada organizirati odpor proti pro-dirajočemu sovražniku. Begunci pripovedujejo, da je bilo zelo veliko število ljudi zaprtih tor obtoženih, češ du so izdajalci ali da sabotirajo (loto republikansko vlado ali pa da so celo člani tajnih organizacij. Snragnsn, 3. aprila. A A. (Havas) Zaradi neprestanega bombardiranja in silovitih bojev pri Leridi in v samem mestu jo Lerida že napol porušena. Snragosn, 3. aprila. AA. (Havas) Boji pri Leridi so v glavnem na lovi obali reke Sergo v bližini vasi Albatareh in Mnntoro. Republikanskim četam so jo posrečilo obdržati so na svojih postojankah, vendar nimajo nikakih izgledov, da bi moglo začeti s protinapadi. Nacionalistična letala neprestano bomburdirnjo republikanske postojanko. Severno in sovornovz.hndno od Lerido nacionalisti vodno bolj pritiskajo. Nacionalistični vojski se je posrečilo danes zjutraj prekoračiti prekop Aragon in napredovati nekaj kilometrov. Lison. 3. aprila. AA. (Havas) Štiri tisoč španskih miličnikov jo glasovalo za to, da so vrnejo v republikansko Španijo. Zato so jih danes že poslali s 4 vlaki v Scrboro. Dozdaj je v Lisonu še kakih 2.000 beguncev, računajo pa, da se bo to število še jiovečalo. svojega povelje, naj se liitro umuknemo. To smo storili in smo se začeli umikati proti Barhastru, toda tamkaj jc bil položaj takšen, da ni kazalo drugega, kakor pobegniti v gorovje proti severu. Korakati smo začeli proti Grausu. Mislili smo, da nam bo mogoče, da se utaborinio nekje v gorovju za čet-niški način borbe, toda zaman. Naenkrat smo liili okrog in okrog obkoljeni od lulangistov. Drugo izbire nismo več imeli, kakor: ali se pustiti pobiti na mestu, ali pa pobegniti čez mejo v Francijo. Moštvo je bilo izmučeno do smrti. Dal sem po-\elje za beg na francosko ozemlje...« Salamanca, 3. aprila. AA. (Havas) Po padcu Gandese so nacionalisti ujeli nad 2.000 republikanskih vojakov. Čete generala Garcie so imele posebno, mnogo uspeha in so prodrle 20 km naprej. Prejšnja bojna črta Caspe-Alcanis se zdaj nahaja 50 km proč od prvih nacionalističnih strelskih jarkov. Zavzeta je Gandesa, zadnje večjo mesto na jx>tu do morja. Barcelona, 3. aprila. A A. Uradno poročilo vojnega ministra med drugim pravi tudi tole: Na vzhodnem bojišču so naše čete zaradi silovitega sovražnega napada moralo narediti umik proti prvini zgradbam v zapadneni delu mesta Lerido, kjer so so zabarikadirale. Sovražne napade proli Namarifi smo ustavili. Južno od roko Ebro smo snoči spraznili Val de Vobles, odkoder sovražnik prodira naprej proti Candesi. Na srednjem bojišču pri Guadalahari smo zavzeli Milan Rastra, Pika-so, Rubeo in Puntal de Abesar. Zrakojilovno ministrstvo sporoča, da so sovražna letala danes bombadirala Castelon, Tortozo, Reus in Taragon. Salamanca, 3. aprila. AA. Uradno poročilo nacionalističnega glavnega stana jiravi, da so na aragonskem bojišču v petek zvečer in v soboto dopoldne nacionalisti zavzeli 12 mest in nekaj drugih važnih postojank. Marokanske čete so zavzele prve zgradbe mesta Leride. Navarski oddelki so zavzeli Batio in Korvelo tor zaplenili velike količine vojnega materiala. Mod 2.500 ujetniki sta tudi 2 šefa generalštabov in 10 častnikov. Sovražnik je na bojišču pustil nad 500 mrtvih. Legionarske čete so zavzele važno mesto Gandeza. Čete pri Galiciji, Kaslilli in Guadalahari so odbile j sovražnika ter zavzele nekaj važnih postojank. So- j vražnikova letala so bombardirala mesto 'loledo. Ena bomba je padla tudi na zgradbo socialne jk>-moči. Pet otrok je bilo ubitih. Madrid. 3. aprila. AA. (Havas) Po prekem so- Romunija ne bo dovolila... Sovjetska vojska ne bo smela čez Romunijo na pomoč Češkoslovaški, če bi bila napadena Rini. 3. aprila. TG. Agencija Stelani poroča: Zadnje tedne so bilo med romunsko in sovjet ko vlado živahna pogajanja o stališču, ki ga Romunija zavzema za primer, da bi bila Češkoslovaška Balokovič v Sofiji Sofija, 3. aprila. AA. Bolgarsko telegrafska agencija jioroča: Nocoj je bil v narodnem gledališču velik gala-koncert jugoslovanskega violinskega mojstra Balokoviča. Koncertne točko jo spremljala državna filharmonija. Dirigiral je znani dirigent Siegel. Koncerta so so udeležili med drugimi tudi Nj. kr. Vis. princ,esinja Evdoksija, ministri Daskalov, Nikoljev, Monev, Kožuharov, Jovov, Gunev, člani diplomatskega zbora ter veliko število ostalega občinstva. Balokovičev kon-ceft je zelo lepo uspel. Nova bolnišnica v Skoplju Skoplje, 3. apr. m. Danes dopoldne je. bil« blagoslovljena nova zgradba bolnišnice za vardar-sko banovino. Navzoč je bil tudi socialni minister Cvetkovič, kot zastopnik kralja poveljnik II. ar-madne oblasti general Ječiniovič in zastopniki ostalih vojaških in civilnih oblasti iz Skoplja. Minister Cvetkovič je po kratkem nagovoru in po blagoslovitvi izročil novo zgradbo, ki je največja v južni Srbiji, upravniku ekopljanske bolnišnice. Ustanova je najmodernejše urejena in znašajo stroški okoli 1 l,ri današnjih volitvah doživeli popoln poraz. Enak poraz jo doživel |>o teh poročilih tudi bivši predsednik egipl-ske vlade Nnhas-pašn. V Kairu in v Aleksandri ji močni jiolicijski oddelki vzdržujejo red oli voliščih. V notranjosti države jo prišlo do številnih spopadov, pri katerih je bilo tudi več mrtvili. Kairo, 3. apr. AA. Reuter: Pri volitvah v Dolnjem Egiptu jo bila jk> neuradnih poročilih vnfdistična stranka poražena, težek poraz pa w> doživeli tudi vsi člani bivšega kabineta Nahns-paše. Vladna stranka jo dobila okoli 00% glasov. Kairo. 3. aprila. AA. (Havas) Po podatkih, ki so bili znani okoli polnoči, so pri zadnjih volitvah v Dolnjem Egiptu dobilo vladno stranko 11 mandatov, neodvisni 3 in vafdisti 3. Dolnji Egipt ima vsega skupaj 145 narodnih poslancev. Boji na Kitajskem Sanghaj, 3. npr. AA. Reuter: Voda v velikem šanghajskem prekopu je vsa rdeča od krvi — tako je izjavil neki japonski častnik, ko jo opisoval boje, ki s zdaj vrše na bojiščih okoli Tien-cina in Pukeva. Nobena od vojskujočih se strank noče zapustiti svojih postojank. Poročajo, da so danes japonska letala letela nad japonskimi postojankami tor spuščala 1111 okope letake, v kuto-rih pozivajo japonske vojnke, naj za vsako ceno vztrajajo, ker da jim bodo v kratkem prispela ojačenja. — Kitajci računajo, da jo od začetka kitajsko-jnponske vojne pa do danes bilo pobitih na Kitajskem 280.000 vojakov. Železniška nesreča Uiicc, 3. aprila, m. Na ozkotirni progi Belgrad—Sarajevo jo zavozil ob 2. zjutraj pri postaji Ilargan vlak s polno brzino v skale, ki so se odlomile v hribu in zasule tir. Lokomotiva in trije vagoni so bili popolnoma razbiti. Ranjene«- so takoj prepeljali v bolnišnice v Užicah in Cučku. Sporazum med Anglijo in Italijo zagotovljen London, 3. apr. A A. Reuter: Kakor so doznn-va iz krogov angleških jiolitikov, je sporazum med Veliko Britanijo in Italijo v glavnem žo zagotovljen. Pričakujejo, da bodo razgovori uspešno končani do Veliko noči. Vendar sporazum še 110 bo jiodpisan, dokler ne bo urejeno vprašanje odpoklica prostovoljcev iz Špnnije. Knkor mislijo, bo priznanje italijanskega cesarstva od strani^ Veliko Britanije precej jiosjiešilo, dn I10 tudi Francija priznala italijansko cesnrstvo, nnknr bi bilo urejeno to vprašanje tudi v Ženevi. Potem 110 hi bilo nikakih zaprek več za imenovanje novega francoskega veleposlanika v Rimu. Kar so tiče odnošajev z Nemčijo, prevladuje prepričanje, da pomeni sklep angleške vlade, da se namesto njenega poslaništva na Dunaju ustanovi generalni konzulat, islo kot priznanje priključitve Avstrije k Nemčiji „ .. „ , .., London, 3. aprila. AA. (Stefnm) O zadnjih italijansko-aiigleških pogajanjih piše tudi Kve-ning Standard ter med drugim pravi: So zdnj so ne moro trdili, ali je itnlijnnsko-britanski sporazum v načelu žo dosežen. So manj pn jo verjetno, da manjka samo še končnu stilizncijn lega spora zumn. Odločnost, s katero stn hotela Chamberlain in Mussolini karakterizirati konec teli pogajanj, iu podčrtavanje obojestranskega zaupanja, ki i'' bilo pravo i/.nonndonje, je precej olajšala rešitev spornih vprašanj mod obema državnimi. Sunila) fixpress piše: Verjetno je, dn bodo italijansko angleška pogajanja končnim v 10 dneh in da bodo zatoni v Italiji in Nemčiji objavljena uradna spo ročiln. Rim, 3. aprila. AA. (llavas) Pri dosednnjin pogajanjih med Veliko Britanijo in Italijo pol i t i <"-11» krogi pripisujejo posebno važnost snočnjomii dot genm sestanku, ki sta ga imela italijanski zu nanji minister grof Ciano in lord Perth. Obe za interesirani stranki kažeta čedalje večji optitnl zoni. Vso so tnko zdi, da so približava že končni sporazum. Prevladuje prepričanje, dn ho spora zuni podpisan šo pred katoliško veliko nočjo. Go lovi |H)litični krogi mislijo, dn bo italijanski zu nanji minister grof Ciano v kratkem odpotoval v London. Minister dr• Miha Krek o položaju Z občnega zbora okrajne organizacije JRZ za Ljubljano - okolico Ljubljana, 3. aprila. Danes dopoldne je bil v Ljubljunl obrni zbor okrajno organizacije JRZ za okraj Ljubijana-oko-I i ca, ki je eden največjih slovenskih okrajev. Nad 00 delegatov se jo udeležilo občnega zliora, ki »o zastopali vse krajevne organizacijo JRZ v ljubljanski oko'ici, iz, Ueigrada pa je prispel na občni zbor tudi predsednik minister dr. Miha Krek, ki so ga zborovalci burno pozdravili. Točno ob 10 je začel zborovanje podpredsednik g. Miloš Stare, ki je toplo pozdravil vse na-vzočne in dal besedo ministru dr. Mihi Kreku, ki je v enournem govoru razložil naš zunanji in notranji politični jioložaj. t V zelo izčrpnem in korenitem govoru je g. minister dr. Krek obračunal z vsemi intrigami proli vladi dr. Stojadinoviču, ki so se v najnovejšem času širilo v Sloveniji. Nedavni dogodki, je dejal g. minister, so najbolj© pokazali, kako modra in realna je politika predsednika kr. vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. (Navdušeni klici: Živijo dr. Stojadinovič!«) Vsi mi Jugoslovani: Srbi, Hrvati in Slovenci, moramo biti ponosni in srečni, da v teh težkih časih naša državna ladja tako varno plove pod modrim krmar-jenjem predsednika vlade dr. Stojadinoviča in njegovih najožjih sodelavcev gg. ministrov dr. Korošca in dr. Spahe. (Tu so zborovalci prekinili govor dr. Kreka z viharnimi vzkliki slovenskemu narodnemu voditelju.) Tako moremo po\'6em mirno pričakovati razvoj bodočih dogodkov. Govoreč o notranjepolitičnem položaju, je minister dr. Krek obvestil zborovalce o toku proračunske debate v narodni skupščini in senatu ter zlasti o srditi in nemočni Imrbi skupščinske op<>-zicije, ki je hotela to priložnost izrabiti ter je natrosila v skupščini nebroj najrazličnejših intrig, ki pa s« vso klavrno propadle. Opozicija od časa do časa poskuša, da bi škodovala vladi dr. Stoja- dinoviča, toda to ji he more uspeti že zaradi tega ne, ker naš narod priznava in visoko coni vse dobro, kar mu je storila sedanja vlada. Ministra dr. Kreka, ki je s svojimi krepkimi izvajanji sproti vzbujal viharna odobravanja, so zborovale! na koncu nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Nato so bile volitve okrajnega odbora, za katerega je bila z vzklikom in ploskanjem soglasno izvoljeno naslednja lista: predsednik dr. Miha Krek, minister brez portfelja, podpredsednik Miloš Stare, tajnik Briški Anton, blagajnik Juvan Franc, odborniki pa Hren Ignacij, Perme Jože in Mrzel Mirko. Po volitvah so delegati razpravljali še o nekaterih organizacijskih vprašanjih, nakar je bilo ob 12 zborovanje zaključeno z živahnimi vzkliki ministru dr. Kreku ter voditeljem JRZ dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spahu. Minister dr. Krek v Kranju Ljubljana, 3. aprila. Minister dr. Miha Krek, ki se je dopoldne udeležil oličnega zl>ora JRZ za okraj Ljubljana-okolica, je popoldne odpotoval v Kranj, kjer je imel daljši sestanek s tamkajšnjimi uglednimi pristaši JRZ. Banovinska konferenca JRZ v Ljubljani Ljubljana, 3. aprila. Jutri dopoldne l*> v Ljubljani konferenca banovinskega odboru JRZ za dravsko banovino Konferenci bo prisostvoval minister dr. Miha Krek. Samo ob 16. uri M«SrEftlJ VATIKANA Kino Mat' ca Ljubljanska kronika Ljubljana, 3. aprila. Lepa nedelja. Mirno, kakor se spodobi za lepo spomladansko nedelio, je potekalo danes življenje v Ljubljani. Prccej visoko toploto, ki jc zadnja dva dni pritisnila, so danes onemogočili obiaki, s katerimi je bilo skoraj ves dan zastrto nebo, popoldne pa je piha! tudi precej siten zapadni veter. Kljub temu pa je bilo dopoldne na promenadi že videli precej sprehajalcev brez plaščev, med njimi pa so bili večinoma takšni, ki so se prvič prikazali v novih oblekah. Prav mnogo Ljubljančanov pa jc današnjo nedelio porabilo za izlete v bližnjo in daljno okolico, lako da so večerni vlaki in avtobusi prihajali v Ljubljano nabito polni veselo razpoloženih izletnikov. Sestanek JRZ za poljanski okraj bo drevi ob fi pri Majarončku. Vsi vabljeni! Zanimanje mnogih ljubljanskih športnikov jc bilo danes osredotočeno na meddržavno tekmo med Jugoslavijo in Poljsko v Belgradu. Nekaj najbolj vnetih se jc celo odpeljalo tja doli. Drugi pa so že, še preden je bila tekma sploh končana, na vse kriplje poizvedovali za rezultat. V našem uredništvu je žc od po! petih popoldne dalje stalno pel telefon in najrazličnejši glasovi, med njimi tudi nežni, so hoteli vedeti za izid tekme, še preden ie bila končana. Hud pretep. V neki gostilni v severozapadnem delu mesla ie snoči med razburjenmi vinskimi duhovi prišlo do prepira, iz katerega 6e je razvil pretep, v katerem jo je prccej izkupil brezposelni krovec Ozebck Karel, ki so ga junaki noža hudo oklali po glavi. Ranjenca so prenesli na policijsko stražnico, odkoder ga jc reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Nekaj udeležencev pretepa jc policija že vtaknila pod ključ. Mariborski drobiž 'laribor, 3. aprila. Proslava ~)Q letnici- sv. Janeza Hoskn. Danes se je v Mariboru vršila lepa proslava 50 letnice smrti velikega mladinnljuba sv. Janeza Boska, ki so ji tvorili uvod cerkveni govori, ki so se od četrtka vršili v večernih urah v stolni in mestni župnijski cerkvi. Danes zjutraj ob 0. so se v isti cerkvi pričele glavne cerkvene slovesnosti. Cerkveni govor o sv. Janezu Bosku jo imel ravnatelj salezijanskega zavoda na Selu pri Ljubljani č. g. ilr. Franc Volčič, nakar je prevzvišeni g. knezoškof dr. f. Jožef Tomažič daroval sv. mašo. Ob 10. dopoldne je bila slavnostna pridiga prevzv. gosp. škofa, sveto mašo pa je daroval ob navzočnosti prevzv. g. škofa stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek. Cerkveno slovesnost je povzdignil s svojim ubranim petjem zbor salezijan-skili gojencev z Rakovnika pri Ljubljani pod vodstvom kapelnika dr. Gerziučiča. Izvencerkvena slovesnost se je vršila popoldne ob 5. v polno zasedeni unionski dvorani z uspelo akademijo, ki so jo priredili salezijanski gojenci iz Ljubljane in ki so jo posetili odlični predstavniki cerkvenih in političnih oblasti ter prosvetnih in verskih društev. Priprave za proslavo M letvice osvoboditve Maribora. Danes predpoldne se je v Narodnem domu vršil sestanek vseh mariborskih prosvetnih in nacionalnih društev, na katerem so razpravljali o programu, po katerem se naj bi vršila dne 14. avgusta velika proslava 20 letnice osvobodilve Maribora. Program, ki je bil sprejet, jamči, da bo proslava res veličastna. Streli na cesli. Včeraj okoli poldneva, ko se je. vračal Štefan Kos s Tržaške ceste proti domu, še je za njim pojavil Peter Trnjenič ter iz neposredne bližino oddal na Kosa dva revolverska strela, od katerih ga je eden zadel v tilnik, drugi pa v desno ramo. Napadalec si je nato pognal kroglo v glavo ler obležal v mlaki krvi. Oba ranjenca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je Trnjevič ponoči umrl, Kosa pa bodo ohranili pri življenju, če ne bodo nastopile kake komplikacije. Tatovi kolen na delu. V teku včerajšnjega dne je policija prejela zojiel tri |>rijave tatvin koles. Najbrž je zopet nn delu večja družba, ki se je posvetilu tatvinam koles, ki jih prepleskava in jih nato spravlja v promet. Občni zbor sekcije Jugnslov. vov. združenja v Ljubljani, se je dai.es dopoldne vršil v mestni posvetovalnici. O zboru bomo obširneje poročali v jutrišnji številki .Slovenca-. Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru je imelo In dni pod vodstvom predsednika J. Senekoviča v pisarni združenja lepo uspelo letno skupščino, Za tekoče leto sn je določila Članska doklada |>o 00 din zn člana. V pomočniški izpraševalni odbor so bili izvoljeni: Se-tickovič Jakob. Holzinger .Josip. Kašnn Josip, Horvat Franjo, Zorati in Pahernik Anton. Zborovanj«" je v imenu Zbornice TOI pozdravil svetnik I. Sojč. Za častne člane združenja so bili izvoljeni Ivan Lorber, 2elezny Franc, JulerSnlk Jurij, Horvat Franjo, Holzinger Josip in Pezdiček Andrej, ki že nad 30 let izvršujejo slikarsko obrt. Pahernik jo poročal še o ustanovitvi Zveze slikarskih mojstrov v dravski banoviui. Razpravljali so še o raznih notranjih zadevah Združenje praznuje letos svojo 50 letnico ter jo namerava slovesno proslaviti. Fantovski odsek Maribor II ima drevi ob 8. svoj redni sestanek v običajnih prostorih. Vsi in točno! Zborovanje slovenskih inženirjev V soboto zvečer je bil občni zbor Združenja jug. inženirjev in arhitektov (sekcija Ljubljano). Predsednik inž. Bevc je pozdravil vse navzoče, nakar je prebral pozdravne brzojavke bratskih sokcij. Spomnil se je umrlega člana gosp. inž. Pafierja, ki je živel in umrl v inozemstvu. Orisal je daljo v kratkih potezah delo v preteklem poslovnem letu, omenil nove reprezentančne prostore, katere bo treba še primerno opremili, končal pa je z željo, da bi so krog nesebičnežev še povečal, da bo mogoča ugotovitev, du vsak Inženir s |)onosom pripada sekciji. Toplo je |jozdravil zborovalce zastopnik inženirske zbornice inž. Hribar in želel največjih uspehov. Sledilo je jioročilo g. tajniku, ki je poudarjal borbo proti zaposlitvi tujcev pri nas in naštel nekaj konkretnih primerov zapostavljanja domačinov. Omenjal je tudi odkritje spomenika iznaj-ditelju ladijskega vijaka Jožefu Resslu, ki ga je oskrbelo združenje. Končal je z apelom ua članstvo: >Mi dajemo mrtvi materiji življenje in ustvarjamo dobrine sveta, zato pazimo, da bodo služile te dobrine dobrobiti In ne propasti človeštva.«- Sledilo je poročilo blagajnika in arhivarja, ki je ugotovil, da članstvo ne kaže zadostnega zanimanja za strokovne revije, čemur so bili krivi tudi dosedanji tesni prostori. Zahvalil se je častnemu predsedniku inž. Mačkovšku za darovano zbirko knjig, angleškemu poslaništvu v Zagrebu, češkoslovaškemu ministru za javna dela in drugim za revije, ki jih prejema v zameno zu Tehnični list:. Nnto je g. inž Tavčar v imenu nadzornega odbora predlagal razrešuico dosedanjemu odboru, g. blagajniku pa l.aj se izreče še posebna zahvala. Sprejet je bil predlog, da se odpošljejo pozdravi glavnemu odboru in sekcijam, nakar je g. tajnik poročal, da se bodo pričele priprave za postavitev spomenika fiziku Jožefu Štefanu in Vegi. Treba pa bo misliti tudi na spomenike Tesli. Pupinu itd. Posebno močno je podčrtal neodložljivo zahtevo inženirjev, da se zgradi inženirski dom. Predsednik je prečital spremembe' društvenih pravil, in siccr se preimenuje udruženje v Udru-ženje inženirjev (odpade: in arhitektov), sekcije pa se preimenujejo v društva s sedeži v glavnih mestih posameznih banovin. Imenujejo se -»društva inženirjev«. V ostalem so bile spremembe nujne za prilagoditev sodobnim prilikam. Po slučajnostih so bile volitve polovice odbora, kateri je po dveletnem delu potekel mandat. Izvoljeni so bili: /.a predsedniku soglasno zopet inž. Bevc, za jiod|iredsednike inž. VI. Gregorčič, I. Pe-hani in H. Hus. Poleg teh pa še 12 odbornikov. Nadzorni odbor je ostal isti, prav tako razsodišče, z. izvolitvijo odborov posameznih osmih sekcij, delegatov itd. pa je bi! oh četrt na dvanajst občni zbor zaključen. Sledila je seja novega odboru. i parlament je zboroval Redna skupščina Zveze (onsfiih društev Ljubljana, 3. aprila. Danes do|ioidne ob 10. so se v dvorani Delnv-ske zbornice zbrali k 3. redni sku|>ščini Zveze lovskih društev dravske banovine delegati lovskih društev iz vse Slovenije. Od 60 prijavljenih delegatov jih je bilo navzočih 51. Zborovanje je vodil predsednik Zveze dr Viljem Krejči, ki je v začetku pozdravil zastopnika bunu dravske banovine načelnika oddelka za gozdove gosp. inž. Urbasa, častnega predsednika Slovenskega lovskega društva dr. Ivana Lovrenčiču in zastopnika Jugoslovanske kinološke zveze g. Drenika. S toplim odobravanjem so bile nato sprejete udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru 11., Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. kralj. Vis. knezu-nuinestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, ministru za gozdove iu rudnike gosji. KujundžiSu in Osrednji zvezi lovskih društev v Belgradu. Nato je predsednik dr Krejči podal obsežno in skrbno sestavljeno poročilo o delovanju Zveze v preteklem poslovnem letu in o lovnih razmerah v dravski banovini — Iz poročila posnemamo: V Zvezi je včlanjenih 1-1 lovskih društev s 5500 člani, od katerih je 112 ustanovnih, 3908 rednili članov in 1390 lovskih čuvajev. V preteklem poslovnem letu je bilo sprejeto v Zvezo novo ustanovljeno lovsko društvo v Kamniku. Nadalje je predsednik podal podrobne podntke o notranjem ustroju Zveze in o delovanju njene uprave, ki je v preteklem letu temeljito opravila svojo nalogo, saj je rešila 1.024 najrazličnejših zadev, od katerih so bile po večini takšne, ki so zadevale ureditev obsega in meja lovišč ter določitve odstrela. Skladno s predpisi novega lovskega zakona so se v preteklem letu tudi oblastva v vseh važnih zadevah obračala na Zvezo, da pove svoje mnenje in stavi svoje predloge. To svojo nalogo je Zveza opravila po svojili najboljših močeh in jč bilo zato njeno sodelovanje z bansko upravo in okrajnimi načel-stvi zelo živahno. Spremembe lovskega zakona Predsednik je nalo izčrpno poročal o noveli k našemu lovskemu zakonu, ki je bila sprejeta v Narodni skupščini kot amandmnn k finančnemu zakonu za leto 1937-38. Zaenkrat pa še ni avtentičnega teksta novele, zato Zveza še ni utegnila točno in jasno opredeliti svojega stališča do nje. Po tej noveli bodo fizične osebe, ki so ob času, ko jc stopil novi lovski zakon v veljavo, imele svoje lastno lovišče v izmeri 115 do 200 hektarjev, dobile svoja lovišča nazaj, ko poteče zakupna doba onih občinskih lovišč, ki so jim bila ta lovišča priključena. Do vrnitve pa morajo občine od prejete zakupnine plačevati prizadetim posestnikom sorazmeren del zakupnine. Glede odstrela določa novela, da bodo njegovo število določala upravna oblastva v sporazumu z lovskimi društvi. Prekoračenje tega odstrela bodo oblastva kaznovala in bo lastnik jio trikratnem kaznovanju izgubil pravico do lastnega lovišča. Dalje bodo smeli zanesljivi lovski čuvaji odslej tudi v odsotnosti svojih gospodarjev streljati divjad, če bodo dobili v to svrho posebno dovoljenje upravnega oblastva. ki pa more lo dovoljenje izreči le v sporazumu z lovskim društvom. Krivolovstvo pn se bo odslej kaznovalo kot tatvina po določbah § 314 kazenskega zakona. Nadalje jo predsednik poročal o prizadevali m zvezne uprave, dn se prepreči razkosanje lovišč, da so pobija lovska tatvina in zaščiti divjad. Zveza je sodelovala s svojim razstavnim odsekom tudi na banovinski, državni in mednarodni lovski razstavi, nn katerih it bilo slovensko lovstvo prav častno zastopano Veliko uslugo slovenskemu lovstvu in pa zlasti slovenskemu jeziku je Zveza storila z izdajo slovenskega lovsko-rlbiškega slovarja, ki ga je spisal dr. Lokar Janko in ki odlično ureja slovensko lovsko iti ribiško izrazoslovje. Slovar stane le 20 din. Zveza je posvetila mnogo pozornosti svojemu glasilu ♦ Lovec, ki izhaja že 25. lelo. Ureja ga g. Mazlu iz Ptuja. — Nekatera lovska društva so priredila tečaje za lovske čuvaje, ki morajo po novem lovskem zakonu delati izpite pred posebno komisijo okrajnih načelstev. Važno za lovce je obvezno 111 skupno zavarovanje proti nezgodi in odškodninski odgovornosti, kateremu je uprava posvečala mnogo pažnje. Zaradi spremembe pravil Osrednje zveze lovskih društev v Belgradu je vstopil v predsedstvo Osrednje zveze kot podpredsednik dr. Viljem Krejči. Prihodnji občni zbor Osrednje zveze Iki v Mariboru. Zvezin pomožni sklad Zeleni križe, ki ga požrtvovalno vodi nadsvetnik g. Mladič, je ludi v preteklem letu izplačal več podpor onemoglim lovskim čuvajem in njihovim sirotam Zelo zanimivi so tudi podutki_ iz lovne statistike, iz katerih je razvidno, kako važna lianoga slovenskega narodnega gospodarstva je lov. Dohodki države, banovine in občine iz davščin in zakupnin, ki jih plačujejo naši lovci, so prav izdatni. Tako so u pr. v letu 1935 znašale samo zakupnine občinskih lovišč 1,818.395 din, v letu 1936 pa 1,387.975 din. Na državnih taksah so leta 1936 slovenski lovci plačali 110.395 din, na banovinskih taksah pa 293.242 din. V banovinski lovski sklad, ki služi zn podpiranje lostvn in pobijanje škodljivcev, so lovci v preteklem letu vplačali 50.756 din. — Lovsko-nadzornega osebja je bilo v letu 1937 v dravski banovini zaposlenega 204G. — Na koncu svojega poročila sc je predsednik toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je Zveza v preteklem poslovnem letu mogla zadostiti svoji nalogi. „ Blagajniško poročilo, ki kaze izredno varčnost Zvezne uprave, je podal blagajnik prof. dr. Novak Franc, poročilo preglednikov računov pa je podal g. Vilko Turk. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom dr. Krejčijem na čelu. Slednjič so bile sjirejele še nekatere resolucije, ki zadevajo notranje poslovanje Zveze, zvezino glasilo »Lovec« in pospeševanje lovstva v Sloveniji. Križi in težave pletilcev Ljubljana, 3. aprila. Med slovenskimi obrtniškimi stanovi, ki so kljub splošnemu izboljšanju gospodarskega položaja še vedno v hudi krizi, so tudi pletilci, ki so danes dopoldne zborovali v sejni dvorani Zbornice za TOI. Zborovanje je vodil predsednik g. Franzl, ki je pozdravil vse_ na-vzočne in nato podal poročilo o delovanju združenja pletilcev v pretekli poslovni dobi. Iz poročila se da posneti: Plctilska obrt je še vedno v hudi krizi. Zaposlitev v pletilski stroki je bila v preteklem letu slabša kakor v prejšnjem. Uprava združenja jc ugotovila, da mali pletilci, katerih odstotek znaša med vsemi 75, v preteklem letu niso izrabili niti polovico svoje kapacitete. Cene pletilskim izdelkom kljub zvišanju cen surovin še vedno padajo. Zaradi brezposelnosti v dravski banovini, ki se v nasprotju z drugimi banovinami ne premakne z. mrtve točke, silno pojema kupna moč najširših slojev in konzum pada od leta do leta. Vzroki za to so znani. — Bolj kakor kakšen drug obrtniški stan imajo pletilci mnogo opraviti s šušmarstvom, ki sc čedalje bolj razvija; veliko škodo povzročajo p!c-tilcem zlasti šc vedno trgovci, ki dajejo volno in bombaž v predelavo šušmarjem, katerim legalni obrtniki v ceni ne morejo konkurirali. — Pletilska obrt jc bila 1. aprila 1937 priznana za rokodelsko obrt, Zaradi tega jc uprava združenja pripravila vse potrebno za pomočniške in mojsliske izpite. Otl raznih inozemskih tvrdk je dobilo združenje brezjilačno več modernih pletilskih strojev, od domačih Ivrdk, članic združenja, pa nebroj vzorcev in materiala, tako da je za te izpite na|boljše preskrbljeno. Doslej je pri združenju opravilo izpit 20 kandidatov. Iz tajniškega poročila, ki ga je mesto bolnega tajnika g. Sossa podal blagajnik g. Mahkota, posnemamo, da je ob zaključku leta 1937 združenje štelo 214 članov in članic. Odiav je bilo 11, prijav pa 18. Tajništvo je proti šušmarjem podvzclo odločne ukrepe in pridobilo v vseh okrajih Slovenije svoje zastopnike, s pomočjo katerih bo mogoče uspešno nadaljevati boj zoper te škodljivce poštenih obrtnikov. Po blagajniškem poročilu g. Mahkote je bila sprejeta razreinica odboru, nakar so sc obravnavale se razne pereče zadeve pletilskega stanu. Slabi upi združene opozicije Belgrad, 3. aprila, m. Po že ustaljenem običaju so se zadnje dni skoro vsak dan sestajali spet voditelji takozvane srbijanske združeno opozicije In razpravljali predvsem o jiotrebi enotnejšega nastopa bivših srbijanskih političnih strank, ki so v opoziciji, z ozirom na vedno večje nezadovoljstvo uglednejših članov v teh političnih skupinah, ki so začeli, kakor bivši demokrati Ivan Rybar, že kar odkrito nastopali proti voditeljem tako-zvane združene ojiozicije. Cllavni predmet sedanjih razgovorov srbijanske opozicije pa so držav-nozborske volitve. Srbijanska združena opozicija »e jih samostojno ne upa udeležiti in se sedaj spet trudi, da bi preprosila dr. Mačka, da bi jo sjiet vzel v svoje okrilje. Da srbijanska opozicija ne more računali na simpatije srbijanskih volivcev, najbolj dokazuje zadnji njen shod v Gornjem Milaiiovcu. ki so ga pripravile vse srbijanske opozicijske skupine. Udeležba na tem shodu je bila z ozirom na velike prijirave in ua dejstvo, da so na njem govorili sami šefi, tako neznatna, da pomeni ta shod po mnenju tukajšnje objektivne javnosti velik jioraz za srbijansko opozicijo. Zaradi tega srhijunski opozicionalci tudi tako forsirajo sestanek takozvanega delovnega odbora, da bi ee žo sedaj dogovorili glede prihodnjih državnozbor-skih volitev, čeprav šo ni znano, kdaj bodo jirav za prav te volitve in po kakšnem zakonu. Zastopniki srbijanske združene opozicije hočejo ob tej priliki preprositi zastopnika dr. Mačka, da bi jih dr. Maček v vsakem slučaju vze! na svojo listo, ker sami svojih kandidatur no morejo postaviti. Sestanek tega delovnega odbora bo prihodnji teden, morebiti že jutri, če bodo prišli v Belgrad vsi člani. Zastopnika dr. Mačka v tem odboru sta ing. Košutič in dr. Šutej. Čeprav je ing. Košutič član tega odbora, pa on po vrnitvi iz tujine še nikdar ni bil v Belgradu in se jc sestankov udeleževal samo dr. Šutej, kateremu so razmere v srbij,niski ojioziciji tudi zelo dobro znane. Od samostojnih demokratov sta v tem odboru Vilder iz, Zagreba in senator dr. Milan Kostic iz Zemuua. Napredovanj v vojski Belgrad, 3. apr. m. Na predlog vojnega ministra so kr. namestniki podpisali ukaz o napredovanju večjega števila častnikov. Med drugimi so napredovali: v čin kapelami 11. razr. poročniki Janko Tujnšek, Ivan Milač, Radivoj Oiegler, Janez Stariha, Djuro Senčar, Vladislav Abram, toji-niški poročnik Stanislav Podboj in Alojzij Povšc, inženirski poročnik Makso Pahor, letalska poročnika Rudolf Kobal in Anton Tavčar. Za poročnike so napredovali v intendanci Franjo Gricar, Mijo Benkovič, za poročnika fregate Vekoslav Majer, za nižjega vojaškega tehničnega uradnika L razr. v mornarici Mihael Pust, za nižjega vojaškega uradnika III. razr. ekonomske stroke Martin Ilrzo-njak, za nižjega sanitetnega poročnika IV. razr. Ivan Brejc. Z drugim ukazom so napredovali: za kapetane f. razr. v pehoti Ivan Srakar, Vilko Wagner in Milko Čušnelj, v topništvu Franci Zi« dar, Rudolf VVeiss iu Maksimilijan Japelj, v konjenici Boris Plavšak. v letalstvu Božidar Rovšelc in Ivan Stanič, nadalje geodetski Kazimir Bel-tram in apotekarski Emil Sturm. Vpokojen je med drugimi pehotni podpolkovnik Josip Jaklič in preveden v rezervo. Pri tej priliki je bil Jaklič odlikovan z redom Belega orla IV. razr. Skopljanski delavci organizirani Skoplje, 3. aprila. AA. Danes je skopljansko delavstvo pristopilo v jugoslovansko delavsko zvezo (Jugoras) ter ob tej priliki priredilo veličastne manifestacije Nj. Vel. kralju Jugoslavije, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in Jugorasu, mlademu in delavnemu delavskemu gibanju. Pri teh manifestacijah jc sodelovalo okrog 500 organiziranih delavcev. Temu velikemu delavskemu zborovanju so prisostvovali minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič, predstavnik glavnega odbora Jugorasa, več narodnih poslancev in veliko število drugih uglednih osebnosti. Teh velikih skopljanskih manifestacij so se udeležili tudi zastopniki iz vseh ostalih okrajev var-darske banovine ter veliko število članov mladinske JRZ, ki so vzklikali Nj. Ve!, kralju, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru Cvetkoviču, Jugorasu in Jugoslaviji. Ob 11 so številne množice priredile velik sprejem ministru Cvetkoviču in njegovemu spremstvu. Minister Cvetkovič jc imel ob tej priliki tudi krajši govor, v katerem je med drugim dejal, da je kraljevska vlada začela r reševanjem številnih socialnih in delavskih vprašanj, uvidevajoč težko stanje delavstva. Vlada dr. Stojadinoviča jc prinesla celo vrsto uredb za ureditev odnošajev med delavci in delodajalci. Le tedaj, je dejal minister Cvetkovič, ko bodo urejeni ti odnosi med delavci in delodajalci, se bo moglo poživiti tudi naše narodno gospodarstvo. Čeprav še danes ne veljajo povsod predpisi uredbe o minimalnih mezdah, je vendar ta uredba že v kratkem času zabeležila velike in blagodejne uspehe. Minister Cvetkovič je nato pokritizirat nekatere delavske voditelje, ki so se premalo brigali za delavska vprašanja in so preveč gledali le na svojo lastno eksistenco. Dejal je med drugim tudi tole: Naše gibanje se mora organizirati brez vpliva marksističnih doklrin in brez kakšnih drugih podobnih receptov. Le na ta način bo pravilno rešeno naše delavsko vprašanje. Dobre notranje razmere v državi zavise od zado-voljnosti ljudstva. Vlada dr. Stojadinoviča pa jc s svojimi reformami že zdaj pokazala, da se briga za interese ljudstva; če smo zadovoljni, varni in gospodarsko močni, potem sc nam ni treba nikogar bati, Na koncu svojega govora je minister Cvetkovič kot prijatelj delavstva priporočal delavcem, naj bodo složni in naj skupno delajo za dobrobit države in ljudstva. Po končanem zborovanju so zbrane množice ponovno vzklikale kraljevski vladi in ministru Cvetkoviču. Drobne vesti Wellersdorf, 3. apr. AA. DNB: Zloglasno koncentracijsko taborišče v Welleredorfu, kjer je preživljalo na tisoče nacionalistov svoje najtemnejše dni, je nocoj jxigorelo do tal. Rim, 3. apr AA. Štefani: Na povabilo albanskega kralja Zogn l>o italijanski zunanji minister grof Ciano konec aprila odpotoval v TI rano, kjer sc bo udeležil poročnih svečanosti albanskega kralja Zoge kot priča. Genova, 3. apr, A A. Štefani: Na pobudo pro-vlncijskega turističnega instituta bo v Genovi odprta junija meseca velika turistična razstava. Razstava bo v kraljevem dvorcu v Genovi. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravne »Frnnz-Josef grenčicc«. Nedelf&lci spori Jugoslavija:Poljska 1:0 (0.-0) Poljaki so se kvalificirali za lin. tekate za svetovno prvenstvo Belgrad, 3. aprila. Zanimanje za to tekmo jo bilo ogromno. To so izkoristili tudi razni špekulanti, ki so prodajali vstopnice po višjih conah. Dajali so zanje p° .SO, 100 din iu tudi ve«. K tekmi se jc zbralo okoli '.25.000 gledalcev. Prisoten jc bil poljski poslanik g. Dembieki In naš minister za telesno vzgojo Mi-letič. Naši igralci so nastopiti v postavi: Glaser, lliigl, Duboc, Lechner, JazbinŠek, Knožovič, šijioš, Marjanovič, Lešnik, Boiovič, Kokotovič. V prvem delu igre so naši igrali proti soncu. Žoga jo šla od nog do nog, Poljaki so vračali napad, toda Dubac je energično čistil. Poljaki so igrali mirnejše, naši pa so bili nevrozni. V 30. minuti jo napravil Lešnik največjo napako: Marjanovič mu je krasno dodal, namesto dn bi Lešnik streljal, je podal na krilo Sipošu. ki ni bil pripravljen, da sprejme žogo. Prvi polčas se je končal v ostriti napadih naših neodločeno. V drugem polčasu igro Poljska proti soncu. Naši napadajo energično. Poljaki so začeli z zavlačevanjem igre. V 18. minuti sledita dva zaporedna kota proti Poljakom. V 20. minuti je izne-nada levi branilec Poljakov 80 metrov pred golom napravil roko. Strel se prosto strelja. Marjanovič, ne da bi čakal, da hi se postavili Poljaki ▼ »Id, nenadno ostro strelja, in mreža se je za- SK Viktorija (Zagreb): SK Reka 5:1 (3:1) Rečani so pozvali v goste za prvo pot kar precej znamenitega nasprotnika, tretieplasirani klub Zagrebške nogometne podzveze, SK Viktorijo. Čudimo se, zakaj se merodnjni reški laktorji niso potrudili, da bi bili na igrišču instalirali za majhen denar radio z inegafonom, ki bi nam, vernim gledalcem, oznanjal, kako kaj teko stvari v Bolgradu, kjer sta so bili spoprijeli v povratni in — odločilni tekmi državni reprezentanci Poljske in Jugoslavije. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da bi bili Rečani na igrišču — pardon, ob igrišču — mesto tristotih ljudi lahko gledali dobrih tisoč radovednežev, čc ne še več. Včasih je treba tudi riskirali — seveda po treznem in vsestranskem kalkuliranju. Koliko >prib - (to je menda slovenski zoološki izraz za »kibica«) bi se odreklo utrudljivemu iskanju po zatočiščih, ki so opremljena z aparati imenitnega izuma »radio"., če bi bili vedeli ali brali v časopisju, da bodo na Keki prav lepo poslušali potek te, bolj važne kot častne tekme. Tako pa je blagajnik morda registriral obisk dobrih dvestopetdesetih ljudi. Na Reki doslej nismo imeli sreče. Kadarkoli smo so jadrno podali na ta prelepi viški travnik, nas je zasledovala muhasta usoda. Prav gotovo smo pozabili doma na kljuki dežnik, ki je to zimo in zgodnjo pomlad imel dovolj prilike, da jo postal prašen. Debeli vodni curki so nas seveda potem neusmiljeno močili, preganjal nas jo bridek veter in solnee se nam je samo za kljubovanje le za kratek hip vselej posmehovalo izza oblakov. Danes pa smo se zanesli na dobro preizkušeno dejstvo, da se letos strašno težko posveti vremenar mokremu režimu. In za čudo — to dejstvo jo bilo potrjeno tudi na Viču, kjer srno doslej prestajali od sile nerodne ure. Veter je buhnil v grozeče oblake in napravil prostora pomladanskemu solncu, čeprav jo ostal kljub temu dominanten gospodar vremenskega položaja. Kaj naj povemo o tekmi? Predvsem to, da jc rezultat odločno previsok! Gostjo bi zaslužili zmago — pa kvečjemu z onim golom razlike. Kakor večina zagrebških klubov so tudi »Viktorijanci« nagnjeni h kombiniranju v smislu kratkih pasov; to tipičnost sta jim kvarili sicer v močni mori obe defenzivni formaciji, halflinija in ožja obramba, ki sta za vapadom (o čudo čudovito glej!) daleč zaostajali. Ti dvo črti sta se žog iznebljali bolj na »urajmanje« (kranjski izraz, ki bo kmalu izbiral). In kadar gre igra na »urajtnanjec, so žogo po navadi dolge: čim dalje proč od gola. tem boljše! Viktorijin napad je igral v prvem polčasu (in bi bil brez dvoma igral tako tudi v drugem) dovolj nervozno in malo premišljeno, čo ne bi bila Reka tako neambiciozna kot je bila danes. »Viktorijek imajo prav dobrega centerfora (sodnega ekseku-torja vseh petih golov za zagrebške barve), živčnega, od silo okretnega in — srečnega, ter starega »purgerja< Webra, ki jo od napak ohranil še vso stare, pridobil pa ni ničesar, kljub temu pa se v moštvu srednjega kalibra še vedno lahko prerine do vidnega položaja. Tudi drugi »purger'- Bondora. ki je bil svoj čas znan po vihravosti, ni slab. Pri Reki bi omenili na prvem mestu dejstvo, da je dveh golov kriv Markič, dveh pa obramba (odnosno branilca), ki sta bila brez stika vso tekmo. Kokolj je bil sicer precej šibak, vendar odločno boljši od svoje zameno. Ilalfa sta bila sicer še precej solidna (boljši je bil Primožič, dasi tudi Poljšak ni razočaral). Napad si je ustvarjal krasne šanse, gospodje pa so stremeli predvsem za tem, da se iznebe svoje dolžnosti; drug na drugega so pri tem prizadevanju z rigorozno vestnostjo čakali. H koncu pripominjamo, da je Reka ubrala pravo pot za vežbanje moštva; naj bi ji sledili še drugi klubi. Prizanesljiv, pa objektiven sodnik je bil gosji. Doberlet. Občinstva približno 300. « • • SK Mladika : SK Moste 5 : 1 (prvenstvena za II. razred). Mladika je bila gospodar na terenu. Klub se bo jiočasi pomaknil še precej navzgor. SK Ljubljana : ŽSK Hermes 6 : 0. Močni juniorji Ljubljane so po precejšnji zaslugi hermežanskega golmana dokaj občutno po-razili najmlajše šišenske moči, ki so bile v polju precej dobre. SK Slavija : SK Korotan 1 : 0. Požrtvovalni igralci Slavije so srečno porazili nespretne igralce SK Korolana. Bivša, Avstrija : reprezentanca Nemčije 1 : 0. Labodja pesem avstrijskega nogometa: kljub dejstvu, da so nekateri najboljši, >Nichtarl«rhe«, manjkali. Duh, dovlip, okrotnosl in lahkota sta prevevali avstrijsko igro, Nemci pn so igrali r neizčrpno voljo: kultura proti civilizaciji, graeilna krhkost, združena z okretnostjo, ki odloen uspeh, ie še — poslotlnjlčl — Iritimfiraln nad fizično, slepo in fl okoli ko - topaslo- silo. Tekma jo bila v vsakem oziru zadovoljiva. Obisk jo bil lo pot skoraj rekorden. tresla. Naši stalno napadalo in oblegalo Poljake. V 21. minuti je šlpoš ostro stroljal, toda prečka jo ubranila sigurni gol. Med stulnlml napadi noših In obupno obrambo Poljakov se jo končala današnja borba, no katori so je Poljakom posrečilo, da so prišli v vrsto za finalno borbo v Parizu. V borbi so sicer zmagali naši, vendar |e moralna zmaga ostala pri Poljakih, ker sc jim jo posrečilo z defenzivno taktiko preprečiti, da jim vrnemo varšavsko četvorico. Sodil je zolo dobro italijanski sodnik g. Barlasalna. Organizacija tekme jo bila dobru. Ugovarjalo se je le lomu, da Je vodstvo igre slabo skrbelo za telefonsko zvezo na igrišču, kor je bil na razpolago le en telefon. Nogometna zveza je priredila zvečer svečan banket na čast poljskim igralcem v hotelu >Sr|»kl kralj;:, na katerega so bili povabljeni poleg |>olj-skih igralcev ugledni funkcionarji našega in )>olj-skega športa. Tudi finančni efekt današnje tekme je zadovoljiv. Računa so. da je prejela blagajna okrog OOO.OOO din. Od tega zneska dobi država na pristojbinah okrog 150.000 din, Belgrajski športni klub 90.000 din, na razne stroške odpade »7.000 din, tako da bi ostalo čistega dobička 800.000 din, od katerih dobijo Poljaki okrog 200.Po jezeru ' nagrajeni z. viharnim aplavzom, ki ni hotel potihnili, dokler se ni drugič dvignila zavesa in so točko ponovili. Z vedrih obrazov naših fantov pa je vel izraz zadovoljstva, saj je vso lo, kar so pokazali, plod Irudapoluoga iu nesebičnega dela. Po dvorani je zavel val navdušenja, ko so članice brezhibno izvajale proste vaje Fantovski odsek v Celju je lahko ponosen na svojo člansko vrsto, ki je danes pokazala javnosti, kako vzgaja slovenskn organizacija slovenske fante ne samo na prosvetnem, temveč tudi nn telesno vzgojnem polju Ob nastopu članic v slovenskih narodnih nošah z iiva janjem Slovenka som'- pn je občinstvo ploskalo v navdušenju celo med izvajanjem, da so chinic' moralo ponavljali nastop živahen in ljubek je bil nastop naših najmlajših konjičkov . ki -o korai/ no Izvedli zadnjo točko. Da pa ni fantov.-ki oo bile izraz del; . ki ga izvršuje naša slovenska organizacija. Kato liška vera. ki sta jo našim prodnikom prižgala slovanska brala sv t iril iu Metod, uiini je uveli In in nam bo svetila tudi v hodeče. Kristus kralj naj ne kraljuje samo v naših nrcih, temveč tudi mu slovenskemu narodu N.iš ie slovenski jezik in naša je slovenska kultura. Našega maternegn je-zika ne bomo zatajili, vez je mod nami in našim narodom za mojo Vemo, da brez Jugoslavijo Slo vencev ni. zalo smo državotvorni. Bridke prei/.kuš nje preteklosti so za nami, v dveh letih -mo zaj-li vsako .»lov ensko vas. Za svoje delo zahtevamo .-a mo svobodo do dola in prost razmah, nikakor pa nn privilegijev. Jugoslavija na tipskem veteseimu Tudi letos je bila naša država ofieielno zasto-liana v Leipzigu na velesejmu, da pokaže vse, kar bi prišlo v obzir pri eksportu v Nemčijo. Razstavo Je organiziral Trgovinski muzej iz Belgrada in je tudi po našem Časopisju opozoril gosjiodarake kroge nanjo. Od naših tvrdk so razstavile: »Pckolr, Ljubljana, zobotrebce; Ed. Pi-šlar, Vrhnika, suho rastline; Sitaraka in žimarska zadruga v Stražišču; štajersko sadje Zoran Skerl iz — Zagreba. Dalje »Prizad« iz Belgrada. Savez stočarskih zadruga iz Skoplja itd. Ročne izdelke je razstavil Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt iz. Ljubljane, imel pa je odločno premalo prostora zlasti že znto, ker jo zanimanje za izdelke zolo veliko in bi se dala dela zolo efektno razstavili v razstavi turizma in razstava dekori-rati z ročnimi deli, kar so splošno deln brez škode za razstavo slik. Lelos je bila razstava turizma odlična, čeprav jo bilo razstavljenih lo 12 velikih kolorirnnih fotografij naših najlepših krajev. Razume so. da ni manjkal naš lllrrl in Julijske Alpe. V Ljubljani jo prvi pokazal zolo povečane barvane fotografije fologral Lojze ftmur. Prav Iri bilo, d« so la način propagande razširi tudi pri nas. Barvana slika pove pač vso kaj drugega kakor črna. Kolodvori, pisarne in vagonska reklama naj bi bila v barvah. Razstava turizma je vzbujalo upravičeno pohvalo, ker so slike res prvovrstne. -Publika« jo, zastopal g. dr. Siebor, naš rojak iz Berlina, in je imel z informativno službo zelo na|K>rno delo. Monj zanimanja jo bilo za nakup izdelkov in sirovim Obiskovalci, zlasti naši. so hvalili bolgarsko razstavo, ki jo bila ros odlično organizirana. Ročnemu delu posveča Bolgarija zelo veliko pozornost! in ni čudo, čo gredo potom njihove vezenine bolj v denar kakor naše blago. Vsa teža informativne službo jo bila na ramah gospo Mišičove. ki jo zastopala Trgovinski muzej iz Belgrada. Prav bi bilo, eo bi so šo kdo drugi zanimal za razstavo v inozemstvu, zlasti pa oficielni trgovski krogi, da bi vsaj videli, kako veliko važnost polagajo drugo države no inozemsko propagando in kako se la pri nas včasih naravnost podcenjuje. Kupčevanje z Nemčijo je dane« zelo težko in komplicirano. Treba je velikega jwlrpljenja in znan ja, da so kupci ia napravi, ker so Nemci predpisov strogo drže. Zalo bi bilo prav, da naši uradni gospodarski krogi skušajo vsoj največjo težkoče odstraniti in pretrde pogoje omilili. To. upamo, so bo dalo pri sedanjem prijateljstvu z Nemčijo ludi izvesti. Seveda je pa potrebno pri takšnem delu veliko znanja, vztrajnosti in ljubezni do stvari. Predvsem po jc potrebno poskrbeti za izvoz čipk. ki jih nemško občinstvo zaradi precizno izdelave zelo ceni in bi jih tudi prav rado ku|Xivalo. čo no bi bilo težkoe pri uvozu. Ker pa smo prepričani, dn nekaj 10.000 din no more obremenjevali gosjvo-darskega ravnovesje Nemčije, pričakujemo, da ho uvoz kmalu dovoljen. Brezposelni trgovski pomočnik je zadel avto Maribor, 3. aprila. Danes popoldne je bila na Trgu svobodo tombola Rdečega križa, za katero je vladalo ogromno zanimanje. Tombole se je udeležilo okoli 15.000 do 1S.000 ljudi, tako da je celo zmanjkalo tomhol-skili kart. Glavni dobitek, lep štlrisedežni osebni avtomobil znamke Opel je zadel hreiposelni trgov-nik pomočnik Ivan Gerielj iz Studencev. Drugo tombolo motorno kolo je dobil vpokojeni železničar Josip Maearol iz Maribora. Tretjo tombolo krasno moderno kompletno spalnico za dve osebi jo dobila zasebnicn Vera Aristovnik iz 1'obrežja. Tudi ostalo lombolske dobitke, katerih jo bilo So 14, so zadeli samo revni in siromašnejši sloji, ki so bili potrebni leh dobitkov. Organizacija je bila brezhibna in gre za lo zasluga neumornemu vodji učitelju Vilku Rauterju. Zopet dva gozdna požara Maribor. 3. aprila Danes takoj po kosilu sta izbruhnila dva gozdna požara, eden v neposredni bližini Maribo ra, v takozvanein Betnavskoni gozdu, drugi pa nad Falo. Požar nad Falo Se traja in so prispelo k-gašenju vse okoliške gasilske čelo z mariborsko na čelu. Sumijo, dn so požar podtaknili potepuhi, ki so klatijo oh tako lepem vremenu po gozdovih. Drobne vesti Washington, 3. apr. AA. Ilavas: Notranje ministrstvo je dalo pooblastilo družbi vPiin American Ervvav Compan.v«, da sme zgradili letalsko bazo na otoku Kanton, ki jo od nedavna pod ju risdikrijo ameriške vlade, «icer pa pripada otočju Fenix. Kokor je znano, si tudi Velika Britanija lasti pravico do lega odoka i i so zdaj vodijo mod .'meriko in angleško vlado pogajati;:' za rošilev •epa spora. Burnas, 3. aprilu. A A (DNB) Nemci, ki žive po raznih krajih Bolgarijo, so danes prispeli v Bitrgas, kjer so na ladji ^Tesalija glasovali. Od 180 Avstrijcev, ki so -o lega glasovanja udeležili. Jih je 178 glasovalo za zedinjenje Avstrijo z Nemčijo. Milan. 3. aprila. A A. (DNB) V slavnostni dvo rani milanske Skalo je bil danes prirojen velik sjirojem članom monakovsko državne oporo, ki se zdaj m ude v Milanu. Generalni Inlendant milanske skalo Mata Ion je generalnemu iiitondantu mona-kovske o|>ere \VaIeku in dirlgonlu Klomoncku i/, ročil zlato kolajno. Ptiči in moderna tehnika Naj dodam k temu spisku v Slovcncu šl. bi tole skušnjo iz ptičjega življenja. V banovinski kmetijski gospodarski šoli na Mali Loki se pečajo seveda tudi s kokošjerejo. Prva lela po ustanovitvi šole so se pasle kokoši in piščeta prosto po vrtu in travniku pod gradom. Ker je pa prav blizu gozd, in siccr precej za grajskimi gospodarskimi poslopji, je večkrat prihajal k nam kragulj, ki jc odnašal pi-ščela, na katera je pazil z vrhov visokega drevja nad gospodarskimi poslopji. Odkar pa so priredili poseben prostor za kokoši in ga ogradili s par metri visoko žično ograjo, imajo kokoši in piščeta mu-pred kraguljem, ki «i nc upa več napadati jih v ograjenem prostoru. Očividno je torej, da sc kragulj boji žične ograje. — Znano je tudi. kako se branijo na kmetih kragulja, da nc napada in nc odnaša kokoši in ptečet. Na visok kol ali clrog nasadijo steklenico, navadno ubito, in ta kol privežejo potem na kako drevo, lako da jc steklenica šc visoko nad krono drevesa vidna. In blesk te steklenice, posebno ob sončnem svitu, pravijo, da odganja kragulja. Morda sporoči kdo kaj iz lastne sknš-nje, če to mnenje drži. K svojemu spisku v »Slovencu- št 61: S čim preženemo volkove«, pa dodam še tole: Ko jc neka stara oseba ta spisek prebrala, je rekla: To. da sc boji volk muzikc. pa vem tudi jaz žc iz otroških let. in mi je povedala tole zgodbo: Neki deček jc bil v h osli. Kar zapazi, da gre proti njemu volk. Hitro spleza na drevo in sc reši. Toda volk nc odide, ampak čaka na dečka,pod drevesom, da bi zlezel z njega, ga napadel in'raztrgal. Pa se spomni deček, da ima s seboj v žepu orglice Na tc začne igrati. Ko pa zasliši volk orglice, nemudoma zbeži in deček jc bil rešen. g Rečica ob Sopini/ Kmetski tabor. Na soji okrajne kmetsko z\o-ze, ki se jo vršila na praznik, dne 25. muren, se je soglasno sklonilo, da sc lolos priredi za ves okraj velik kmetski tabor, ki bo prvi to vrsto v Zgornji Savinjski dolini. Tabor bo v nedeljo, dno P.I. junija 1938 na Rm-irj oh Savinji. Društva v okraju prosimo, da se ozirajo na la dan. Vsa |>o-trobna jiojasnila bodo pravočasno objavljena. Primorske vesli Trst in priključitev Avstrije k Nemčiji Tržaški listi poročajo, da .je bila zadnje dni deputacija tržaških odličnikov . v kateri so bili tržaški prefekt, pokrajinski tajnik fašistične stranko in tržaški župan, sprejeta pri Mussoliniju, ki no mu izročili pozdrave tržaške pokrajine ter mu tolmačili položaj, ki je nastal za tržaško gospodarstvo vsled političnih sprememb v srednji Evropi. V Trstu je namreč imela biv-o Avstrija svobodno luko in je sedaj vprašanje, če jo l>o hotela obdržati tudi Nemčija. Trst je imel od prometa skozi bivšo avstrijsko svobodno luko velike dobičke, katere bi nerad pogrešal v bodočnosti. Mussolini je odposlanstvu odgovoril, da bodo interesi Trsta zavarovani in da bo on sam v kratkem prišel v Trst na svoj uradni obisk. Iz Berlina pa poročajo, da bo nemška vlad« takoj po glasovanju dne 10. aprila stopila v stik z italijansko vlado, da se vprašanje svobodne Inke, katero je bivša Avstrija razpolagala, ugodno reši. Verjetno je, dn bo Nemčija ohranila v Trstu svojo svobodno luko in da lio uživala one prometne ugodnosti, ki jih je uživalo avstrijsko blago, ki je potovalo po italijanskih železnicah v in iz svobodne pristaniške cone v Trstu. V Trstu vlada veliko navdušenje za obisk Mussolinija, maršala italijanskega imperija. Slovenski list v Julijski krajini Ponovno nam poročajo, da so sedaj vse priprave za izdajanje slovenskega mesečnika verskega značaja končane in da bo lisi začel v kratkem izhajati. List se t>o imenoval .Svetogorska kraljica in bo izhajal nn 4 straneh. Požar v Ilirski Bistrici Iz. »Istre povzemamo, da je v gozdovih pri Sv. Ahacu izbruhnil požar, ki ga Iri dni niso mogli pogasiti. Vse okoliško prebivalstvo, nadalje vojaški oddelki iz Bistrice. Košane in Reke ter številni gasilci so bili pridno nn delu. da omejijo katastrofo, /.goreli so krasni gozdovi liorovcov in Je zaenkrat škoda izračunana, da znaša najmanj en milijon lir. Kako jo požar nastal, ni bilo mogoče ugotovili. Prav tako poročajo tržaški listi, da je požar uničil velik del cesarskega gozd« pri Bazovici, ki so ga komaj lansko leto zasadili. Obseg požara je znašal 35.000 kv. metrov. Tudi drugod po Julijski krajini gorelo po gozdovih in se ljudje s šujejo, kuj je temu vzrok. Oblasti da bi ugotovile krivce, kajti skoraj da bi vsi ti gozdni požari izbruhnil ključjih. Oblasti sumničijo tihotapce rim, ki jim je krivda dokazana, že jo zadnje dni strahom spr«-budno pazijo, nemogoče je, i po golih na-in so nekate-na sledu. Konferenca tujskega prometa v Postojni Tržaški listi poročajo o zborovanju zastopnikov tujskoprometnih ustanov in združenj iz Julijske krajine in iz Hali je, ki so zborovala v Postojni. Na dnevnem redu je bil razgovor o načinu, kako bi se dal najboljše organizirali obojestranski tujski promet v poletju, ki se bliža. Sprejeti so bili sklepi, ki bodo tujski promet znatno dvignili, ker bodo potovanje olajšali. Jugoslovanski tihotapec obsojen Pred tržaškim sodiščem se je moral zagovarjati Alojzij Zgonc, doma iz Cerknice in jugoslovanski podanik. Finančni stražniki na italijanski strani meje so opazili, da je iz. mimo vozečega vlaka padel precejšen zaboj, proti kateremu se je iz grmovja takoj zagnal neki Rudolf Zalnr. doma iz. H rast i j. Stražniki so Zalarju prijeli in jc izpovedal, da je zavoj namenjen Alojziju Zgoncu. Orožniki so Zgonca prijeli in ga predali sodišču, ki ga je sednj obsodilo na 500 lir denarne globe. Zgonc je odnesel milo kazen. Izpred sodišča Goriška porota je oprostila Dušana Semiča, doma iz Vipave, ki jo bil obtožen rojmrskega napada in telesne poškodbe, nadalje groženj proti življenju župnika Kosa in končno nezakonitega prenosa denarja čez mejo. Sodišče ni smatralo, da (-o dokazi zadostni. Štefan Berdon, star 37 let, ki je bil obtožen, da je umoril dne 25. avgusta lanskega lota 70-let-nega Antona Humar.in, je bil te dni sojen od goriške porote. Smrt je nastopila po daljšem pretepu. Berdon se je zagovarjal e silobranom in da ni imel namena povzročili smrti Iluinarjeve. Sodišče Berdonu ni verjelo, ampak g« je obsodilo na Nova kostnica na Ostaviu s t . i lii yitL . 'Kf siiMM FOTOAMATER Potniški hidroplan Zader-Benetke Jeklena vodna ptica počiva v reškem pristanišču. Opravlja vsakodnevno pot na zračni progi za potniški promet od Benetk na Trst, Reko in Zader. Vožnja v hidroavionu je nad vse udobna in neverjetno lep užitek, zlasti takrat, ko letalo odletava aH pa pristaja na lesketa)očo se morsko gladino 6 let in 8 mesecev robije in na plačilo vseh sodnih stroškov. Drobne vesti V Gorici je umrl po daljši bolezni Ignacij Plahuta, star 40 let. Pokojni je bil po vsej goriški zemlji znan kol trgovec s kolesi in šivalnimi stroji. Naj v miru počiva! V Gorici so policijske oblasti prijele in zaprle K. Brutino, starega 35 let, ker je prestopil predpise policijskega opomina, s katerim je bil preje kaznovan. Iz Kala pri Kanalu poročajo, da so orožniki odvedli v zapor Ivan« Šavlija, doma iz Kobarida, ker se je protivil orožnikom ter se besedno in dejansko pregrešil proli zastopnikom postave. Iz lvopra pišejo, da se je smrtno ponesrečil Ivan Koren iz Mareziga. Podrl ga je avtomobil tako nesrečno, da je zudel ob kamen, ki mu je zdrobil lobanjo. Naše sožalje! Iz Trsta javljajo, da so tatovi Tdrli v cerkev Sv. Justa ter jo občutno okradli. Z Marijinega kip«i so odnesli krono, ki je bila ponarejena, med tem, ko je zlata shranjena v zakladnici. Odnesli so tudi nekaj drugih predmetov ter razbili nekaj šip. škode so napravili za 10.000 lir. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje Francu Marinčieu v Vitnvljah. Živino so rešili, seno in slama pa sta pogorela. Skoda je velika in le delno pokrita z zavarovanjem. Električni tok je udaril Antona Poropata iz Trsta, 60 lel starega, ko je neprevidno ugašal električno luč v svoji trgovini. Sedaj je v bolnišnici v brezupnem stanju. V skriljah jc umrl v 84. letu starosti kmet Pavel R ustja. Slovel je kot i zboren gospodar. Njegovi otroci so vsi pri dobrem kruhu. Naj v miru ]x>čiv«. Iz Šempnlaja pišejo, da je tamkaj nepričakovano umrl, 52 let star, Ivan šušteršič. Bolehal je sicer že dalje časa, toda nikdo ni pričakoval tako hitrega konca. Sušteršič je trii vzoren trgovec. Naj v niiru počiva ! V Lcpcnii ob Soči je ogenj pustošil po kmetiji Andreja Kravanje. Požar je nastal sredi noči. Komaj so mogli rešiti člane družine. Ogenj je segel tudi po sosednih poslopjih. Finančni stražniki so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo gasili in reševali. Andrej Kravanja se ima njim zahvaliti za življenje. Odnesli so ga iz že goreče hiše. škode bo najmanj 100.000 lir. V tržaški bolnišnici se nahaja v brezupnem stanju Franc Reigel iz Sežane star 90 let, ki je padel in pri tem zadel na koničast kamen. Počila mu je lobanja. Koroške novice 4 km od Gorice se vzpenja gričevje Oslavjc ki |e v svetovni vo.ni bilo mesece iič nri hujšem topovskem ognju. Tisoči in tisoči z obeh strani so izkrvaveli na teh pobočjih ki so ph prekopale in razorale granate. Se danes, po 20 letih, je videti sredi obdelanih npv in nasadov puste travnike, v katerih se vrsti lijak za lijakom. Te globoke jame so izkopale granate ki so v tisočih padale na kaj majhen prostor. Kljub pridnosti Goričani še niso mogli izravnati vseh teh |am, ob katerih je imela smrt tako strašno žetev. Spoštovanje do vseh, ki so padli v teh boj.h pa ,c posejalo te gričke s številnimi pokopališči, na katerih počivajo kosti mnogih descttisocev. Izredno veldco |e obstoječe pokopališče v Oslavju. ki ga krasi lep obelisk.n Ljubezen do mrtvih, k. so padi, na tem na, ,tra -neišem koščku goriške zemlje, je postavila zgradbo, ki bo po svoji monumenlalnosli m arhitektonski zunanjosti najlepši dokaz spoštovanja do mrtvih junakov. Ze nekaj let grade po vzoru srednjeveške trdnjave velikansko kostnico iz rezanega kamna. Kostnico oklepa mogočno trikotno obzidje na čigar voglih stoje veliki, okrogli stolpi. Sredi trikotniškega obzidja pa stop velikanski stolp, k, ma v premeru 30 m Skoraj prav toliko je tudi visok. Nad veličastnim vhodom pa ,e z v«hka„sk. mi črkami vklesan v skalo napis »Tot proeliis - saera juventus« (Po tohk.h bitkah - sveta mladina^ K tej kostnici se vzpenjajo mogočne in široke stopnice v petih terasah. Vodijo od glavne ceste do kostnice Maršal Giiring je na Huniperškem gradu pri Žihpoljah sprejel odposlanstvo boroveljskih pu-škarjev ter jim obljubil, da prevzame vrhovno po-kioviteljstvo nad boroveljsko industrijo pušk. Maršalu so podarili lepo puško, izdelek boroveljskih puškam. V Šent Jakobu v Rožn je bila na holniski postelji sprejeta v red šolskih sester Marica Zwitter, ki je dobila ime sestre Terezije od Srca Jezusovega. Obred, ki ga je opravil škofijski zastopnik, je vse prisotne globoko ganil. V novem občinskem svetu v Šent Jakobn v Rožu so: župan nadučitelj iz Podroščice Rudolf Zherne, občinski svetniki pa nadučitelj v Šent Ja-boku Marinič, železničar Jožef Mikula, železničar Jožef Paschnigg (Pašnik), delavec Leopold Toma-žič in kmetski sin Jožef Galiruč. Nemški vojaki so sc ob priliki zasedanja Rožne doline ustavili tudi pred sjiomenikom glasovanja v Šent Jakobu v Rožu. Vojake je pozdravil Meier-Kaibilsch. Odgovoril je nemški častnik. Obredu je prisostvoval po en zastopnik iz vsake hiše. V Borovljah je umrl znani mizar na Kobil Jožef Pinter. Družina je hudo prizadeta. Pinter se je pred kratkim poročil. Bil je edini sin podjetnika. Naj v miru (ločiva! Na umu je zbolela dolgoletna učiteljica za ročna dela v Borovljah gdč. Neumcier in so jo prepeljali v celovško bolnišnico. Čuden rekord javljajo iz župnije Mcclgorje, kjer od julijo 1937 do danes ni nikdo umrl, se nobeden ni )>oročil ter nikdo ni bil rojen. V Medgorjah je deželna oblast nastavila novega učitelja g. FerHvvuvia «;uvia iz Celovca. , • ------>-J- 4" V Bistrici "v Rožu jc v kratkem času izumrla vsa družina. Dne 16. marca je umrl Toman Munih, delavec, ki gre o njem sloves čudovitega svetni- škega življenja. Dne 1. marca je umrla Pepca Pa-terl iz Mač, hčerka Frančiške Kopajnik. Mati je za svojo hčerko tako žalovala, da jo je pobralo dne 8. marca. Dne 16. marca je umrl brat Frančiške Kopajnik Toman. Lani v septembru pa je umrl Frančiškin mož Filip. Zgledna slovenska družina. Naj v miru počivajo. V Logi vesi pri Vrbi je umrl 87 letni Jurij Čuden iz Doba. Bil je veren mož. delaven vse svoje življenje in zvest svoji materinski narodnosti. Naj v miru počiva. V Šent Iljn je umrl v 78. letu starosti Jožef Anderwald, po domače Hvajnikov oče. Bil je zelo veren mož, krementtepa znnčaja, ljubitelj knjig in zaveden Slovenec. Posestvo je za njim sprejel sin Peter, ki bo delal čast takšnemu očetu. Naj ranj-kemu sveti večna luč! !" Iz Celovca pišejo, dn so cene živini znatno poskočile, ker jo nakupujejo nakupne komisije iz rajha. Naši kmetovalci so tega zelo veseli, ker bodo svoje odvišno blago lahko spravili v denar. Oblasti so razglasile, da se smejo od bivše avstrijske vlade izgnani jugoslovanski državljani nemoteno vrniti nazaj na svoja bivališča na Koroškem. Deželna vlada je razposlala na vse šole okrožnico, v kateri je strogo zaukazano, da se ni- V Gloliasnici je umrl dvorni svetnik Ivan Strauss, sorodnik Hutarjeve družine. Naj v miru jx)čiva. Iz Šent Rupcrta pri Vclikovcu pišejo, da .ie tamkaj umrla šolska sestra Pelagija Mulec, rojena pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ni j v miru jiočiva! Fotografski objektivi (Nadaljevanje.) Po učinku so vsi objektivi zbiralne leče ter je razlika med navadno zbiralno lečo in najkomplicira-nejšim objektivom samo v zmogljivosti in kakovosti, ne pa v načinu risanja. Kadar govorimo torej o raznih vrstah objektivov, jih opredeljujemo zgolj po njihovem sestavu in zmogljivosti. V glavnem jih delimo v dve skupini. 1. Enojni objektivi V to skupino spadajo objektivi z eno lečo, ki jc pa lahko zlepljena iz dveh leč. 2. Dvojni objektivi, ki so sestavljeni iz dveh ali več ločeno stoječih, zlepljenih ali nezlepljenih leč ali njihovih skupin. Lečni sestav po skupinah je lahko •imetričen ali nesimetričen. IU Enojni objektivi. Monokel. Omenili smo že, da je za pravilno fotografsko risanje uporabljiva v nekih mejah vsaka zbiralna leča. Najenostavnejši fotografsko uporabljiv objekt je monokel, bikenveksna, planokonveksna ali periskopično konveksna zbiralna leča. Monokel smo v naši rubriki že obširno opisali. Akromal je barvno korigiran objektiv, ki je zlepljen iz bikon-veksne zbiralne leče iz kronovega stekla in bikon-veksne razprševalne leče iz flintovega slekla. Proti napakam zarisanosti, kome, asligmatizma in vboklosti slikovne ravnine ni korigiran. Zelo majhna je pri tem objektivu možnost odsevanja s površin sestavnih leč. Uporabljal ga je že Daguerre in spada torc) med najstarejše fotografske objektive. V novejši dobi opremil.-, jo z njim tovarne le še primitivne kovčegaste kamere in nekatere cenejše ročne kamere. Korigiran je le za centralno žarkovje ter je zaradi izločenja škodljivih obrobnih žarkov uporabljiv samo pri veliki zaslonki, ki je nameščena pred objektivom. Največja uporabna odprtina akromata je nekako 1:9. Trenutne posnetke omogočajo torej le ugodne svetlobne prilike. Zaradi napake zarisanosti ni primeren za reprodukcije in snemanje arhitektur, dober pa je za snemanje pokrajin, skupin in portretov. 2. Dvojni objektivi Periskop je edini barvno nekorigirani dvojni objektiv. Sestavljen je iz dveh enakih, ločeno stoječih in simetrično postavljenih periskopično-konveksnih zbiralnih leč, med katerima ie nameščena zaslonka. S takšno namestitvijo leč in zaslonke je popolnoma odpravljena napaka zarisanosti, nekorigirane pa so napake barvnega in sferičnega odklona, kome, asligmatizma in vboklosti slikovne ravnine. Zaradi teh napak so uporabni periskopi le pri večji zaslonki ter znaša niihova največja uporabna odprtina nekako 1:11. Pri polni odprtini rišejo mehko in so primerni za snemanje portretov in pokrajin. Da sc pri snemanju s polno odprtino ne uveljavlja barvna razlika, ki povzroča neestetično ne-ostrino, je skrajšati izteg kamere po ustanovitvi ostrine pred osvetlitvijo za 1/50 goriščne razdalje. Pri kovče-gastih kamerah takšna korektura ni potrebna, ker ie upoštevana barvna razlika že v konstrukciji kamer. Prvotno so rabili periskope le za reprodukcije, kasneje pa so pričeli opremljati z njimi nekatere cenejše kamere tudi za drugačna snemanja. Svctlobnost teh objektivov je zelo majhna in so mogoče kratke osvetlitve samo v ugodnih svetlobnih razmerah. Obe leči, iz katerih ie periskop sestavljen, sta uporahljivi tudi posamič, in sicer kot monokla z. dvakrat daljšo goriščnico, kakor jo ima sestavljeni objektiv. Posebna vrsta periskopov so širokokotni periskopi s slikovnim kotom do 140". Petrvalovi portretni objektivi so nesimetrično zgrajeni dvojni objektivi, sestavljeni iz dveh parov leč, od katerih jc prednji par zlepljen, zadnji pa sestavljen iz dveh ločeno stoiečih leč. Posebnost pri teh objektivih je njihova izredno velika svetlobnost (do 1:2.3), ki je pomenila leta 1840.. ko je izračunal matematik J. Petzval na Dunaju prvi objektiv takšne vrste s svetlobnostjo 1:3.2, pravcati preobrat v fotografski optiki in nič kakšno senzacijo. Zaradi vboklosti slikovne ravnine, kome, asligmatizma in zarisanosti izrišejo ostro pri polni odprtini le prav majhen del slikovnega kola (20 do 30«) ter so zaradi mehkih prehodov iz ostrine v sredini v neostrino proti robovom, majhne ostrinske globine in močne svetlob-nosti primerni najbolj za portretiranje. V raznih podobnih konstrukcijah jih uporabljajo poklicni fotografi še danes, opremljeni pa so z njimi tudi projekcijski aparati. AplanatL Če vgradimo v objektivski okov simetrično dva enaka akromata periskopično-konveksne oblike in postavimo v sredino med njima zaslonko, dobimo simetričen akromatičen dvojni objektiv aplanat. Ker se nekatere napake prednje leče uničujejo po nasprotnih napakah zadnje leče, sta korigirani s takšno namestitvijo dveh akromatov poleg sferičnega in barvnega odklona tudi zarisanost in koma. S tem je pridobljen in izkoriščen večji slikovni kot objektiva, da ne riše ostro samo v sredini, temveč z zadovoljivo ostrino tudi na robovih slikovnega polja. Napaki astigmatizma in vboklosti slikovitega polja sta pri aplanatu sicer še vedno nekorigirani, vendar zadovoljivo omilieni s tem, da sta postavljena akromata v najugodnejšo medsebojno razdaljo. Svetlobnost je precejšnja in sega pri najpopolnejših aplanatih do 1:4.5, Uporabni slikovni kot obsega 60—70". Akromata, iz katerih je aplanat sestavljen, sta uporabljiva tudi posamič. Goriščnica posameznih leč je enaka dvojni goriščnici sestavljenega objektiva, dočim je njihova svetlobnost štirikrat manjša od 6vctlobnosti aplanata. Mnogo kamer opremljajo lovame še danes z aplanati, ki pa so le malo cenejši od dovršenih tri- letnih anastigmatov. Zaradi tega nabava aplanatov ni priporočljiva. Anastigmati. Vse do sedaj navedene vrste objektivov so korigirane več ali manj nepopolno ter je mogoče doseči razširjenje ostro izrisanega slikovnega polja samo z večjo zaslonko, ki odreže obrobne žarke. Njihova uporabna odprtina in svetlobnost je zaradi tega zelo majhna. Z novimi vrstami stekla, ki imajo različen lomni količnik in različen barvni razklon, se je leta 1889. posrečilo zgraditi prvi objektiv anastigmat, pri katerem so bile odpravljene do praktično neškodljivih ostankov vse napake, ki so do tedaj ovirde gradbo svetlobnejših objektivov. Tekom desetletij je optična industrija novo vrsto objektivov še izpopolnila, da razpolagamo danes z anastigmati, ki po svetlobnosti, izredni ostrini in obsežnosti ostrine v slikovnem polju ustrezajo največjim zahtevam. Čeprav sega svetlobnost teh objektivov do 0.85, izrišejo ostro do roba pri polni odprtini ploščo, katere dolžina je enaka goriščnici objektiva. Najbolj dovršeno korigirani anastigmati »o apokromati, pri katerih je odstranjen tudi sekundarni spektrum ter imajo zaradi tega isto gorišče vse tli glavne barve: vijoletna, rumena in rdeča. Uporabljajo se zlasti v tribarvni fotografiji. (Nadaljevanje.) Naša drušiva Fotokluh Ljubljana. Program za tekoči teden: dane« ob 18 seja razstavnega odbora na velesejmu, v torek predavanje, v petek kritika slik. IIL mednarodna fotografska razstava bo od 1. do 12. septembra t, 1. v okviru jesenskega velesejma v Ljubljani. Rok za prijavo udeležbe je 15. julij, prijav-nina 50 din. Podrobne informacije daje Fotoklub Ljubljana, Levstikova ulica (za Mladikoj. Poleg te razstave bo na velesejmu velika razstava fotografije in filma, ki bo obsegala fotografsko industrijo in trgovino, literaturo, tujsko-prometno, znanstveno in poklicno fotografijo, filmski natečaj itd. Razstava je torej zamišljena v obsegu, kakor je v Jugoslaviji še ni bilo, ter bo zanimala gotovo vsakega obiskovalca.