eogedcst lEied Telovsho proccsifo na Norcešftcm. Pred leti se je dogodil dogodek, ki ga v naslednjem nakratko opišemo, in sicer o priliki Telovske procesije. Pozorišče dogodka je bilo mesto Christianea (Oslo), glavno mesto Norveške. V tem mestu se je na praznik sv. Rešnjega Telesa vršila procesija, ki so se je udeležili katoličani tega mesta. Tvorili so kajpada sredi med protestanti manjšino, pa so se zvesto držali svoje vere, ki so jo javno spoznavali pred protestantovskim svetom. Telovska procesija sc je vršila z vso svečanostjo, kakor je običajna v katoliški Cerkvi. Najsvetejše jc nosil škof Olaf Fallize, belooblečcna dekleta, šolarice misijonske šole, so trosila cvetlice, katoliški možje in žone in mladina so stopali v procesiji, pojoč in moleč, vmes pa je godba zaigrala komade, prikladne za svečanost. Med gledalci je stal tudi neki mladi mož, študent na vseučilišču. Študiral je protestantovsko bogoslovje ter hotel postati protestantovski duhovnik. Kot protestant v najsvetejši Zakrament ni veroval. Slonel je ob zidu s klobukom na glavi. Procesija se razvija mimo njega. Vcdno bolj sc približujc Najsvetej- še. Mladi mož pa še ima vedno klobuk na glavi. Ministrant — bil je po rodu poljski deček — ga vedno ostrejše gleda. Toda protejtantovski študent ne kaže volje, da bi snel klobuk z glave. Naenkrat pa mali poljski ministrant stopi k temu mlademu možu ter mu z naglo kretnjo zbije klobuk z glave, da odleti daleC proč. Potem se zopet mirno uvrsti med druge ministrante. Mladi mož je bil osramočen in razkačen. Po končani slovegnosti piše pismo katoliškemu župniku v mestu Christianea ter zahteva zadoščenje. Ker takoj ne dobi odgovora, gre sam k župniku, d'Ł se osebno pritoži ter ponovi svojo zahtevo, ki jo je poslal pismeno. Župnik' vpliva nanj pomirjevalno. Mali poljski ministrant, tako pripoveduje župnik, je bil užaljen v svojem verskem čustvovanju, ker študent ni hotel vzeti klobuka z glave ter v zakramentu pričujočemu Bogu skazati časti. Študent se je dal potolažiti ter ni več zahteval zadoščenja za sebe. Večkrat je nato prihajal k temu katoliškemu župniku ler, se z njim razgovarjal o verskih rečeh. Posledica teh razgovorov je bila, da je mladi študent spoznal resničnost katoliške vere, opustil misel postati protestantovski duhovnik, zapustil protestantizem ter postal katoličan. Tako ga je roka malega poljskega ministranta, ki je zbila z njegove prešerne glave klobuk, spravila na pravo pot. Engelseu — tako se irnenuje ta študent — je potem šel v Rim, kjer je študiral katoliško bogoslovje, postal katoliški duhovnik in se vrnil na Norveško, kjer, je dolgo let blagonosno in uspešno deloval kot katoliški misijonar med svojimi rojaki. Rad je pripovedoval, kako mu je roka malega poljskega ministranta pokazala pravo pot. Sedaj že počiva v grobu na katoliškem pokopališcu mesta Christianea. Evharistični shod pti Sv. Trojici v Slov. goricah se vrši v nedeljo, dne .5. junija. V vseh župnijskih cerkvah lenarške dekanije pri rani službi božji skupno sveto ab__ajilo Apostolstva1 mož ia Marijine družbe in drilgih vernikov. Ob 8. uri pri Sv. Trojici šolarsko sveto obhajilo. K pozni službi božji ob 10. uri pridejo verniki iz cele dekanije in iz soseščin. Slovesno sveto mašo daruje ia pridiguje stolni dekan dr. M. Vraber. Po službi božji slavno-slno versko zborovanje na prostoru pred samosta-: nom, na katerem govorita gg. dr. Josip Leskovar in dr. Fran Vatovec iz Maribora. Ob pol 3. uri popoldne pridiguje kanonik dr. Fr. Cukala, nato se vrši veličastna procesija sv. Rešnjega telesa, in se slovesnost zaključi z lita-: nijami presv. Srca Jezusovega in s posvetitvi-?' jo vernikov božjemu Srcu. Presv. Rešnje Telo bo izpostavljeno od 6. ure zjutraj do konca službe božje. Pri pozni službi božji poje moški zbor 40 pevcev od Sv. Benedikta, Sv. Antona in Sv. Ruperta v Slov. goricah. Verniki srednjih Slovenskih goric, posebno še lenarške de^ kanije, ta dan v največjem številu na svide-i nje! Celi dan bo posvečen veličastni slovesnosti, ki naj pokaže našo ljubezen, zvestobo in hvaležnost Jezusu v najsvetejšem Zakramentu in nas naj prenovi in utrdi v katoliškem mišljenju in življenju. Sv. Janez nad Marenhergom. Kraji v Dravski dolini malokdaj gledajo takšne slovesnosti, kakor se je vršila na biiikoštni po-ndeljek pii Sv. Janezu nad Marenbergom. Tostran in onstran meje razglašena evharistična 8lavnost je zbrala ta krasni dan mnogoštevilno množico, ki je prišla, da proslavi evharističnega Kralja in se obenem priporoči sv. Janezu Nepomuku. Od 8. ure dalje so kar naprej prihajali Ijudje y vecjih in manjših skupinah. Precej ljudstva je prišlo v procesijah, in sicer iz Remšaika, Mute in Marenberga ter Iz Brezna ob Dravi. Svete maše so se začele ob 7. uri in so bile pred prvo pridigo kar štird. Prvi je do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi govoril č. g. Marko Sagaj, župnik z Brezna. V uvodu je razložil trojni pomen slovasnosti — evharistični kongres, god cerkvenega patrona in dvestoletnica prenosa čudodelne podobe iz prejšnje kapelice v cerkev, nato pa zanimivo in priiprosto o namenu Kristusovem pri postavitvi zakramenta sv. Rešnjega Telesa. H koncu pa je pozval ljudstvo k izpolajevanju dolžnosti do Jezusa, pričujofiega v sveti hostiji: k udeležbi pri nedeljskl službi božji in prejemanju sv. obhajila. Nato je bila proce3ija z Najsvetejšim okrog cerkve, med katero je brezliibno igrala marenberška godba, ter l.tanije in po8vetitev presv. Srcu Jezusovemu. Po posvetitvi je pridigal č. g. Martin Petelinšek, veraučitelj iz Maribora. Precej obš.irno je govoril o postanku cerkve, življenju sv. Janeza Nepomuka ter kako utemeljeno živi v vernem ljudstvu trdno prepričanje v moč njegove priprošnje pri Bogu. Pri slovesni sveti maši, ki je sledila, je vzorno prepeval pevski zbor brezniških, marenberških in remšniških pevcev, ki ga je vodil g. organist Iz Remšnika. — Po cerkvenem opravilu je bilo na prostem zborovanje Katoliške akcije, ki ga je otvoril z lepim pozdravom g. naddekan in stolni kanonik č. g. Franc Časl. Da je katoliška akcija sodelavanje vernikov z duhovniki prd dušnih potrebah iaranov in podipora v bedi se nahajajoeim, je krasno razložil g. Vid Paulič, župnik iz Remfenika. Pesem »Povsod Boga« je zaključila slavje. Ljudstvo se je z najlepšimi utisi vračalo proti domovom; prepričani smo namreč, da je Bog vsej prireditvi dal svoj blagoslov, saj je p.ejšnjega dne v dekanijski cerkvi lepo Stevilo šolske mladine in tudi odraslih v ta namen prejelo sveto obhajilo.