V.b.b.
Naroča se pod naslovore „Koro5ki Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Marg&retenplatz 7
&&. polittico, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: K 5000 -
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din
Posamezna številka 700 kron.
Leto lil.
Dunaj, 16. majnika 1925.
St. 20.
Kriza v Nemčiji.
Pred kratkim je zapisal dunajski list .,Die Stunde“ o nemškem narodu med drugim sledeče: Nemci so najbolj izobražen in najsposobnejši narod na svetu, toda oni niso nikaki politiki. Prva trditev je pretirana, z drugo pa z ozirom na nemško politiko zadnjih deset let popolnoma soglašamo; poraz imperialistične politike Nemčije v svetovni vojski čuti danes ves nemški narod na lastni koži, nedolžni v isti meri kakor oni, ki so za nesrečno politiko, odgovorni.
Po končani vojni se je razočarani nemški narod nad onimi, ki so ob vsaki priliki rožljali s sabljo., kruto maščeval: pognal je raz prestol cesarja Viljema in ž njim vred so šli v penzi-jon vsi njegovi privrženci. Nemčija je 'postala republika. Novi voditelji republike so kazali resno voljo izpolniti določbe mirovne pogodbe, katero so podpisali v imenu nemškega naroda.
Dokler so bili v Nemčiji na krmilu miroljubni politiki, so se Nemci strogo ravnali po določbah mirovne pogodbe; plačevali so redno vojno odškodnino in na nemške stroške so F1-?,neozi in Pelgijc: popravljali v • voi’d - s.py--stošene kraje. Potem pa je velenemška struja zopet pričela dvigati glavo, na eni strani je ljuto napadala Francoze in Belgijce, na drugi strani pa je hujskala doma proti voditHiem miroljubne politike. To velenemško hujskanje ni bilo brez posledic: narodni prenapetneži so ustrelili voditelja nemške krščanske stranke ' Erbergerja, isti vročekrneži so končno ubili tudi ministra Rathenaua. S tem sta bila odstranjena v Nemčiji najodličnejša zagovornika sporazuma Vned Francoz;! in Nemci. Od tedaj Uaprcj Nemci niso več redno plačevali vojne odškodnine in so s tem kršili mirovno pogodbo. Na francoske opomine, naj se drže mirovne Pogodbe, so Nemci odgovarjali, da nimajo de-
! narja ter da se morajo, plačila znižati, če ne : se bo Nemčija pod težo teh bremen gospodarsko upropastila. Francozi in Belgijci so dali nato letos po zimi nepričakovan odgovor: Iz nemškega Porenja, katero je zasedeno po antantnih četah že od leta 1918, so poslali svoje čete v najbogatejši kraj Nemčije, v Porurje, kjer so zasegli nemške blagajne in razne vire bogastva. Prebivalstvo Porurja je Francoze zelo neprijazno sprejelo, deloma je prišlo med četami in prebivalstvom celo do krvavih spopadov. Nemški odpor v Pururju traja najprej; tako na primer so Nemci po najnovejših poročilih iz Essena dne ll. t. m. poškodovali na treh mestih železniško progo:	med progo
Osherfeld—Havu so pognali v zrak železniški most, poškodovali so dalje progo Borop -Osterfeld in razbili most Ren—Hernekanal. Francozi pa tudi ne prijemajo Nemcev z roko-vicami: kdor se ne pokorava francoskim odredbam, tega kratkomalo ;'.ženejo ali pa vržejo v ječo.
Ker je Mussolini ©doLraval francosko zasedbo Porurja in ker je /nglija izjavila, da ji je zveza z Francijo nadvse, je nemški kance-lar Ciino zopet pričel m Mi na plačila. Pri-—čethom-maja	po^^Frau Jji -30- mili
jard zlatih mark pod pogojem, da Francozi izpraznijo Porurje. Francoski ministrski predsednik Poincaré je nemško ponudbo odklonil. Sedaj se Nemci nadejajo, da se bo- porurska kriza rešila s posredovanjem Velike Britanije. Nemčiji tudi Anglija ne bo mogla dosti pomagati, če prva ne bo pripravljena plačati Francozom najmanj 100 milijard zlatih mark.
Daši so si Nemci mnogo prizadevali, da bi razdvojili zaveznike, zlasti Francijo in Anglijo in da bi zadnjo dobili popolnoma na svojo stran, so vendar vsi ti poiskusl ostali bfez uspešni. Zanimivo za sališče Anglije v nemško-francoskem sporu je govor, ki ga je imel član angleške vlade Bonar La\v pred svojimi vo-
PODLISTEK
Rutarjev Jur.
Ti šm e n tana reč ti, da se more človeku tako goditi! Kako sem se že veselil velike uoči, potem se mi pa tako skazi! Le poslušaj-te. Ijoibi moji Korošci! Post je minil, jaz sem en par kil pri samem močniku dol vzel in če bi post še enkrat trajal 40 dni, bi pa postal Se jaz samo močnik. Prišparal sem si v postu ^alo pijače, malo tobaka in seveda tudi malo filesa. Za tega delj sem pa na velikonoč dal ^uška svoji poželjivosti, prižgal sem si fajfo 'fi ga puhal kot Turek, pa še šnofovca sem si v nos nasul, da sem kihal na vse pretege in si ij- glave razkadil vse skrbi in otožne misli. Pa Srpenta, doli v želodcu se je začela revolucija, ^er sem preveč kočeja tja dol spodil. Prej sem Ka jaz zaklal, zdaj bi pa ta spak mrtev mene sEoraj zadušil. Pisker kamelic in ta v ž en t rož Sem moral popiti, da je bilo dobro.
Komaj pa sem se rešil te nadloge, je pri-«a že druga. V moji cokelfabriki je izbruhnil Mlajk in to v času, ko sem dobil veliko na-r°čbo: stotavžent šturm-ookd za orgeše. Kaj ' j*srn hotel drugega, kakor pobotati se z de-ll 'uvel. Naredili smo tako, da zdaj 8 ur počiva-!/ k>. 8 ur spijo, ostalih 8 ur pa lahko štrajkajo. ^rboltarju sem pa službo odpovedal, ker je bil
heimatcucler. Moje smolovo žganje se je namreč sumljivo sušilo, ker ga je možakar na skrivnem cuclja! na zdravje heirnattreie Korošcev, medtem ko ga jaz švrknem vsak štamperl na zdravje in korajžo koroških Slovencev. Ker pa ene pijače vendar ne moremo piti v dva tako nasprotna namena, je seveda moral frboltar iti. Dovolj o tem, sedaj pa kaj drugega!
Tudi pri nas v Podlescah smo imeli ljudsko štetje. Števnih komisarjev je bilo šest. Ne bom vam pravil imena vseh, ampak le od tistih dveh, ki sta prišla mene zapisovat.
Najprej je prišel do moje hiše samo eden, Šravfov Hajnrih. Stal je nekaj časa pred njo in premišljeval, ali bi vstopil ali ne. Potem pa jo je pobral nazaj in čez nekaj časa pripeljal seboj še enega, gospoda učitelja Ernesta. Jaz sem ravno kuhal kofe, ko vstopita.
„Guten Tag!“ pozdravita in se spoštljvo priklonita.
„Bog daj, moj kumplament, gospodje! S čim vama morem postreči? Morebiti se vama ljubi kaka šalca kofeja?“
,.Hvala, tega ne, ampak midva sva števna komisarja in prosiva vaših podatkov,4' je odgovoril učitelj.
„A tako; prosim gospoda, vstopita v so-bo!“ Razprostrla sta po mizi listine, Hajnrih
lilci; v govoru pravi Bonar Law, da je vlada za prijateljstvo s Francijo. Vlada tudi nima namena, delati Francozom v Porurju težkoč. Nemčija je kršila verzajsko pogodbo že tedaj, ko se je na njej komaj črnilo posušilo. Nemčija ima dosti denarja za svojo lastno vzpostavitev, nima pa denarja, da bi plačala Franciji svoje dolgove.
Notranji položaj Nemčije je skoro še slabši kakor zunajni. Stranke se lasajo med seboj kakor morebit nikjer drugod. Ne mine skoro tedna brez poročil o krvavih sponadih med političnimi nasprotniki. Posebno zloglasen je postal vodja hakenkreuzlerjev Hittlp»"- njegove čete nastopajo kakor redno oborožena vojska ter se udejstvujejo zlasti proti socialdemokratom in komunistom. Socijalisti očitajo vele-nemcem, da hočejo zadnji postaviti ekscesar-ja Viljema zopet na prestol ter da izzivajo državljansko vojsko. Socijalisti so zastran po-rurskega vprašanja spravljivejšega duha, kar pa velenemcem nič ne ugaja. Da je v Nemčiji ostal še kolikor toliko red, ima največ zaslug nemška katoliška stranka, ki vpliva z zmerno politiko pomirjevalno na vse strani. Zelo glasni postajajo tudi komunisti, ki hočeio v Nemčijo v pcliaif boljše viški režim pod sodstvom Moskve. Radi navedenih zunaino in no-trajno političnih razmer Nemčije tudi nemška marka čimdalje bolj pada in ž njo vred ugled nemške republike v svetu.
Agrarna politika in zadružništvo.
Organizacija je geslo današnjega časa. Ali ni samo geslo, ampak celo nujna potreba, ker brez organizacij je današnje gospodarsko, politično in družabno življenje in napredovanje vsaj uspešno nemogoče. One imajo namen posamezniku, kakor tudi medsebojno borbo za
je vzel svinčnik, učitelj pa me je spraševal hi tako smo zapisovali vsi trije mojo suho figuro.
„Ime prosim!44
„Rutar Jur!44 odgovorim ponosno.
„Aha, Georg Rotter! Rojen?44
,.Leta 1883, Mokrije, obč. Podlesce.44
,»Samski? Oženjen? Vdovec? Ločen? me je vpraševal dalje.
„Ne eno, ne drugo,44 sem rekel, »ampak pred zakonom zapuščen.44
»Aha,44 se je oglasil Hainrih, »die Lizn!"
»Tako je,44 sem jima potrdil.
»Also verlosn,44 je rekel in menda tudi zapisal Hainrih.
»Vere?44
»Rimsko-katoliške.44 Dò tukaj je šlo še gladko.
»Sprachliche Zugehòrigkeit?44 je vprašal učitelj dalje-
»Slovenec!44 se odrežem odločno.
Kakor bi ju gad pičil, sta me pogledala. »Ja ja, Slovenec sem, le tako zapišita!44 zahtevam dalie-
,,l)a ist nichts zu machen,44 pošepeče Hajnrih učitelju. »Er ist fanatischer Slowene!-4
»Also gut,44 reče ta glasno, schreib ma: Slowene! Welter! Volkszugehòrigkeit und Rasse?44
obstanek in napredek olajšati in omogočiti. Že v organizaciji sami leži veliki napredek, ker s tem, da se izključi prosto tekmovanje med organiziranimi, smo izvršili novo in koristno delo.
Če pregledamo v tej luči našo kmečko gospodarstvo, najdemo poleg deželno-kultur-nih svetov in kmetijskih zbornic štiri različne vrste organizacij, ki imajo vsaka zasebe omejeno določen delokrog. Kulturni sveti in kmetijske zbornice imajo predvsem nalogo zastopati kmetske interese nasproti - ’ ' pri zakonodaji vplivati nato, da bodo zakoni, tičoči se kmetijstva, za zadnjo najugodnejši. One so več ali manj prisilne in imajo prednost, da predstavljajo celoten kmečki stan. Omenjene štiri vrste, ki temeljijo na prostovoljni združitvi se delijo po delokrogu in nalogah, ki jih imajo vršiti, prvič v takpzvane kmetijske družbe in kmetijska društva. NaO"™ jim je povzdiga in pospešitev kmetovanja, posredovanje znanosti za prakso, izobrazba itd.
Druga vrsta so kmetijske zadruge. Njihov delokrog je posredovanje in oskrbovanje kme-tijsko-trgovskih zadev. Kot takšne moremo imenovati zadruge za nakup in prodajo kmetijskih potrebščin oziroma pridelkov, zadruge za uporabo in pridelovanje kmetijskih produktov in končno zadruge za oskrbovanje in reguliranje denarnega prometa (to so posojeva-nje denarja, zbiranje denarnih prebitkov in laganje teh v skupna produktivna podjetja).
Kot tretja vrsta so kmečke stanovske organizacije, ki stojijo nad strankami in družijo v sebi vse kmete brez razlike svetovnega na-ziranja in veličine kmetijstva. Pri nas teh do-
sedaj še nimamo.
Končno so danes skoraj že v vseh državah razširjene kmetijske organizacije z zgolj političnimi težnjami, kot politične stranke (n. pr. v Jugoslaviji, Bolgariji itd.). Ta vrsta organizacij obeta posebno veliko bodočnost, kajti že danes se opaža kako se umikajo parlamenti strank, stanovskim parlamentom, lo je edino zdrava smer političnega razvoja; seveda je to mogoče in pravilno samo v državah z enim narodom, ker v tem slučaju nacijonali-zem ne igra tolike vloge, medtem ko se moramo pri nas šele boriti za nacijonalne pravice. Ali kljub temu tudi 'na gospodarskem polju ne smemo spati, ker gospodarski napredek in procvit je podlaga za narodno moč.
Od vseh navedenih vrst zaslužijo kmetijske zadruge največjo pozornost in posebno uvaževanje; radi tega jih hočemo natančneje premotriti. To pa tudi radi tega, ker vse, kar velja za zadruge, velja tudi za vse prostovoljne kmetijske organizacije. — Kaj so toraj zadruge? Zadruga je družba, pri Kateri število članov ni omejeno ali določeno in ima namen, kmetijsko produkcijo pospeševati s tem. da združi med seboj kapital in deloma tudi delo. Član ne dobi za svoj delež nobenega vred-
nostnega papirja (akcije), ampak se delež samo vknjiži. Zkupljen kapital se vloži v produktivno podjetje. Vsak član je proporci^--mno svojemu vloženemu kapitalu tudi deležen dobička, seveda tudi izgube podjetja.
Prve zadruge so se ustanovile pred kakimi 50 leti kot posojilnice in hranilnice po sistemu Reiffeisenovem in pozneje so se začele širiti v vseh formah. Bivša Avstrija jih je imela leta 1918 približno 13.000.
Današnja agrarna politika strmi za tem, da obdrži srednji kmečki stan, in sicer kar ga je, in ga hoče kolikor mogoče še pomnožiti. Ta naloga je pa obenem tudi najglavnejša kmetijskih zadrug, ker brez njih v današnjih razmerah ne bo več dolgo mogoče izhajati. Tu je treba pomisliti samo na velike uspehe v zadnjem času v gospodarski industriji, iznajdbe novih strojev in sredstev za pospeševanje kmetijske produkcije, velikanske zahteve, ki se danes stavijo na kmeta, konkurenca od zunaj, pomanjkanje delavnih moči in obratnega kapitala, slaba leta itd., vse to bo kmeta prej ali slej prisililo, da se organizira, če bo hotel živeti. Pridejo pa za nas še druge t^mne točke v poštev, ki bodo nas silile v samopomoč.
Če pregledamo naša veleposestva in njihov nastanek, bomo našli, da jih je veliko nastalo šele v zadnjih desetletjih in da je ta zemlja bila nekdaj v rokah kmetov. Marsikateri se bo še spominjal na prerokovanje starih ljudi in bo iz tega videl, da se je večina kmečkih gospodarstev pogubilo v zadnjem času radi tega, ker je kmetu manjkalo potrebnega obratnega kredita ali pa se je pogubil vsled prevelikih dolgov. Vidno se je ta položaj začel boljšati odkar so začele delovati kreditne zadruge — posojilnice in hranilnice po Raiffeisenovem sistemu. Najglavnejša načela Raiffeisenovega sistema so: Pomagati kmečkemu ljudstvu in ga obvarovati pred izkoriščanjem od strani bank in drugih parasitov kmečkega, stanu; to pa	samo-
pomoč in sicer brez dobička za posameznika. Posebne ugodnosti so nudile posojilnice mladim gospodarjem pti prevzemanju posestev, ki so 'si morah ?.a izplačilo sodednikov denar izposoditi, ali pa v slučaju, da je-bil radi kakšne nesreče navezan na tuj denar. Potom posojilnic mu je bilo mogoče to doseči za nizke obresti, da je poleg obresti mogel letno poplačati tudi del izposojenega kanipP — Res je. da so se kmetje v nenormalnih vojnih razmerah, posebno radi nemogočnosti nabave gospodarskega inventarja in zanemarjenja poprav skoraj popolnoma razdolžili- Ali radi tega še mogočnost zadolžitve ni odpravljena, nego se nasprotno opaža močno rastoča potreba kredita. Tukaj bo sedaj naloga posojilnic in hranilnic, da varuje kmete pred prevelikim zadolženjem s tem, da jim omogočijo kredit z nizkimi obresti, da bo kmet v stanu plačevati ne samo obresti, ampak tudi kapital. Pogoj, da morejo posojilnice dajati kredit z nizkimi
„To pa ne zastopim prav," sem rekel. „Da spadam k slovenskemu narodu, to vem.^ kaj pa je Rasse, to pa mi prosim razložite vi!“
);No — je rekel Hajnrih •— Rasse, Rasse, gaj Z. no, kaj bi se to reklo — aha, f6zl!“
„Ja — sem pripomnil jaz — malo že zastopim, pa to ne vem, kakega fòzlna sem, ah imam dolg ali kratek rivec.“
V zadrego sem ju spravil, da jima je bilo zelo sitno. Gruntala sta, kako bi jo izvozila in učitelj reče: „No, pa pasme taj, katere ste?"
„Pasme bom pa najbrže domače, hišne, ker ne vem, da bi bil že kdaj za zajci lajal."
„A was, alles sfowenisch und fertig," je zarentačil Hajnrih in začel spravljati listine.
„Tu smo zdaj v Tajčostereioh, in moralo bi pravzaprav biti vse tajč," je pristavil učitelj. Hajnrih ga je na skrivnem malo dregnil v rebra, naglo sta pozdravila in poteftana od-______
* »Srečno, mein Kumplament!" sem jima še zaklical, pa nista več pogledala nazaj.
Popoldne sem šel obiskat svojega tovariša Mrakovega Cirila. Ko tako lepo po domače marnvama in póvnama, glej, jo že zavijeta proti hiši števna komisarja.
„2e gresta, — pravim Cirilu — le postavi se, jaz pa sedem malo vstran v kot, pa ti bom že pomagal, če bo treba.'
No, v začetku je šla stvar gladko naprej, pri jezikovni pripadnosti pa so si bili že v laseh. ..Kar nas je v hiši, vsi smo Slovenci!" je trdil Ciril.
»Unmoglich," mu je dokazoval učitelj. Glejte, Herr Ciril, naša republika se imenuje Tajčostereich in mi vsi Tajčostereicharji, torej smo vsi tajč, ne pa Slovenci." „I-a. i-a, i-a se je v tem trenutku oglasil Mrakov osliček iz hleva. Zakrohotal se je Ciril in rekel: „No, ta hoče biti tajč, če ga tega zapišete, nimam nič proti temu." Mi-auch, mi-auch. zajavka medtem mačka pod mizo. „No, dich auch, dich audi. če tako želiš."
Še sta se gospoda komisarja mrdala in obotavljala zapisati Cirilove za Slovence, pa se mi je že vse preneumno zdelo, da sem skočil iz kota na sredo sobe.
..Verflucht, da ist er wieder!" je zarobantil Hajnrih in svinčnik v roki se mu je tresel.
„Ne zamerite, gospoda, če sem vaju zmotil prKvajinem uradnem opravku," sem rekel, „pa zdi se mi potrebno, da vajin patriotizem zasučem na pravi kraj. Naša republika Avstrija hoče vedeti, koliko in kakšne ljudi ima v svojem gnezdu. Zato je vaša dolžnost, da ji to po resnici poročate. Po resnici pravim, torej, koliko ljudi je v resnici Nemcev, koliko Slovencev. Vi pa hočete vse ljudi šteti za Nemce.
obresti je, da se z druge strani tudi	na-
laga. Zato je potrebno, da se vsi prihranki kmečkega ljudstva naložijo v lastne hranilnice. Tukaj, dragi čitalec, imaš priložnosti dovolj svoje prihranke tako uporabiti, da v boljših časih skrbiš za slabe čase in r’-; tem ne koristiš samo samemu sebi, ampak tudi svojemu stanu in narodu. Poleg tega im^š denar sigurno naložen ter ti denar kot takšen nekaj nese, kar v slučaju hranitve doma ni, in poleg tega moraš računati še z različnimi nevarnostmi. Da pa pridejo za kmeta res slabi časi posebno v Avstriji, o tem ni dvoma in deloma čutite to že sedaj sami, ko hočejo ravno tako, kakor so v vojni vrinili kmeta v fronto, da se je za druge bojeval, tudi sedaj, da bi kmet popravil, kar so zakrivili drugi. Obenem je denar predpogoj za gospodarski napredek in če bomo z njim razpolagali, imamo v rokah važno sredstvo za naš boj, kajti če bomo gospodarsko napredovali, bomo tudi v nacijonal-nem oziru se utrdili in postali neodvisni od naših prijateljev, ki nam grejo na roko samo navidezno in tendencijozno. Gospodarska odvisnost je najboljše sredstvo za raznarodovanje (germanizacijo). Gospodarski nrocvit je podlaga za nacijonalno moč in zamanj je boj za nacijonalno slobodo, dokler ne bomo gospodarsko neodvisni.	(Nadaljevanje.)
H SVETOVNA POLITIKA H
AvstrUa.
Dolgo se je prav žilavo vzdrževala vest, da v oktobru še ne pride do volitev, ker se bo tedaj občutila sanacija države najhuje in bi sedanja vladna stranka izgubila veliko glasov. To se je dalo sklepati tudi iz tega, ker se | o volilnem zakonu v odsekih najmanje ni raz- s pravljalo. Zadnji čas pa je kancler dr. Seipel Ì izjavil, da se volitve vršijo gotovo sredi oktobra, in tudi ustavni odsek je vzel sedaj zakon resno v pretres. Socialdemokrati se z vladnim predlogom ne strinjajo ter so stavili svoje predloge:	Za ..vsakega poslanca je potrebno
17.000 glasov in kar ostane, se porabi za drugi skrutinij ; volilna obveznost se ne sme vpeljati, 14 dni pred volitvami se mora določiti reklamacijska doba kljub stalnim imenikom. Vladna stranka bo stavila sedaj svoje proti-predloge. — Pogodbe z Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko so se potrdile.
Največje breme za državo je državna železnica in zato jo hoče vlad^ pretvoriti v samostojno gospodar:!; o telo, torej popolnoma preustrojiti, da bo pri upravi potrebnih mesto 9000 samo 2700 uradnikov. Zelo zanimiva je bila tozadevna proračunska debata. Leta 1913 je bilo za 19.000 km proge 226.000 nameščencev, na 1 km 12 mož; 1. 1918 za isto dolžino proge 250.000 ljudi, na 1 km 13 mož: 1. 1921 [ srno imeli 5300 km proge in 100.000 name- ;
hočete tako svojo Avstrijo nalagati! Kakšni patrioti pa ste vi? Lažniki ste, ne pa patrioti. Nas Slovence imenujete izdajalce, pa smo bolj resnicoljubni patriotje. kakor vi, ki z debelimi j lažmi pitate svojo vlado in državo!" •
»Tako je," je zaklical Ciril, „Jur, prav si povedal! Alo, kaj se bosta šprajcala zapisat nas za Slovence! To smo bili in smo in bomo! ;
»Zum Kukuck, schreib ma holt: Slowe-nisch," je vzdihnil učitelj in Hajnrih je pisal W, zraven godrnjal: No. no. naj pa bo! V desetih letih bo spet štetje, takrat vas Slovencev , pa čisto več ne bo!"
„Ha, takrat bom jaz imel že 10 otrok." se zasmeji Ciril, in Jur deset."
»Vas nemčurje bo pa v teh desetih leti)1 morebiti vendar pamet srečala, da boste spoznali, da ste Slovenci," sem pristavil še za pot gospodoma, ki sta jo kot polita kuzeju ^ pobrala iz hiše.
Tako se je vršilo ljudsko štetje pri nas Podlescah, pri vas, ljubi moji širom naše ^ I roške slovenske domovine, pa najbrže nič do-j sti drugače. No, zdaj pa zdravi bodite!
ščencev, 1. 1922 po prevzetju ^Mnjeavstrijske deželne železnice 104.000 nameščencev in na jesen po odpustu 10. odstotkov 91.000, da pride na 1 km proge 17 mož. Kljub temu. da je število železničarjev na 1 km mnogo večje, se porabi za plače mnogo manj kot pred vojno, ker ne dosegajo paritete. L. 1913 se je izdalo za nameščence 61% vseh izdatkov in za materija! 30% , dočim se izda sedaj za nameščence samo 42% in za materijal 58%. Država mora doplačevati železnicam vsled tega, ker moramo uvažati premo" obe in les. Tem izdatkom bi prišli najlažje v okom. ako bi železnice elektrificirali.
Jugoslavija
Parlamentarni položai se v preteklem tednu pravzaprav ni nič spremenil. Pridno zboruje verifikacijski odsek, ki sklenq o veljavnosti mandatov in o raznih pritožbah o na-siilstvih pri volitvah. Medtem pa razpravlja ministrski svet o uradniškem vprašanju. Največji siromaki v Jugoslaviji so uradniki, kar je uvidela končno tudi že vlada, ki jim bo zvišala plače na podlagi zmanjšanja njihovega števila za približno 10%. Zelo pozno je vlada uvidela, da so državni uradniki stebri države in nositelji kulture in da jih je treba temu primerno tudi plačati.
Lozanska konferenca.
Na obnovljeni orientski konferenci sta nastopili dve glavni vprašanji. Prvo je tako zva-ni Chestrov projekt, po katerem bi prevzel turška državna podjetja poseben ameriški konzorcij, vsled česar bi bili seveda ^zadeti francoski privilegiji, podeljeni v Mali Aziji že pred vojno. Izvedba Chestrovega načrta bi bila tako v korist Turčiji kakor Ameriki. Drugo vprašanje pa tvori zbližan je Turčije in Grčije, ker je napetost med obema državama že nekoliko ponehala. Na to konferenco Rusija ni bila vabljena, čeravno se sovjetski delegati nahajajo še vedno tam. Pogajanja se nikakor nočejo premakniti z mrtve točke. Vmes' je prišel sedaj še revolverski atentat na sovjetske delegate, katerega žrtev je nostal Vo-rovskij, eden najzmožnejših sovjetskih diplomatov, in tajnik Dibilkovskij, ki je smrtno ranjen. Rusi pripisujejo umor protiboljševiški agitaciji Angleške, ki je ravno pred umorom poslala Rusiji noto v obliki ultimata, v kateri zahteva, da mora sovjetska Rusija takoj prenehati z boljševiško propagando v Afganistanu, Perziji in v indijskih obmejnih krajih. Anglija zahteva, da Rusija tekom 10 dni izpolni vse v noti stavljene zahteve, kakor tudi^ preneha s preganjanjem pravoslavne in katoliške cerkve. Za slučaj, da sovjetska vlada odkloni te zahteve, pretrga Anglija vse stike z Rusijo, odpokliče svoje zastopnike in razveljavi trgovinsko pogodbo. Rusija je na noto pomirjevalno odgovorila, da je pripravljena se pogajati predvsem o plovbi v ruskih vodah. Rusi so namreč zaplenili tudi že par angleških ladij, kar ne soglaša z mednarodnimi dogovori o plovbi. Vsekakor je postalo ozračje zelo soparno.
Stambolijskega zdravilo proti komunizmu. Stambolijski v prepričanju, da je komunizem bolezen na telesu človeške družbe, je pripravljen komunizem ozdraviti na radikalen način. Stambolijski ne odstranja komunizma z nasilnimi sredstvi, marveč zakonitim potom. Stambolijski je izdelal zakon, ki določa: 1. Poi-vsod v vseh krajih, kjer je bilo oddanih pri zadnjih volitvah za komuniste 10 glasov, se ima ustanoviti komuna na ta način, da se komunističnim volilcem odvzame vse nepremično imetje ter proglasi to premoženje za skupno. 2. Komuni načeljuje krajevna sovjetska oblast, obstoječa iz enega zastopnika političnega sovjeta, enega zastopnika vlade in treh delegatov, ki jih volijo člani komune. 2. Odpravi se dedno pravo. 4. Izdela se pravilnik, po katerem se vse delo in funkcije razdele na posarnne člane komune. Žene in otroci so enakopravni. Tukaj bodo imeli komunisti lepo priliko pokazati celemu svetu, kako daleč se da njih teorija izvesti v praksi.
j Inserirajte v Koroškem Slovencu! \
■ ■■■■■■■■■■■■ ■«■«tDEBBBItBaMBBBBBBIlBIIB
m
MI IN ONI
Sadovi koroških šol. Siidmarka zelo hvali v svoji brošurici štev. 7. naše utrakvistične šole na Koroškem. Pravi, da jih je 85 in so izboren, dobropreizkušen šolski tip. Kako izboren šolski tip so, kaže sledeča statistika: v letu 1880 je bilo v bivši Avstro-Ogrski 1200 utrakvističnih šol, 1. 1910 jih je bilo že komaj 421, so toraj vsi narodi že tedaj spoznali, da so ničvredne in jih opuščali. Izkazale so se pač kot najboljše sredstvo za germanizacijo posebno na Koroškem, zato jih tako hvalijo. Na Češkem 1. 1910 sploh nobene ni več bilo, v Šleziji 33, na Štajerskem 48 in na Koroškem 89. Na Koroškem jih je bilo največ in jih je še sedaj, čeravno je uspeh teh šol enak ničli. Vsak bo vedel, da je za priučenje tujega jezika potrebno predvsem najprej znanje materinščine. Tega naše šole ne upoštevajo, zato žanjejo tudi tako krasne uspehe, na katere so lahko ponosni. Otroci se ne nauče ne nemščine, ne slovenščine. Prišla nam je v roke razglednica, ki slovi dobesedno: Manen Liblig In anfangem nes Schescheben herzehe giisse dih fon mieli Maria Ades haist (sledi naslov) kite Andort ben dubist schide botsmfi 'm ris s An ti Antbot. Dan Liblig. — Ali kljub temu bodo hvalili naše ..VerdummungsanstaR0^'4 kot najboljše še naprej; vsaj ponemčujejo, drugega pa ni treba!
Kam pes taco moli. Že zadnjič se je poročalo, da ostane na pritisk Heimatdiensta davkarija vendar le v Borovljah in da ne bo je vzel „Abbau“. Posebno sta se potegnila za to tudi „Gewerbebund“ in pa „Industrjellen-verband“. Zvezno ministrstvo je vsem tem korporacijam seveda ugodilo ter izdalo, odlok, da mora ostati davkarija v Borovljah že z o-zirom na to, ker se je večina prebivalstva ob času plebiscita tako „heimattreu“ držala. In tako ostane ta urad še nadalje v Borovljah. Nemškutarija mora imeti poseben interes na tem, zato se je tako upirala.
B DOMAČE: NOVICE II
Podgora pri Rudi (Napad.) Dne 20. aprila je peljal star kmet iz miina po cesti proti Gre-binju. Naproti so mu prišli trije mladi moški, ki so ga brez povoda zaceli obrnete s kamenjem. Osebna svoboda nam je zajamčena, pravijo !
Ledince. (Revizija ljudskega štef’'> ) V naši občini so našteli najbrž preveč Slovencev. Zato je odredilo okrajno »lavarstvo v Beljaku revizijo in poslalo v občino komisarja, ki je hodil od hiše do hiše in popraševal ljudi kakšnega mišljenja da so, ali slovenskega ali nemškega. Seve to samo pri strankah, ki so bile vpisane za Slovence. Pri tem je imel g. komisar priliko se prepričati, da se velika večina prebivalstva ne sramuje svojega materinega jezika in svoje narodnosti. Tako je prav! Za druge pa, ki so zatajili samega sebe, pa velja izrek: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti“.
Šmartno pri Velikovcu. Kakor znano, jo je moral Zepej preteklo nedeljo iz Vovber sramotno popihati. Do spoznanja so prišli tudi nemčurji, da prazen žakel ne stoji. Zato je sklical za 28. aprila posvetovanje zaupnikov v naš St. Martin k Hudma-stu. Na posvetovanje je prišlo le nekaj velikovških učiteljev in sodnik Furstbauer, skupaj približno 12 oseb. V kuhinji se je nahajala isti čas večja družba Slovencev, med njimi tudi Sebastijan Škof, ki nam je že znan, ker je raje šel v zapor, kakor pa bi preklical izgovorjeno resnico o Zepeju. Ko zapazi Klančnik Škofa, veli takoj svojim rabinom, da ga privedejo k njemu. Škof se m branil iti pred dolgost generala. Klančnik ga je začel obsipati z raznimi psovkami in zahteval, da poklekne pred njega in ga prosi odpuščanja. Ker generalovega povelja ni hotel izvršiti. so planili velikovški učitelji (Avstrija je lahko ponosna na take vzgojitelje. Op. ur.) na njega, ga vpričo sodnika Fiirstbauerja pobili na tla ter neusmiljeno pretepali. Najbolj korajžnega se je pokazal Hombogner. Izgub-/-klofutami in batinami nazaj. Landbund naj se Ujcno čast si hoče pridobiti Zepej z bikovkami, razočaranju pri prihodnjih volitvah nikakor
ne čudi, ker so pri nas voditelji ljudje, ki ne vživajo nikakšnega ugleda, ne spoštovanja.
Vovbre. Niso še zacelile rane, ki so se preteklo leto na kvaterno nedeljo prizadjale Slovencem. Nahujskani, podivjani, oboroženi z bikovci in revolverji so leteli iz Vovber "obijat mirne Slovence, ki so se vračali od maše domov. Največji prijatelj v volčji koži je dolgi Mežnarjev Zep Klančnik ter cela njegova žlahta. Pred letom so brezznačajno druhal nahujskali na nas, a sedaj sami niso več vami pred njo. Dne 28. aprila je imel Zep zborovanie v Vovbrah: udeležba pičla, mogoče kakih 15 oseb. Kakor znano so vsi siti praznih obljub in visokih plačil. Z vpitjem in klofutanimu med lastnimi pristaši se je zborovanje razbilo. Slaba vest izza 1. 1919 je pod pritiskom alkohola govorila resnico! Vzpodbadati so pričeli eden drugega radi dolgih prstov, ki so se stegovali po slovenskem imetju. Jeza in sovraštvo sta prikipela do vrhunca. V skrajni napetosti jo je moral popihati Zepej in njegovi sužnji. Gostilničarka jih je skrila v klet, odkoder so odšli potem skozi okno domov.
Kotmara vas. (Birma.) Po preteku 12 let smo imeli v četrtek dne 19. aprila sv. birmo. Ob pol devetih predpoldne so se knez m škol ob spremstvu škof. svetovalca čg.
Truppeja pripeljali. Požarna bramba je v paradi delala špalir in stala kot prva. Šolar je deklamiral pozdravno pesem, ki jo je prav umno sestavil gospod učitelj. Od odraščenih deklet je pozdravila prevzvišenega kneza Toplicarjeva Rezi Nemec naravnost izvrstno. Razajev Tomij Prosekar, kot načelnik izobraževalnega društva, je izjavil, da se hočemo tukajšnji Slovenci izobraževati po katoliških načelih. Gospod Jurij Dovjak, cerkveni ključar, je kot načelnik različnih bratovščin zastopal vse cerkvene bratovščine. Gospod in-žener na Mumberze se je udeležil sprejema kot predstojnik Humberškega grada. Knez In škof so se vidno razveseljeni vsem za sprejem zahvalili. Neprijetno se je opazilo, da zastopstvo občine ni bilo pri sprejemu navzoče. V lepo okinčani cerkvi je bilo po pridigi, ki so jo imeli čg. župnik Josip Stich iz Bilčovsa, birmanih 34 otrok, in sicer 23 domačih, 10 iz Bilčovsa in eden iz Kaple.
Dobrla vas. Latin ec pravi:	Meminisse
iuvat! Po našem se pravi; Dobro, da se spomnimo. Na Šentjurjevo 1921 je bilo. Vršile so se volitve v coni A. Nastopile so po Opčinah večinoma tri stranke: socijalistična, bau-ernbund in naša. 14 dni navrh se vrši volitev županov. Kdo bo le župan? Bog ne daj, da bi postal Čuš! Če je kje bil še tako zmožen in pošten slovenski odbornik, župan biti ne sme. In ker so bauernbundlerji po večini občin bili preslabi, da bi s svojimi glasovi zmogli župana, so se poklonili pred socialisti, katere sicer sovražijo in zaničujejo, združili so z njihovimi svoje glasove in domovina je bila rešena, ker ni postal Slovenec župan. Slovencem pa so zamerili, ako svojih glasov niso hoteli oddati nemškemu kandidatu. Bilo je o dežel-nozborskih volitvah istega leta. Slovenci prestrašeni, zbegani se ukorajžijo, zberejo 'na skrivnem skupaj svoje raztrešene ude, se u-dcležijo volitev in zvolijo 2 poslanca. Ta dva moža prideta v čuden položaj, da odločujeta pri volitvi deželnega glavarja. Vsak, ki ga voliš, je tvoj nasprotnik. V sili si izberi manjše zlo, toraj glavarja, ki Slovence mani sovraži kot Šumy, Lemiž ali kdo drugi. In tako je Koroška dobila socijalista za deželnega glavarja, ne da bi slovenska poslanca rudeče molila, samo velenemcem nista hotela oddati glasov. Oh. to je bil greh in še je! Niti na smrtni postelji se Krajgerja ali Poljanca odvezati ne sme. Bauernbiindlerji se smejo vezati in se tudi bodo — četudi se pridušajo, da ne več — z rudečkarjr, Slovenci pa nimoio svoje volje. Kot ponižni kužeki morajo poljubovati palico, ki jih tepe. Pa je ne bodo.
Gorenče. V nedeljo 22. aprila smo blagoslovili tri nove zvenove. Tehtajo skupaj 9 me-tercentov. Dva sta za podružnico Št. Rade-gundo. eden za farno cerkev. Vlil jih je Szabó v Gradcu. Vse je bilo v zelenju in v cvetju, v vencih in zastavah, možnarji so pokali in pet slavolokov z lepimi napisi je označevalo pomen dneva. Napisi so se glasili:	,.Le kliči
<7
zvon, le poj glasno, da očetov veri zvesti smo“. - »Oznanjaj zvon, budi spomin, da svete Cerkve zvest sem sin.“ — „Le opominjaj mili zvon: Kar mati me učila je, za to gorelo bo srce.“ — »Rufet uns zu Gott in Freud und Not.“ — »Pozdravljen bodi mili zvon, le kliči nas v nebeški dom.“ In še par drugih. Ril je lep, solnčen dan, ki je privabil velikanske množice ljudi od blizu in daleč. Glavna zasluga, da smo debili zvonove, gre gospodoma Ehartu in Favu. Naj njima in vsem d(y brotnikoni kličejo novi zvonovi božji blagoslov!
Sele. Tako strašne noči že dolgo nismo doživeli kakor je bila noč od 7.—8. maja. O-koli ene po noči je začelo goreti v skednju posestnika pd. Skutovca in se je ogenj hitro razširil na vsa gospodarska poslopja in hišo, da je v kratkem vse zgorelo Rešiti ni bilo mogoče skoraj ničesar. Živino so razun par ovc tn svinj še v zadnjem času izpustili iz gorečega hleva, a bo težko prišla k sebi. K sreči ni bilo močnega vetra, da so mogli obvarovati sosednjo Rutarjevo hišo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Škoda je velika, zavarovalnina v denarju je malenkostna, pač pa bo pogorelcu z novim naturalnim zavarovanjem, ki se je pred kratkim vpeljalo, precej pomogano.
Iz Št. Joba. (Razno.) »Koroški Slovenec" prihaja prav pridno k nam, samo eno število lanskega letnika nismo prejeli, izginila je brez sledu. Lansko leto smo imeli prav slabo letino: nekateri žita niti za seme niso pridelali, enako je bilo s krmo. Veliko posestnikov je moralo že v jeseni prodati več goved za majhen denar, nekateri so pa sami klali in prodajali meso. Kar prodajamo, je poceni, kar moramo pa kupovati, ie zelo drago, in razen tega nas tlačijo še visoki davki. Pred par leti smo napeljali v našo vas električno luč od Gailwerke. — Koncem ianuarja smo položili k večnemu počitku mizarskega mojstra Janeza Tarmana, ki je bolehal že par let na neki črevesni bolezni ter se je moral podvreči v beljaški bolnici operaciji. Bil ie našega mišljenja. komaj 49 let star ter zapustil ženo in eno hčerko. počivaj sladko!
Žrelec. (Razno.) Dne 21. aprila je vslcd kratkega stika pri električni napravi pogorelo pri od. Kranjčiču v Gradnicah. Posestnik Jožef Stocker, zavedni narodnjak, se je pri reševanju živine hudo opekel, da so ga takoj morali odpeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. — Ker je bilo zadnje dve leti v našhh krajih več požarov, se je tudi pri nas ustanovilo naturalno zavarovanje, h kateremu so pristopili večinoma vsi posestniki. — Smrt kosi fn redči vrste zavednih Slovencev. Zopet je ugrabila enega izmed našincev. Dne 30. aprila je umrl Janez Rebernik, veleposestnik iz Gradnic, gospodar splošno znane Reberni-kove hiše. Ločil se je iz tega sveta v najlepših letih. In nekdaj sloveča, narodna hiša pride v nemške roke.
Šmihel nad Pliberkom. V nedeljo^ dne 6. t. m. je bil pri nas slovesen dan. kakor ga naša župnija še ni videla, čeprav je malokje toliko slo'vesnosti kot ravno pri nas v Šmihelu. Cerkev je bila okrašena z venci in cvetlicami kakor morda še nikoli, pred cerkvijo je stal slavolok z napisom »Marija blagoslovi svoje otroke14, streli so grmeli, iz bližnje in daljne okolice pa so prihajali verniki, častilci Marijini, v prvi vrsti članice dekliških Marijinih družb s svojimi zastavami. Samo družbenic je bilo okoli 200. Imeli smo slavnostno ustanovite . dekliške Marijine družbe in sprejem deklet v družbo. Točno ob 9. uri se je začela pomikati dolga procesija družbenic iz župnišča v cerkev. Med potjo so prepevale dekleta Marijine pesmi. V cerkvi je bila najprej pridiga, katero je imel č. o. misijonar Al. Žužek, na to sprejem 46 deklet v družbo in slovesna sv. maša s sJaipnim sv. obhajilom. Popoldne je bil najprej razgovor na prostem, pri katerem so nastopile zastopnice sosednjih Marijinih družb z deklamacijami in poročili o delovanju svoje družbe. Na to je bila v cerkvi pridiga, katero je imel škofijski voditelj Marijinih družb č. g. Lrmpel, in pete litanije. Po cerkveni slovesnosti je bila verska akademija z igro »Goslarica naše ljube Gospe44. Bil je Marijin dan. kakor bi lepši samo v nebesih še mogel biti. Dekleta, le pogumno za zastavo Marijino! Le ako
boste njej zveste, boste imele moč kljubovati viharjem življenja, boste ostale zveste naukom sv. cerkve in naukom vaše mamice.
Ovšje pri Grebinju. (Poroka.) Levkova kmetija je dobila novega gospodarja. Ker je Slovenec, se je grebinjsko orožništvo mnogo trudilo, da bi nevesto pregovorilo. Ljubša bi jim bila vsaka baraba, samo da bi Slovenec ne bil. Čestitamo!
Dolinja vas. (Poroka.) Štefej Marktl iz Gorenc je prišel 24. aprila po Angelo Rosen-zopf ter jo peljal pred oltar. Hotel je biti slovensko oiklican ali g. župnik Laure mu te vljudnosti ni hotel naoraviti. Bilo srečno!
Brežka vas. Možimo se in ženimo, da je kar strah, da ne bi ostali sami stari ljudje m pa otroci v vasi. Po domače Pojank je vzel Obnarjevo Trezo v Gonovecah. Čestitamo! Navsezadnje pa si je zmislil tudi Žnidarjev »Anzi44, da se mora »okorpat44. Škoda, da se bo oženil, kajti on je bil eden najbolj delujočih članov izobr. društva v Šmihelu. Priženil se bo na Blato in vzel is to tako zavedno Slovenko, Rešovo Gelco. Dragi „Anzl“! Torej Ti odhajaš od nas! Ti odhajaš, a Tvoj duh živi, budi. Delal si neumorno za svoj brezpravni, ubogi slov. narod, stal si vedno na braniku za svojo domovino, delaj tudi naprej in Bog Ti bo naklonil srečo1 in zadovoljstvo!
Kotmara vas. (Žalost in veselje.) Dne 4. aprila je bila tukaj ob zelo veliki udeležbi pokopana pd. Trabesingerjeva Nani; omožena Majhin, žena trgovca v Št. Rupertu pri Celovcu. — Dne 6./1V. je umrla ugledna stara Primožinja v Gorjah. - V nedeljo dne 22. aprila je bila poroka pd. Žigmanove Uršije in Urbanijevega Tonija. Bilo je prav veselo. No-vopotočencem želimo božji blagoslov in obilo sreče!
Prosoviče pri Mariji na Žili. (Smrt.) Lepe dni nam je prinesel začetek meseca majnika, a obenem tudi žalostne. Dne 30. aprila nam je ugrabila smrt našega 88 let starega očeta, gosp. Janeza Otovica. pd. Spetnjaka. Rajni je bil okrog 66 let gospodar. Pogreb se je vršil 2. majnika ob velikanski udeležbi ljudstva. Ker je bil mož ud. in v njegovih mlajših letih tudi načelnik požarne brambe, mu je izkazala čast na njegovi zadnji poti v lepem številu z godbo tudi ona, in so mu naši novi zvonovi zapeli prvemu v slovo. Visoko starost je doživel, a zdaj naj mu bo zemljica lahka ir« naj v miru počiva, ostalim pa izrekamo iskreno sožalje !	__________________________
H DRUŠTVEN) VESTNIK ČB
Ledince. (Lep napredek izobraževalnega društva.) V nedeljo 29. aprila je ponovilo tukajšnje izobraževalno društvo „Jepa“ igro s petjem ...Domen44. Daši obstaja izobraževalno društvo šele nekaj mesecev, ima zaznamovati zlasti kar se tiče predstav lep napredek. Igralci vršijo svoje vloge brez izjeme dobro in točno, da bi bili kos tudf težjim nalogam. Upri-zotili so z lepim uspehom »Turški križ44, za pozneje pa pripravljajo igro »Za pravdo in srce44. Čisti dobiček zadnje predstave je namenjen v korist domačim pogorelcem. Vsa čast marljivemu društvenemu odboru in igralcem!
1 RAZNE VESTI S
Zagrebška Mestna hranilnica namerava zgraditi med Skopicami in Krško vasjo električno centralo, ki bo stala okoli 200 milijonov dinarjev. — Rudarji v Zagorju so stopili v stavko. — Komunisti so v pruskem deželnem zboru zagnali velik nemir, vsled česar so bili vsi komunistični poslanci izključeni od sej. Poslanca Hoffmana je morala izgnati policija. — Egipu so zaznamovali v preteklih tednih 200 slučajev kuge. — V Berolimu je 200.000 psov. na Dunaju pa preko 70.000. — London ima VA milijonov prebivalcev (več kot cela Avstrija), New York 6, Tokio 5, Berlin 3,800.000, Pariz 2.900.000. — Pogodba med Jugoslavijo in Grčijo o prosti coni v solunskem pristanišču se je končno podpisala. lako so dobili Jugoslovani del pristanišča zase.
V Parizu je umrl SOletni odlični francoski slavist in velik prijatelj našega naroda g. Louis Leger (Leže). — Krupp je bil obsojen v ISletm
zapor in 100 milijonov mark globe, ker je sokriv krvavih dogodkov v Essenu. — Petrograd šteje 1,067.328 prebivalcev proti 2 mili-jonama v 1. 1916. - - Dr. Zimmermann dobiva na leto 4K miilijard avstr, kron plače, t. j. na dan preko 12 milijonov. — Etna (ognjenik na otoku Sicilija) je začela zopet bljuvati. Iz žrela se vali gosta lava v širini 6 km. — Iz Tripolisa se poroča, da je ital. vojska zasedla Birtagemut in Misrat ter zaplenila mnogo o-rožja in streliva. Uporniki so pustili na mestu 200 mrtvih. — V Italiji bodo morali hoditi o-troci v šolo samo do 10. leta. da se zmanjšajo izdatki. - Dosedaj je bilo v Italiji odpuščenih 17.000 železničarjev in do konca leta bo odpuščenih še 30.000. — V Velikem Bečkereku v Banatu so našli pretroiejski vrelec. — Za Ljubljano bo pri Domžalah postavljena brezžična postaja.
Borza. Dunaj. 14./V. Dinar 721, dolar 70.675, nemška marka 1,51, poljska marka 1,22, češka krona 2095, ogrska krona 11,05, lira 3402,50, švicarski frank 12.680, francoski frank 4615, funt šterling 325.800, avstr. kron.
Curili, 14./V. Avstrijska krona 0,007854 > nemška marka 0,0127, češka krona 16,52, ogrska 0,10)4, lira 27,10, dinar 5,80 cent.
5000; Pugrad: Aleš Bister 1000, Fr. Andrejaš
Za tiskovni sklad so darovali:
Hodiše: Hel. Mikše 2000, J. Seger 1000. J. Robas 5000, Urša Mikše 5000; Vršta vas: Fr. Ogris 5000, Tomo Krof 3000; Franc Mišič. Rikarja vas 5000; Jas. Hribar, dekan in dr. Fr. Zeichen, kaplan, Pliberk, 15.000; Ivan Uršič, Št. Job, 2000; hranilnica in posojilnica v Sinči, vasi 100.000; Ana Wieser, Slov. Plajberk. 5000; Pugrad: Aleš Bister 1000, Fr. Andrejaš 1000; Rupert Zablatnik, Bilčovs 2000; Bošt. Mosbicer, Branča vas, 1000; Ivan Bizjak, Št. Janž, 12.000 K. Vsem darovalcem srčna hvala.
Gospodarska zadruga
'	v Sinči vasi	. 5B
ima v zalogi:
slamo, koruzo, otrobe, kolomaz, -cement, umetni gnoj, ravnike in pete za Wenderje U.W. 5 in 7, motike, zobe za brane, vile, kose, sekire, cepine, žage, lopate, srpe itd.
po nainižii ceni.

Vabilo
na igro
Trije Tički
ki jo priredi
»Slovensko pevsko in izobraževalno društvo Logaves"
na binkoštni pondeljek v prostorih Urablnove gostilno v Logi-vesi od 3 uri popoldne s sodelovanjem pevskege zbora.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
pol ■„ ««.p. a™««,	; „c„r,co, »t,	i“4lp’ x-
Etten-