Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c 6. telefon 13 082. - Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerln — Izhaja vsakega IS. v meseca. — Zlro račun: številka 9011-3-30 - Ceno ».50 din — liska tiskarna -Toneta Tomslca- v LJubljani
Leto X. — št. 10 Domžale, 15. decembra 1971
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Scefarfr tu uspešni na/a teta 79?Z
Ko se iztekajo zadnji dnevi starega leta in prihaja novo, se prav gotovo vsak zamisli nad svojim delom v preteklem letu, ob tem pa ustvarja načrte za prihodnost. Ne bi bilo prav, če tega ne bi naredila tudi občinska skupščina, ki prek svojih teles in s pomočjo vseh drugih dejavnikov v občini poskuša uresničevati skupne cilje družbenoekonomskega razvoja.
Vsak občan, ki objektivno in pošteno razmišlja, bo lahko potrdil, da je bilo leto 1971 za našo občino (prav gotovo) najuspešnejše po osvoboditvi. Seveda pa pri tem ne mislim, da je bilo storjeno vse, kar bi si želeli, niti si ne domišljamo, da so bile vse odločitve takšne, da ne bi bile lahko še boljše. Upam si pa trditi, da je bilo delo opravljeno z veliko mero dobre volje in ustvarjalnega delovnega poleta. Naj naštejem samo nekaj bistvenih rezultatov: Gospodarstvo bo zaključilo leto prek vseh pričakovanj s skoro podvojeno akumulacijo. Veliko je bilo storjenega v šolstvu, pri otroškem varstvu, v zdravstvu, pri socialnem skrbstvu in drugje. Verjetno je le malo občin, ki bi vlagale tolikšna investicijska sredstva za te namene. V gradnji so 3 popolne osemletke, otroški vrtec, kar je že v tem letu zahtevalo prek eno milijardo starih dinarjev. Naj bo to poklon naše družbene skupnosti mladim pokolenjem za novo leto.
V gospodarstvu so zrasli novi obrati, ki bodo njegovo moč še povečali. Moram pa poudariti, da je bilo vse to mogoče le ob tesnem sodelovanju vseh družbenopolitičnih dejavnikov v občini.
Iskreno želim, da gremo v leto 1972 zopet skupno, polni optimizma, ustvarjalnih delovnih načrtov, da končamo začete naloge in pričnemo graditi nove objekte, kajti postavili smo osnovo, da to lahko pričakujemo.
Pred nami pa je predvsem največja naloga, to je krepitev gospodarske moči občine na vseh področjih, ki dajejo osnovo za večje materialne zmogljivosti, ki so potrebne za neoviran razvoj družbenih dejavnosti in poslovanja vseh občinskih organov.
Naj ostaja na slehernem delovnem mestu živa zavest, predvsem pa zavest tistih, ki so jim zaupane najpomembnejše dolžnosti, da lahko mnogo ustvarimo le s skupnimi napori, kar smo s svojim neposrednim delom že mnogokrat dokazali.
Ob tem trenutku se želim zahvaliti vsem tistim sodelavcem, ki so bistveno pripomogli k napredku naše občine in pri tem nesebično pomagali. Hkrati pa računam tudi v prihodnje na njihovo najtesnejše sodelovanje.
Vsem občanom želim srečno in uspeha polno novo leto 1972.
Predsednik skupščine občine Domžale
Albin KLEMENC
21. seja predsedstva ZKJ
mejnik v razvoju naše socialistične graditve
Prvega in drugega decembra je bila v Karadjordjevem 21. seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki je izčrpno, izredno odkrito in kritično obravnavala nedavne dogodke na Hrvatskem, vzroke za stavko na zagrebški univerzi in nekatere druge negativne pojave v našem družbenem in političnem življenju v zadnjem času.
Uvodno in zaključno besedo je imel na tem zasedanju predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je v svojih izvajanjih podrobno osvetlil vsa ta negativna politična dogajanja in jih brezobzirno razkril kot protirevolucionarna, naperjena proti enotnosti države in proti samoupravnemu socializmu kot edini alternativi našega družbenega sistema in državne ureditve.
Ugotovil je, da stavka študentov v Zagrebu ni bila le stvar samih študentov, ampak so za njimi stali ljudje, ki so dobivali direktive od zunaj. Njihov namen je bil, da bi za svoje rovarjenje proti obstoječemu družbenemu redu pridobili tudi delavski razred Hrvatske, vendar je ta dokazal, da je dovolj zaveden, da se ni dal speljati na pot kontrarevolucije, ampak je ostal zvest svojim revo-
lucionarnim tradicijam. Predsednik Tito je v svojih zaključnih besedah na tej seji postavil jasno stališče Zveze komunistov in vseh poštenih ljudi naše države do teh vprašanj, ponovno začrtal jasno in ravno pot našega nadaljnjega razvoja in poudaril, da ne bomo samo skrbno čuvali naše revolucionarne pridobitve, ampak da.bomo z vso ostrino odgovorili na vse protirevolucionar-ne in protisocialistične akcije kogarkoli, pa naj bo v državi ali pa zunaj nje. Sklepi 21. seje so po vsej državi sprožili valj zborovanj, odkoder delovni ljudje
pošiljajo predsedniku Titu zagotovila, da v celoti dosledno podpirajo njegova stališča.
Na 23. seji Zveze komunistov Hrvatske, ki je sledila 21. seji predsedstva ZKJ, je bilo izmenjano njegovo vodstvo, celotni CK Hrvatske pa je soglasno sklenil, da bo delal tako, da bo mogoče uveljaviti vse tisto, kar zahtevajo člani ZK na Hrvatskem in vsi delovni ljudje, to je uresničevanje stališč predsednika Tita. To pa je odločen in neizprosen boj proti vsem oblikam nacionalizma, šovinizma in drugim negativnim pojavom v
nekaterih sredinah naše družbe, ter za dosledno uveljavljanje osnovnih pridobitev našega osvobodilnega boja, tj. bratstvo jugoslovanskih narodov, enotnost v vrstah zveze komunistov in vlaganje skupnih naporov za naš hitrejši družbeni in gospodarski napredek v bratskem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju.
Tudi Slovenci v celoti podpiramo izvajanja tovariša Tita — tudi za nas so njegove besede poziv za akcijo, kajti tudi mi smo se ob njih lahko marsičesa naučili. F.
Mandat, ki me obvezuje
V zvezi z nadomestnimi volitvami za poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v volilni enoti št. 9 Domžale moram priznati, da me je rezultat volitev ugodno iznenadi). Zame je to priznanje ljudstva, s katerim sem skupno preživljal najtežje dni naše revolucije in se skupno z njimi ramo ob rami boril za uresničenje postavljenih idealov.
Menim, da so volivci s tem dokazali, da
so še vedno pristaši tistih idej, za katere smo se borili v krvavi štiriletni vojni, saj je prav ljudstvo tega področja dalo vse od sebe za naš partizanski pokret. Odkrito lahko rečem in to tudi povsod zagovarjam, da je bilo ravno to področje daleč najboljše za vso partizansko dejavnost, daleč pred vsemi drugimi področji na tako imenovani Štajerski, oziroma na operativnem področju IV. operativne cone.
Na tem področju je bilo v času NOB marsikaj sklenjeno in tudi izvršeno. To bo ostalo zapisano v zgodovini, precej pa je že napisanega v raznih knjigah in brošurah. Dejavnosti v tej regiji pa je bilo toliko, da nikdar ne bo napisano vse, kar je bilo tu storjenega za partizanski pokret v času NOB.
Na predvolilnih zborih volivcev sem slišal marsikatero pametno besedo in objektivno kritiko. Svojim volivcem sem obljubil, da bom zastopal interese ljudstva, in ščitil samoupravno socalistično in demokratično ureditev, ker je le-ta edina in prava pot za nas vse.
Na vsa vprašanja volivcev pa je danes težko odgovoriti, kajti razmere, kakršne so danes pri nas, so odraz velikih uspehov po vojni v izgradnji socialistične domovine, pa tudi dilem, katere bodo zastopniki ljudstva pri sprejemanju raznih zakonov in predpisov morali temeljito pretresti, da bodo našo celotno družbeno dejavnost usmerjali tako, da bo imelo ljudstvo koristi od tega, ne pa škodo, kar se danes v našem gospodarstvu vedno češče pojavlja.
Prav sedaj je v Skupščini SR Slovenije na dnevnem redu sprejetje niza amandmajev in osnutkov zakonov. Mnenja sem, da bo med vsemi najbolj pomemben osnutek zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki bi po mojem mišljenju moral biti že davno sprejet.
Mirko JERMAN
poslanec republiškega zbora Skupščine SRS
Nadomestne volitve poslanca republiškega zbora Skupščine SR Sloveniie
Na podlagi 145. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije
RAZGLASA
občinska volilna komisija za volitve republiških poslancev v Domžalah izid nadomestnih volitev za poslanca REPUBLIŠKEGA ZBORA Skupščine SR Sovenije v volilni enoti št. 9 DOMŽALE II, ki so bile 5. decembra 1971.
V volilni enoti št. 9 DOMŽALE II, v kateri se voli en poslanec, je bil za nadomestne volitve poslanca en kandidat, in sicer
Mirko JERMAN, narodni heroj in nekdanji komandant Slandrove brigade, stanujoč v Ljubljani. Titova 91.
Kandidat je po posameznih voliščih dobil naslednje število glasov:
		Število	C 1 a	s o v a 1 o	Neveljavni!
	Volišče	vpisanih volivcev	skupaj	za :andioata	glasovnic
1.	TROJANE	190	179	174	5
2.	OZBOLT	188	164	159	5
3.	BLAGOVICA	412	356	341	15
4.	CESNJICE	77	75	65	10
S.	K KASNI V	298	227	185	42
6.	KRAJNE BRDO	105	102	79	23
7.	LUKOVICA	589	496	376	120
8.	ŠENTVID	523	485	476	9
9.	ZLATO POLJE	161	140	122	18
10.	RAFOLCE	209	191	167	24
11.	PECE	216	186	169	17
12.	GORA PRI PECAH	99	91	91	3
13.	VELIKA VAS	58	54	53	1
14.	GRMACA	109	105	103	2
15.	DESENJ	60	53	51	2
16.	PODOREH-NEGASTRN	183	154	136	18
17.	GABERJE	156	120	116	4
18.	KRASCE	286	248	228	20
19.	VRHPOLJE	275	162	124	38
20.	ZALOG	172	137	104	33
21.	MORAVCE-Part. dom	465	386	353	33
22.	MORACE-Nad ogom	236	213	200	13
23.	MORAVCE-Pri Slamn.	97	82	71	11
21.	KRTINA	362	225	181	44
25.	RACNI VRH	89	79	73	6
26.	DOB	571	425	326	99
27.	GORJUSA	132	112	109	3
28.	CESENIK	287	212	187	25
29.	RADOMLJE	772	705	655	50
30.	ROVA	223	196	175	21
31.	VIR	914	802	753	49
32.	KOLICEVO	800	663	626	37
	SKUPAJ	9.315	7.828	7.028	800
Občinska volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije v Domžalah
V Domžalah, 6. 12. 1971, št. 013-2/1971 Tajnik Predsednik Mira Povž 1. r. Mavricij Volgemut 1. r.
Član
Peter Primožič 1. r.
Kandidat za poslanca republiškega zbora na listi SZDL izvoljen s 72,2 •/,
Nekaj mesečna predvolilna dejavnost za izvolitev novega poslanca republiškega zbora Skupščine SRS, je za nami. Za nami so kritične in obenem tudi plodne razprave na predvolilnih zborih volivcev. Zaključen je tudi sam volilni akt, s katerim so občani volilne enote dokazali, da so v celoti razumeli zadevo, zakaj nadomestne volitve. S 84.9 "/o udeležbo gornjo ugotovitev lahko sprejmemo. Za kandidata z liste kandidacijske konference SZDL je glasovalo 76,2 od vpisanih volivcev.
Ocenjujoč celotno obdobje od oktobra dalje se same od sebe potrjujejo ugotovitve, da je bilo v organizaciisko-akcijskem in družbenopolitičnem smislu dokaj razgibano. Ob tem je potrebno poudariti, da nadomestne volitve v pripravah nikakor
ne morejo politično razgibati terena tako, kot redne volitve, kljub temu pa je družbenopolitičnim subjektom do določene mere to le uspelo. Občani in še prej politični aktivi so z dokajšno zavzetostjo sodelovali pri zbiranju kandidatov. Kandidacijska konferenca Socialistične zveze zaradi take aktivnosti ni imela posebno težkega dela. Omenjena zavzetost se je odražala v številu predlaganih kandidatov in v številu razprav, nakazanih problemih razvoja posameznih krajevnih skupnosti in občine kot celote. Zbori volivcev so odprli mnoga vprašanja, na katere bo potrebno v prihodnje odgovoriti oziroma nakazati njih rešitev.
Prazničnega in obenem delovnega vzdušja na voliščih ni moglo zmotiti niti ne posebno lepo vreme. Večina občanov —
volivcev se je odločila, da že v jutranjih urah opravi svojo državljansko in samoupravno dolžnost. To potrjujejo podatki o prihodih na volišče po urah. Primerjave teh podatkov s podatki na rednih volitvah kažejo, da je do 12. ure volilo od 15—20 odstotkov več volivcev kot pri rednih volitvah. Nekatera volišča so prenehala z delom že pred 19. uro.
Ocena bi bila nepopolna, če bi pozabili izreči zahvalo aktivno soudeleženim, posebno tudi pionirjem in mladini na šolah, ki je sodelovala pri raznašanju rednih in posebnih vabil Socialistične zveze, kar je brez dvoma prispevalo obveščenosti občanov in k rezultatu volitev.
Rezultat volitev je presegel pričakovanja. S tem pa ni mišljena zgolj odstotna udeležba, ampak tudi razumevanje volivcev, da kljub enemu samemu kandidatu, ki ga je predlagala Socilistična zveza volijo resno in skoraj v celoti brez posebnih opazk in da je bilo le majhno število neveljavnih glasovnic.
POlitični akt v Občine Domžale o 31. seji predsedstva Z K J
Po II. kongresu samoupravljalcev
Predsednik občinske skupščine tov. Klemene, sekretar obč. komiteja ZK tov. Skok in sekretar občinske konference SZDL tov. Drmal v razgovoru s tovarišem Ribičičem, ki je občinskemu političnemu aktivu poročal o politični situaciji po 21. seji predsedstva ZKJ
V sredo, dne 8. decembra, je bil v sejni sobi SOb Domžale sestanek političnega aktiva občine Domžale, ki je razpravljal o 21. seji predsedstva ZKJ in vzrokih, ki so pripeljali do te seje. Sestanku je prisostvoval tudi član predsedstva ZKJ, Mitja Ribičič, ki je podal uvodne misli.
Po uvodni razlagi se je razvila živahna razprava o političnih razmerah in gibanjih na Hrvaškem, o delu sovražne, ustaške emigracije pa tudi o nekaterih vprašanjih, ki so se pojavila v Sloveniji. (Poslanska akcija, s katero so hoteli predlagati dodatnega kandidata, aktivnost slovenske emigracije.) Ob zaključku razprave so prisotni sprejeli naslednja stališča:
»Člani političnega aktiva občine Domžale smo že nekaj časa z zaskrbljenostjo opazovali razvoj dogodkov v sosednji republiki. Posebno nam je bilo tuje, da so nekatere sile, ki delujejo okrog Matice Hrvatske in Hrvatskega tednika vsak družbeni problem izkoristile za podpihovanje nacionalizma in šovinizma. Pri tem smo bili posebno zaskrbljeni, ker nekateri vodstveni organi ZK in nekateri vplivni posameznlki-komunisti na vodilnih položajih v organih oblasti niso dovolj odločno nastopili proti takim pojavom, ampak so trdili, da je to neko novo gibanje, ki je v bistvu pozitivno. Tak odnos nekaterih funkcionarjev je položaj nedvomno še poslabšal, ali pa nekatere celo podpihoval.
Politični aktiv ocenjuje, da je tovariš TITO pravilno ostro kritiziral take pojave in mlačnost v vrstah Zveze komunistov proti nacionalistom in šovinistom, zato to oceno tovariša TITA in sklepe predsedstva 21. seje ZKJ politični aktiv občine Domžale v celoti podpira in se zavezuje, da se bo še naprej boril proti takim negativnim pojavom tudi na našem področju.-«
Na II. kongresu samoupravljavcev, ki je bil v maju t. L, so delegati kongresa sprejeli 28 resolucij, lei zajemajo štiri tematska področja:
a) nadaljiji razvoj samoupravljanja v organizicijah združenega dela.
b) razširjena reprodukcija in integracija na samoupravnih osnovah.
c) razvoj samoupravne družbe in življenjskega standarda delovnih ljudi,
d) razvoj samoupravnega družbenopolitičnega sistema.
Vsebina resolucij Izredno temeljito in celovito posega v temeljne strukture (delovno, samoupravno in politično) celotne jugoslovanske družbe; resolucija o aktualnih političnih nalogah pa posebej poudarja odgovornost vseh subjektov političnega in samoupravnega odločanja na vseh ravneh za izvajanje resolucij II. kongresa samoupravljavcev.
Pričakovati je bilo, da bodo v domžalski občini funkcionarji tistih družbenopolitičnih organizacij (SZDL, ZK), ki imajo najaktivnejšo vlogo v naši družbi, povzeli ustrezno pobudo, da se sprejme akcijski program za uresničevanje tistih resolucij II. kongresa samoupravljavcev, ki so neposredno aktualne za občino oziroma delovne organizacije v občini. No, v Domžalah ni bilo tako, saj je čutiti v dosedanjem
obdobju po kongresu precejšnjo pasivnost v pogledu izvajanja teh resolucij.
Približno 5 mesecev po kongresu (sredi oktobra) pa se je na pobudo predsednika občinskega sindikalnega sveta tov. Bolharja in predsednika komisije za samoupravljanje pri ObSS tov. Dolenca formirala in sestala študijska skupina z nalogo, da obdela in pripravi gradiva resolucij kongresa, ki bodo služila kot osnova pokongresni dejavnosti v domžalski občini. Skupina deluje pri komisiji za samoupravljanje občinskega sindikalnega sveta, njeni člani pa so:
Skok Aleksander, Narat Milan, Radmelič Rajko, Dolenc Anton, Dime Karel, Deisigner Milan in Bolhar Marjan.
Člani skupine so si razdelili delo tako, da posamezne dvojice obdelujejo vsaka svoje tematsko področje. Do 15. novembra je bilo pripravljeno gradivo iz tematskih področij pod a, b in c, ni pa bilo še pripravljeno gradivo pod d, ki ga obdeluje dvojica Skok Aleksander — Narat. Ko bo pripravljeno kompletno gradivo, se bo skupina ponovno setala in sprejela načrt za nadaljnje posredovanje obdelanega gradiva resolucij II. kongresa samoupravljalcev družbenopolitičnim in delovnim organizacijam v občini.
Dime Karel delegat na II. kongresu samoupravlj avcev
Gradnja bencinske črpalke v Moravčah
Podjetje Petrol iz Ljubljane je po večletnih zahtevah občanov Moravč pristalo, da bo tu zgradilo bencinsko črpalko, ki je že zdavnaj potrebna za vso moravsko okolico, saj je iz dneva v dan več motornih vozil. Tudi kmetje nabavljajo vedno več traktorjev in drugih strojev na bencinski pogon. Odkar pa je bila asfaltirana cesta iz Domžal
v Moravče pa prihaja v sobotah in nedeljah vedno več izletnikov in motoriziranih turistov. Zaradi tega je gradnja bencinske črpalke upravičena. Kolikor ne bodo nastopile kake težave, bodo Moravčani dobili bencinsko črpalko že do srede prihodnjega leta. Sekretariat za urbanizem bo v kratkem določil prostor, kjer bo ta črpalka stala. G.
Ob izidu monografije o Šlandrovi brigadi
Dr. Miroslav Stiplovšek je konec julija izdal delo Šlandrova brigada, ki je izšlo kot 25. knjiga v zbirki Knjižnica NOV in POS. Ta knjižnica je nastala na pobudo republiškega odbora ZZB in NOV z namenom, da v poljudnoznanstveni obliki prikaže in obnovi boje slovenskega naroda v letih 1941 — 1945, ter da prispeva k obujanju in negovanju tradicij NOB tudi med mladino. V okviru knjižnice NOV in POS bo prikazano delovanje vseh slovenskih brigad in odredov. Z namenom, da bi dosegli enotnost zbirke, je komisija za zgodovino pri republiškem odboru zveze /.druženj borcev NOV pripravila posebna metodološka napotila za pisanje del o narodnoosvobodilnih enotah, ki obsegajo znanstvena merila za njihovo oblikovanje in v katerih je posebej poudarjeno, da morajo pisci zbrati vse dosegljivo arhivsko in spominsko gradivo. Knjižnica NOV in POS pomeni pomemben načrt in korak pri ustvarjanju slovenske vojaško-zgodovinske literature, ki zaenkrat še nima primera pri drugih jugoslovanskih narodih.
Ne glede na enotna merila pa imajo pisci možnost, da problematiko tudi po svoje preoblikujejo in da vsak na svoj način prispeva, k osvetlitvi delovanja narodnoosvobodilnih enot, nekaj svojega. Tako se dr. Stiplovšek z razliko od drugih piscev monografij o narodnoosvobodilnih enotah ni omejil zgolj na prikazovanje vojaške aktivnosti Slan-drove brigade, marveč je posvetil precej pozornosti tudi njeni politični, kulturnoprosvetni dejavnosti ter drugim nevojaškim oblikam aktivnosti, še posebej pa si je prizadeval, da bi čim bolj pregledno osvetlil tudi razmere na operativnem območju brigade. Pisec je v uvodu knjige poudaril, da je na ta način poskušal »posebej poudariti eno poglavitnih posebnosti Slandro-ve brigade, ki je kot operativna enota ves čas svojega delovanja na območju IV. operativne cono delovala le na njenih zahodnih delih, hkrati pa je v različnih oblikah tehtno prispevala k razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem in v kamniškem okrožju. Zaradi tega se je Šlandrova brigada morebiti bolj kot katerakoli druga redna enota tesno povezala s prebivalstvom svojega operativnega območja in z njihovimi političnimi organizacijami. Brigada je v marsikaterem pogledu olajšala delo aktivistom. Organizacije KPS in OF v kamniškem, v litijskem, v revirskem in v savinjskem okrožju pa so ji pomagale pri reševanju nekaterih nalog« (str. 6). To uvodoma poudarjam zato, ker naslov monografije ne nakazuje vse bogate ">roblematike, ki jo je pisec v vojem delu obdelal ali vsaj na-l^zal.
Dr. Stiplovšek je svoje delo
razdelil v 12 poglavij, ki jim je na koncu dodal šc kratek povzetek o delovanju brigado, sestav njenega poveljniškega kadra, pregled virov in literature, ki jih je uporabil za svoje delo ter kazalo enot in imen, ki omogočajo lažjo orientacijo v obsežni (777 strani) monografiji. V prvih enajstih poglavjih je periodiziral dejavnost brigade na 11 obdobij, ki so smiselno zaokrožena, v zadnjem poglavju pa je prikazal politično dejavnost med borci in na terenu, kulturno aktivnost (izdajanje glasil in brošur, mitingi itn.), vojaško usposabljanje, organizacijo sanitetne, intendantske in obveščevalne službe ter službe zveze, in končno še delovanje brigadnoga sodišča.
V uvodnem poglavju je prikazal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v savinjskem, v revirskem, v litijskem in v kamniškem okrožju do srede 1943. pri čemer je posebno pozornost posvetil delovanju kamniško-savinjskega odreda, ki je bil jedro za ustanovitev I. brigade na Štajerskem. Vojaške in politične priprave za njeno ustanovitev, formiranje brigade 6. avgusta 1943 na Sipku nad Blagovico, prve njene hude boje med veliko Rosencrjevo ofenzivo in njen preboj na Dolenjsko je prikazal v drugem poglavju.
V naslednjem je nato opisal njeno aktivnost v sestavu XV. divizije, velik prispevek brigade pri razorožitvi italijanske vojske in osvoboditvi Novega mesta ter njeno aktivnost pri zavarovanju osvobojenega ozemlja na Dolenjskem. V IV. poglavju je nato opisal preosnovanje brigade na Limba rski gori septembra 1943, nato njene pomembne akcije v Zgornji Savinjski dolini (uničenje postojank v Rečici, v Smartnem ob Dreti in v Novi Štifti) ter številne akcije na komunikacijah v Zasavju in v Črnem grabnu. V V. poglavju je nato obdelal nemško proti-ofenzivo pozimi 1943—1944, ko se je morala brigada umakniti na Koroško. V tem obdobju je pomemben zlasti njen napad na Crno na Koroškem. Po vrnitvi v kamniško okrožje je v začetku februarja uničila postojanko v Motniku. Ob pohodu XIV. divizije je brigada doživela hude izgube, kar jo je oviralo pri izpolnjevanju nalog, ki jih je imela v zvezi s tem pohodom.
V začetku marca 1944 je nato prišla na Moravsko Tomšičeva brigada, in v VI. poglavju je pisec obdelal približno enomesečno sodelovanje z njo. V tem obdobju so bile zlasti pomembne osvoboditev Moravč ter veliki akciji v Radomljah in v Tuhinjski dolini. Od konca aprila pa do konca julija je Šlandrova brigada spet delovala samostojno in v tem obdobju je bila uspešna zlasti pri mobilizaciji, pri kateri je dosegla največje uspehe na Štajerskem.
V VIII. jioglavju je nato opisano obdobje največjih uspehov v delovanju brigade v vsem času njenega obstoja. Šlandrova brigada je skupaj z Zidanškovo dala največji delež pri izboje-vanju velikega osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini (osvoboditev Ljubnega, Luč in Mozirja), uspešno pa je sodelovala tudi v nekaterih drugih velikih akcijah enot IV. operativne cone poleti in v začetku jeseni 1944. V VIII. poglavju je nato obdelano delovanje brigade v sestavu VII. korpusa na Dolenjskem, kamor je prišla sredi oktobra in ostala do konca decembra. V tem obdobju je imela veilko spopadov z domobranskimi enotami, imela pa je zelo pomembno vlogo v nekaterih velikih korpusnih operacijah (St. Vid pri Stični, Kočevje, Občine). V tem obdobju je prišlo tudi do precejšnjega številčnega osipa brigade, kar je negativno vplivalo na njeno bojno sposobnost. Šlandrova brigada se je z Dolenjske na Moravsko vrnila ravno v času hude sovražnikove ofenzive pozimi 1944/ —1945, v kateri jc doživela hudo izgube in jc morala nekaj časa delovati celo dekoncentrirano po posameznih četah. V zadnjem poglavju o njeni bojni dejavnosti pa jc prikazana njena ponovna krepitev v zadnjih tednih pred osvoboditvijo, njen velik uspeh pri osvoboditvi Zagorja, njena dejavnost pri raz-oroževanju nemških in kvislin-ških formacij na celjskem območju ter končno še pohod Slandrovcev na Koroško, kjer se je sredi maja 1945 sklenila njena bojna pot.
Dr. Stiplovšek jc s to knjigo opravil pomembno delo:
1. Knjiga je prva v zbirki Knjižnica NOV in POS, ki je nai>isana dosledno po dokumentih, se pravi, da se je avtor posluževal pri pisanju strogo znanstvenega načina dela. Razumljivo je, da takšen način pisanja ni lahek, saj je moral pisec poprej zbrati prav vse dostopno gradivo, ga primerno urediti in izluščiti iz njega vse pomembno. Pri iskanju gradiva pa je odkril še mnogo doslej neznanega materiala, in je tako tudi po tej plati pomembno prispeval k našemu zgodovinopisju o NOB. Takšen način pisanja ima mnoge prednosti pred uporabljanjem spominskih virov neposrednih udeležencev. S tem je namreč nastalo delo, ki temelji na neposrednih dejstvih iz tedanjega časa. Res je, da morda zato izzveni včasih kot nekoliko premalo poljudno, vendar jc zato zanesljivo. Morda je pisec nekatera poglavja v knjigi obdelal tudi nekoliko bolj obširno, kot bi bilo nujno potrebno, vendar če upoštevamo, da je ta knjiga prvi zgodovinski opis partizanske enote na Štajerskem, je to dejstvo naši zgodovinski
znanosti o NOB lahko samo v korist.
2. Posebna odlika knjige je tudi ta, da se ni, kot sem že v začetku omenil, omejil pisec samo na delovanje brigade same (na njene boje, akcije itn.), marveč, da je veliko prostora posvetil zlasti okolju, v katerem jc delovala, našim ljudem, ki so sodelovali z njo, preživljali z njo hude in boljše čase, in tako prikazal trdno sožitje, ki je vezalo brigado in prebivalstvo na območjih, kjer je delovala, in bila tako zares v pravem pomenu besede njegova vojska.
3. Velika vrednost te knjige jc tudi v tem, da na koncu posameznih poglavij podaja zgoščene povzetke in ocene. To je po moje, eden prvih resnejših poskusov v našem zgodovinopisju o NOB, da bi prešli iz klasičnega opisovanja dogodkov in dejstev k znanstveni analitičnosti in sintetičnosti, torej k raziskavi vzrokov nekih dogodkov in k njihovi oceni.
4. Končno naj omenim še to, da je pobuda, ki jo je dal odbor Slandrovc brigade, da bi se ob tej knjigi zbrali tudi spomini nekdanjih borcev in njenih sodelavcev, nad vse pomembna. Ce bi do njene uresničitve prišlo, bi tako bila Šlandrova brigada prva v Sloveniji obdelana tako z znanstvene kot tudi z memoarske plati. Mimo tega bi lahko v tej dodatni knjigi, da jo tako imenujem, dali besedo vsem borcem, ki so kar koli pomembnega prispevali k junaški bojni slavi Slandrovc brigade, in so tako nekoliko bolj osebno obdolžili njihovemu deležu v boju za našo svobodo.
5. Zal pa mi je, da je izpadel iz knjige seznam borcev Slandrovc brigade. Ker sem tudi sam sodeloval v odboru za izdajo knjige o Slandrovi brigadi, vem, da je bilo to nemogoče napraviti, in se sprašujem, čeprav sem tudi sam pristaš mnenja, da niso toliko pomembna imena, kot to, da smo v tistih časih nekaj napravili za našo svobodo, in to bodisi kot borci ali politični delavci, ali naj res dopustimo, da bodo imena tistih, ki so se nesebično borili proti okupatorju, utonila v pozabo. Menim, da bi bila ena od pomembnih nalog odbora Slandrovc brigade še ta, da bi opravil tudi to delo, se pravi, zbral celotni sestav brigade, in ga tako otcl pozabi.
6. Nazadnje pa še ena skromna pripomba. Menim, da je nad vse razveseljivo, da zadnje čase v naši občini izhajajo dela (Mengeški zbornik II, Zgodovina Doba, Šlandrova brigada), ki bodo našim zanamcem kazala, da je bil tudi ta rod, ki se je sicer moral otepati z nešteto problemi in ki se je skoraj dobesedno vzeto izgaral, bil sposoben, da zapusti našim otrokom in vnukom dela, na katera smo lahko ponosni in ki bodo še poznim rodovom pričala o tem, kolikšna domovinska ljubezen jc živela v nas.
Ivan Vidah
Ob 30-letitici odhoda v partizanske vrste
Težko je bilo opisati vse po vrsti od takrat, pa do danes, kaj vse se je dogajalo med štiriletno borbo jugoslovanskih narodov in še posebno, kaj se je dogajalo v Sloveniji. Osvobodilni boj naših narodov pa je bil povsod prisoten vseskozi po osvoboditvi in je še danes. Zaradi tega se danes še bolj zavedamo takratne zavestne odločitve za odhod v partizanske vrste.
Bila je hladna zimska noč 10, decembra 1941 v Notranjih goricah. Tam se je zbrala štirinajsterica prostovoljcev iz okolice Ljubljane in Brezovice, da odide v gozdove in začne z resnim odporom proti barbarskemu fašizmu. Naša pot, ki smo si jo začrtali, ni bila lahka, vendar smo kljubovali mrazu in vsem zaprekam. Človek, ki bi mislil, da je bilo naše početje nesmiselno, bi se zelo molil. Ko smo se ločili od svojih domov, smo odšli na pot oboroženi z upom, da se vrnemo pozneje, oboroženi do zob.
Naše misli so poletele prek Barja, tja do Krima in kočevskih gozdov. Treba je bilo prekoračiti cesto in železnico. Eden izmed tovarišev se je hitro odločil in oprezno stopil prek ceste in železnice: vse je bilo tiho, samo šepet se je čul:
»Tovariši naprej!«
Urnih korakov smo jo mahnili po močvirnatih travnikih. Nenadoma smo zaslišali v grmovju šepet. Kdo je tu? Jaz nisem vedel, da nas čaka majhna skupina tovarišev; vzel sem takoj puško na strel.
»Nič hudega! Kar naprej! Mi smo,« se je oglasil eden izmed tovarišev. V pozdrav smo si stisnili roke, se v nekaj besedah pogovorili in odšli dalje. Tedaj se je oglasil Crni: »Tovariši, pohiteti moramo, da pridemo pravočasno prek Ljubljanice, kjer nas čaka čolnar!« Prispeli smo do reke in začeli klicati z dogovorjenim znakom, odgovora z druge strani pa ni bilo. Nenadoma smo zaslišali tiho šepetanje in oprezne korake. Takoj smo ugotovili, da to ni naš čolnar, ampak italijanska patrulja. Zato smo se začasno umaknili v gozd v drugo smer. Meni pa niso dali koraki nazaj. Ustavili smo se v bližnjem grmovju, da bi se pogovorili, kajti na vsak način, bi morali še tisto noč prek Ljubljanice. Oglasil se je Vojteh, rekoč, da bo preplaval reko. Čeravno je pritiskal hud mraz, — 17", ga ni oviralo, da ne bi izvedel tvegane naloge.
Crni in jaz sva z veseljem sprejela predlog. Ni minilo dolgo in že je bil Vojteh v vodi. Vsi smo nestrpno čakali njegovega povratka. Čoln se je res prikazal, vse je bilo v redu. Po trikratnem prevozu čez reko smo bili vsi srečni in zadovoljni, da nam je prevoz uspel, čeprav smo bili nekoliko mokri zaradi neizurjenih veslačev, ki so veslali kar s puškinimi kopiti.
Hitro smo krenili dalje in kmalu prispeli v majhno vas pod obronkom Krima. Na željo nekaterih, da bi se bilo dobro nekoliko okrepčati, je Crni postavil stražo, vodič Janez pa je organiziral žlahtno kapljica Nismo pa se smeli predolgo zadrževati, ker je bila ura že dve po polnoči. Znova smo se začeli počasi pomikati z vodičem v krimske gozdove. Začela se je težavna pot. Snega je bilo vedno več, tako da smo se vdirali prav do pasu. Vodič nas je tolažil, da bomo v dveh urah že na mestu. V resnici pa je trajala riaša pot mnogo več. Hodili smo ves dan in šele kasno zvečer smo prispeli v gorsko vasico, na Kožljck. V tej vasi so nas prisrčno pozdravili prvi partizani. Ko sem jih prvič zagledal, so se mi zdeli nekaj rlcnavadnega.
S tovariši smo se hitro udomačili. Po kratkem počitku nas je odpeljal Jože, takratni namestnik komandirja čete, v novo taborišče. Najprej smo se morali privaditi šepetajočemu govorjenju: to je bila naša prva konspiracija, ki nam je dostikrat koristila. Cez dva dni je prišel k nam Daki, ki ga je poznala vsa Notranjska, zlasti pa Italijani, naš prvi komandant. Govoril in svetoval nam je, kako naj se in se mora vsak borec znajti v vsakem trenutku, pa naj bo še tako kritičen. Z veseljem smo sledili njegovemu zgledu. Začeli smo zbirati vse vrste orožja, strelivo in hrano. Pred božičem se je naša, sicer mala četica povečala na šestintrideset mož. V četi smo imeli že tudi mitraljez, ki nam je bil največja opora. Naše taborišče je postalo zelo živahno, ko smo začeli poslavljati nove barake, da bi imeli dovolj prostora za novo-došle tovariše, ki so prihajali iz raznih delov Slovenije.
Tako so naši borci širili osvobodilni boj širom Slovenije in doprinesli velik delež za svobodo, saj jih je od nas štirinajstih padlo
deset, le štirje smo ostali živi: Crni, Abi. Vojteh in jaz.
Zaradi teh in mnogih drugih žrtev se še posebno doživeto spominjamo tridesete obletnice vstaje slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov.
Avbelj Franc-Lojko
Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. l(i/67) je svet za aradbeništvo in urbanizem skupščine občine Domžale na 11 seji dne 23/11-1971 sprejel
SKLEP
o   javni   razgrnitvi   predloga spremembe urbanističnega   načrta   —   »obrtna cona Radomlje-«.
I.
Svet za gradbeništvo in urbanizem daje v javno razgrnitev spremembo urbanističnega načrta za Domžale in Mengeš »sprememba namembnosti površin — obrtna cona Radomlje-« št. proj. 17, BIRO 71 Domžale, november 1971.
II.
Sprememba urbanističnega načrta se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa v Uradnem vest-niku občine Domžale. Načrt spremembe bo razgrnjen na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve SOB Domžale.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlagano spremembo urbanističnega načrta svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in
občani.
Številka: 350-5/71 Datum: 23/11-1971
Predsednik sveta za gradbeništvo in urbanizem SOB Domžale
Stane Omahna, 1. r.
dipl. gradb. ing.
Revija pevskih zborov
nat. Moški pevski zbor prosvetnega društva Tine Kos Moravče Moški pevski zbor KUD Janko Kersnik Lukovica, Moški pevski zbor Društva upokojencev Domžale in Mešani pevski zbor Domžale.
Razveseljivo je, da je bilo toliko izvajalcev, ki so peli partizanske, umetne in narodne pesmi, kakor tudi to, da je bilo v Radomljah zelo veliko poslušalcev, ki so izvajalce nagrajevali z dolgotrajnimi aplavzi.
Čeprav oba okteta nista vključena v društva, ki jih zajema Občinski svet ZKPO Domžale, sta se rade volje odzvala vabilu organizatorjev.
Izvajalci so se zares potrudili, saj je hotel vsak izmed njih pokazati vloženi trud v neštevilnih
večernih vajah, ki jih morajo pevci žrtvovati za to, da poslušalcem predstavijo našo lepo slovensko pesem.
Nastopajoče je pred nastopom pozdravil ravnatelj osnovne šole Radomlje Rajko Hafner, ob zaključku nastopa je pa predsednik občinskega sveta ZKPO Slavko Pišek izročil nastopajočim diplome oz. priznanja, na katerih jc bila slika — detajl Jelovškove freske iz grobeljske cerkve, zborovodje oz. vodje oktetov so pa prejeli knjižno nagrado.
Revija je lepo uspela, saj so poslušalci, ki jih ni bilo malo, zadovoljno zapuščali dvorano v Radomljah.
T. Ravnikar
V sobto dne 22. novembra je skih zborov. Nastopili so pevci
priredil   občinski   svet   ZKPO Moškega pevskega zbora Gasil-
Domžale v dvorani Kulturnega skega društva Radomlje, Oktet
doma v Radomljah revijo pev- TOSAMA ter Oktet bratov Per-
S
rečno
1972
Predlog osnovnih misli za sestavo programa sekcije za solidarnost in pomoč ostarelim
I. UVOD
V skladu s programom občinske konference SZDL Domžale in z zaključki s posvetov na republiški konferenci SZDL oziroma njeni ustrezni sekciji so sestavljene spodaj navedene teze za izdelavo programa sekcije za solidarnost in pomoč ostarelim. Teze naj bi služile sekretariatu pri oblikovanju kratkoročnega in dolgoročnega programa socialnega varstva.
Ob tej priliki bi bilo potrebno ponovno opozoriti na nujnost koordinacije dela v občini. Potrebna je uskladitev med strokovnimi službami občinske skupščine, organizacijo RK, zdravstveno službo, občinsko konferenco SZDL in ostalimi profesionalnimi ustanovami.
Obenem bi morali opozoriti tudi na to, da je občinska skupščina pred sprejetjem srednjeročnega in dolgoročnega programa, v katerega bo potrebno vnesti tudi področje skrbi za ostarelo prebivalstvo in socialno skrbstvo nasploh in drugič, da je potrebno na osnovi popisa ostarelih in predvidenih potreb za novo proračunsko leto pravočasno predložiti skupščini občine realne zahteve glede vseh oblik varstva. Za organizirano delo na področju varstva ostarelih občanov je obvezno, da je tako delo premišljeno, načrtovano in a usklajenim prizadevanjem vseh odgovornih dejavni-" kov tudi izvršeno. Pri načrtovanju tega dela bi bilo potrebno upoštevati nekatere sprejete strokovne in politične dejavnosti ter rešitve, ki se že organizirano odvijajo v občini.
Ker v naši občini še nimamo celovitega in ne delnega programa varstva ostarelih, naj bi spodaj navedene teze prispevale k lažjemu pristopu in izdelavi programa.
II. DOKUMENTACIJA IN ANALIZA
Ker je popis ostarelih občanov v občini izvršen, bo potrebno opraviti analizo stanja za to kategorijo občanov, spoznati se s problemi in njihovimi potrebami. Ustrezne službe, ki se ukvarjajo s to problematiko, bi morale uporabiti podatke iz popisa, podatke socialnih služb in RK. Analiza naj bi bila tako konkretna, da bi za vsak posamezni primer vedeli, kakšno pomoč rabi. Z analizo bi odpadle vse pavšalne ocene o potrebnosti ali nepotrebnosti obravnavane skrbi za stare in ustvarjena bi bila možnost organiziranega pristopa k skrbi za ostarele.
III. PROGRAMIRANJE OBLIK VARSTVA, KI NAJ BI JIH OPRAVILE SLUŽBE SOCIALNEGA VARSTVA
Socialna služba
1. Družbena denarna pomoč malerialno ogroženim
— predviden minimalno višino denarne pomoči glede na povprečni standard v občini
— v okviru občine socialno pomoč utrditi kot pravico občanov
— zagotoviti valorizacijo denarne pomoči glede na porast zivljenjsKih stroškov
— posvetiti posebno pozornost denarni pomoči za tiste, katerim le-ta predstavlja edini vir preživljanja
2. Bivanje starejših prebivalcev v domovih počitka
— analiza stanja v domovih počitka (prostorske in posteljne Kapacitete, socialno delo z varovanci, oblike rekreacije varovancev itd.)
— adaptacije in razširitev obstoječih domskih kapacitet ali celo izgradnja novih
— obdelati finančno stran, vire sredstev za katerokoli obliko
— kadrovsko vprašanje oziroma kadrovske potrebe za delo v domovih
3. Varstvo starejšega prebivalstva v drugih družinah ozi-oziroma v družinah svojcev
— obdelati potrebe in določiti število rejniških družin za stalno bivanje starejših v tujih družinah
— obdelati konkretne probleme odnosov med starši in otroci — obojestransko odgovornost za varstvo in preskrbo ostarelega, kakor tudi za normalno vzgojo otrok
4. Vprašanje sredstev za premagovanje problemov v ^vezi s plačevanjem obveznosti kmetov do socialnega zavarovanja.
IV. PROGRAMIRANJE S PODROČJA DEJAVNOSTI ZA STAREJŠE, KI JIH OPRAVLJAJO DRUŽBENOPOLITIČNE, SAMOUPRAVNE IN DRUGE ORGANIZACIJE, ZDRUŽENJA, DRUŠTVA IN DRUGI
1. Družbeno, samoupravno in društveno delovanje
— krepitev koordiniranega dela vseh družbenih, samoupravnih in društvenih faktorjev v posamezni krajevni skupnosti (pri KS okrepiti socialne komisije)
— okrepiti občasne pozornosti do vseh starejših v KS
a) čestitke in sprejemi ob novem letu, drž. praznikih itd.)
b) vabila na prireditve ob pomembnih dnevih v okviru KS in znotraj delovnih organizacij ob različnih uspehih in jubilejih
— programiranje različnih oblik klubskega življenja po interesih (šah, filatelija, numizmatika, pravna posvetovanja, posvetovalne ure z zdravniki, filmi itd.)
— obdelati možnosti za angažiranje dela sredstev od 4 "h prispevka pokojnin za namene omenjene v prejšnji točki
— dogovoriti se in določiti potrebno število rejniških družin za občasno varstvo (v zimskem času za oddaljenejše ostarele kmete, ob lažjih boleznih itd.)
— pri financiranju takega varstva upoštevati tudi možno udeležbo ostarelih oz. njihovih družinskih članov
V. ZDRAVSTVENA SLU2BA
1. Odgovornost in usposobljenost zdravstvene službe za zdravstveno varstvo starejših ljudi
2. Zdravstvena patronaža
— potrebno število patronaž-nih sester v zdravstvenem domu (medicinska preventiva)
— organizacija zdravstvene mreže za starejše osebe na domu (oboje je pomemben prihranek na dragem bolniškem zdravljenju)
VI. SVET ZA SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO IN SEKRETARIAT SEKCIJE
— vprašanje sredstev, namenjenih za denarne pomoči — proračunska politika za leto 1972
— krajevna skupnost — njena vloga pri socialnem delu in financiranju tega dela
— način organiziranja in povezovanja vseh faktorjev pri socialnem delu
Onesnaženje Brtijšcice in Radomlje — pojasnilo
Zaradi vse pogostejših vprašanj prizadetih občanov, ki imajo svoja zemljišča ob potoku Drtijščica in Radomlja glede onesnaženja vode, dajemo naslednje pojasnilo.
Podjetje -Termit-« Domžale je že leta 1958 rgradilo separacijo kremenčevih peskov zaradi vse večjega povpraševanja na tržišču po očiščenih in sortiranih kremenovih peskih. V ta namen je poleg prostega zemljišča ob Drtijščici zgradilo usedalne bazene za prirodno očiščenje odpadnih voda. Znano je namreč, da prirodni kremenovi peski vsebujejo precejšnji del gline in finih kremenovih zrn, ki pa v metalurških postopkih pri litju ne smejo biti prisotni. Naloga separacije je, da pridobljeni naravni pesek očisti teh primesi in ga sortira na podlagi velikosti zrn. Za tak postopek je potrebna precejšnja količina vode, s katero se oskrbujemo iz bližnjega potoka Drtijščica. Odpadna voda je zaradi rumenkasto rjave barve gline in primesi finih kremenovih zrn zelo umazana in se je prvotno delno očistila v zgrajenih usedalnih bazenih.
Zaradi vse večjih potreb po kvalitetnih livarskih peskih se je iz leta v leto večala proizvodnja pranih kremenovih peskov in zmanjševala prodaja prirodnih. Poleg že zgrajenega bazena smo zgradili še dva, ki pa sta bila tudi kmalu napolnjena. V začetku leta 1968 se je podjetje odločilo, da bi izboljšalo izplen na separaciji in pridobilo izgubljene fine frakcije, da zgradi naprave za lovljenje finih frakcij oziroma zrn, ki so izločena pri separiranju v odpadne vode. Ta material se je pričel uspešno uporabljati v industriji gradbenega materiala. Z zgraditvijo teh naprav, za katere je podjetje investiralo ca. 200 milijonov starih dinarjev, se je izboljšal izplen na separaciji za ca. 10 n/o,
količina peska v odpadnih vodah pa se je zmanjšala z ca. 50 odstotkov. Poleg tega pa je podjetje, da bi pridobilo še preostale količine izgubljenega peska, predvidelo v letu 1972 postavitev še dodatne naprave za lovljenje drobnega peska, katerih oprema bo stala nadaljnjih 30 milijonov starih dinarjev. Metalurški inštitut iz Ljubljane že dalj časa pripravlja študijo, kako bi se odpadne vode lahko popolnoma očistilo, tudi od raztopljene gline. V svetu so poznane take naprave, ki pa so zelo drago. Predvideva se, da bi ta oprema stala podjetje ca. 160 milijonov, ki pa jih seveda naše podjetje v sedanjem položaju ne zmore. Poleg problema odpadnih voda in izplena separacije smo morali vzporedno reševati tudi modernizacijo tehnološkega postopka, predvsem pa doseči ostro ločenje kremenovih zrn na podlagi velikosti zrn. V ta na-stoječe separacije — pralnice, za kar smo porabili ca. 50 milijonov starin dinarjev, leta izvedli rekonstrukcijo ob-
Glede na navedeno stanje in pa, ker podjetje v lastnem interesu teži za tem, da pridobi izgubljene količine peska in gline, za katere je na tržišču vse večje povpraševanje, lahko pričakujemo, da bo problem rešen v bližnji prihodnosti, če bodo zagotovljena ustrezna finančna sredstva. Poleg izgube proizvodnje mora podjetje v sedanjem položaju plačevati odškodnine vodni skupnosti, ribičem in prizadetim kmetovalcem v višini ca. 20 milijonov starih dinarjev letno.
Saniranje starih usedalnih bazenov je zaradi močvirnega sveta skoraj nemogoče, oziroma povezano s prevelikimi stroški, poleg tega pa bi bila to le začasna rešitev.
Janez Otrin
Pošta v Domžalah, njena zgodovina
Ce hočem pisali o nastanku poštu v Domžalah, moram poseči v zgodovino in to v bližnji kraj Podpeč pri Lukovici, kjer naj bi bila že v rimski dobi rimska postaja »Ad publicanos«. Ta kraj jc bil važen predvsem v srednjem in novem veku, kc je bila tamkajšnja dcželno-knežja mitnica izročena V upravo vicedomu, ki je tu poslavljal oskrbnike oz. zakupnike. Leta 1573 je Podpeč postala važna poštna postaja na relacij Gradec—Ljubljana. Prvotno peš pošto je leta 1585 zamenjala jezna pošta. V tem času je bil poštni urad združen z mitnico. V Valvasorjevi dobi je bila Podpeč edina poštna postaja na Gorenjskem. Ko je bila v letili 1720-28 zgrajena po Črnem grabnu »Dunajska cesta«, jc leta 1730 jezno pošto zamenjala vozna pošta. V dobi francoske okupacije. leta 1809. je carinski urad v Podpeči prenehal z delom. Podpeški urad sta zamenjali mitnici pri Bistriškem mostu na Viru in v Krašnji. V Podpeči je pa ostala le pošta in še to so leta 1807 premestili v Lukovico. Pošta na Viru je bi-
mm
la ustanovljena leta 1870, v Domžalah pa šele leta 1880, ko je bil dotedanji virski poštar Vinccnc Januš postavljen za prvega poštarja v Domžalah.
Prvi domžalski poštar Vincenc Januš. rojen je bil 1835. jc prišel na Vir Iz Kranjske gore in to leta 1868. Tu je bil najprej mitničar, od leta 1870 prvi poštar, dokler ni bil leta 1880 postavljen za poštarja v Domžale. Bil je vojaški vojni invalid Levo roko je izgubil leta 1869 v bitki pri Solferinu.
Prva pošta v Domžalah je bila v nekdanji nemški šoli, Ce-rarjevi hiši, kjer ima sedaj trgovino lesnih izdelkov in spominkov Franc Gabrič.
Vincenc Januš je leta 1888 sezidal novo hišo v Zgornjih Domžalah št. 92, tj. hiša, kjer je bila nekoč tudi gostilna »Sta-
ra pošta«, sedaj pa je gostilna Januš. Pošto je vodil do svoje smrti leta 1895. V tej hiši je bila pošta v času od 1888. do 1906. leta.
Nato jc vodstvo domžalske pošte prevzela hčerka prvega domžalskega poštarja Josipina Januš, rojena 1867. Ker oče ni imel roke, je smela že s 14. leti nadomestovati in pomagati očetu pri poštnih in brzojavnih ojiravilih. Z 18. letom, leta 1885 je postala poštna upraviteljica pri očetu in jc to funkcijo opravljala do njegove smrti. Bila je tudi žena prvega župana trga Dom/al. Antona Skoka. Domžale so bile namreč po-v/dignjene v trg leta 1925. Leta 1906 sta z možem kupila nekdanjo Vencijevo hišo v Spodnjih Domžalah št. 30 in tja prestavila tudi pošto. Pošto je vodila do leta 1912.
Leta 1912 jc prevzel vodstvo pošte nadpoštar Karol Huth, roje n 1863 v Ljubljani. V Domžale je prišel iz Zagorja ob Savi. Upravnik pošte jc ostal do svoje smrti leta 1920.
Za njim je leta 1920 prevzel vodstvo pošte Franc Ambrožič. rojen 1867 v St. Petru na Krasu. V Domžale je prišel iz Dolnje Lendave. Toda že julija 1921 je umrl, zadet od kapi.
V novembru istega leta jc prevzel vodstvo pošte Ferdo Gaspari, rojen v Opatiji. Nazadnje je bil zaposlen v Logatcu. Upravnik pošte je ostal do marca 1927. leta.
Za njim je za upravnika pošte prišel Slavko Bizjak, rejen 1896 leta v Kontovelju pri Trstu. Predno je prišel v Domžale, je služboval v Beogradu. Upravnik pošte je bil od marca 1927 do okupacije v mesecu aprilu leta 1941, ko je moral službo takoj zapustiti, in to že takoj prvi dan 6. aprila. Na pošti je ostala le Vida Ušeničnik in tudi ta le do 19. aprila, ko so Nemci pošto zaprli. Vido in Agato Ušeničnik so Nemci takoj nato upokojili.
Med vojno so bili na pošti večinoma Nemci, od Slovencev pa le Josipina Tome iz Moravč. V času okupacije je bila paketna pošta v prostorih buffeta pri kolodvoru.
Takoj po vojni se jc iz Ljubljane vrnil v Domžale Slavko Bizjak, ki je zopet prevzel mesto upravnika in ostal tu do konca leta 1947, ko je bil premeščen v Kamnik za upravnika okrajnih pošt. V letu 1947 jc bilo v okraju 14 pošt.
Takoj po okupaciji sla se ponovno zaposlili na pošti Vida in Agata Ušeničnik. Agata jc v Domžalah službovala od leta 1908 do upokojitve leta 1947.
V začetku leta 1948 je postala upravnica pošte Vida Ušeničnik, rojena leta 1900. Na tem
mestu je ostala do konca leta 1950.
Za njo je postala upravnica jiošte Marina Novak, ki je bila upravnica od začetka leta 1951 do konca februarja 1952, marca meseca 1952 je pa poslala upravnica pošte Ruža Habjan. rojena leta 1923. Službo upravnice opravlja še sedaj.
V poslopju, kjer je sedaj Gostinsko podjetje Pošta, je bila pošta v času od leta 1906 pa do 1954. leta.
Leta 1954 se je pošta preselila v pritlične prostore stavbe, kjer ima sedaj prostore Skupščina občine Domžale. V teh prostorih je ostala pošta vse do leta 1967. ko se je preselila v sedanjo stavbo, ki je bila tega leta na novo zgrajena.
Morda še nekaj zanimivih podatkov. Leta 1939 je bilo v Domžalah le 22 telefonskih naročnikov, sedaj jih jc pa skupaj z Mengšem. Radomljami in Do-bom 555. Do leta 1954 je bila v Domžalah le manjša avtomatska telefonska centrala do 200 naročnikov. Ker je bila premajhna, so jo leta 1967. ko se je pošta preselila v nove prostore, povečali na 500 številk, letos so jo povečali na 1000 številk.
Okoliš pošte Domžale obsega sledeče kraje: Bišče. Brdo pri Ihanu, Dcpala vas. Domžale. Drngnmelj. Goričica pri Ihanu. Ihan. Mala Loka. Podrečje. Pre-log, Rodica. Selo pri Ihanu. Spodnje Jarše. Srednje Jarše, St. Pavel in Zaboršt.
Pred vojno so bili na pošti le štirje uslužbenci. upravnic faiavKo BizjaK, Vida UseničniK Agata Ušeničnik in Maksa Deuischman. zaposlen je bil pa tudi orzujavni mojster Fram Pogačar,' in pismonoše Djoi. Rozman, Anton Vodopivec, Karol Mesec, Jakob Novak.
Sedaj so pa na pošti: upravnica, 1U uslužbencev in 9 poštarjev. Kot uslužbenke so na pošti Domžale službovale Antonija Kuhelj, Mici Prelovšek, Agata Januš, Ana Novak, Ana Vidali, Fani Debevec, Maksa Dcutsehmann, Fani Burndorfer in še in še ...
Poleg naštetih poštarjev se starejši Domžalčani kaj dobro spominjajo še poštarjev: Alojza Praprotnika. Lojzeta Juvana. Toneta Repnika in drugih.
Pred drugo svetovno vojno so iz Domžal vsak dan vozili pošto tudi v Lukovico in to z vozom, zjutraj v Lukovico, popoldne pa nazaj v Domžale. Voznik je bil Franc Koželj iz Spodnjih Domžal. Ob nedeljah je omenjeni voznik istočasno s pošto vozil v Lukovico tudi izletnike. Po vojni so pa to vlogo zamenjali najprej kamioni, kasneje pa avtobusi, paketno in pisemsko pošto pa posebni poštni avtomobili.
Le nekaj let nas še loči od 100-lctnice pošte v Domžalah in prepričan sem. da bo v tako hitrem razvoju tehnike tudi domžalska pošta dobila še marsikatero novost, posebno še, ker so Domžale postale center široko razvitega domžalsko-kamni-škega področja.
■ Ravnikar Tone
NAPREDEK DOMŽALE
vam želi srečno novo leto 1972
Hkrati vam sporoča, da za novoletne praznike nudi 5 %> popust za nakup vseh vrst tekstilnega blaga, tekstilnih izdelkov, obutve, usnjene galanterije, športne opreme, štedilnikov, hladilnikov, pralnih in pomivalnih strojev, peči, lestencev, kozmetike, fotoaparatov, kamer, igrač, sobnega in kuhinjskega pohištva, stavbnega pohištva, opečnih elementov, salonit kritine, apna, izolacijskega in instalacijskega materiala, sanitarne keramike, keramičnih ploščic, armatur in še vrste drugih proizvodov v Veleblagovnici, Pohištvu, Kovinarju in Kurivu. Popust velja od 20. do 31. decembra za vsak nakup z gotovino v vrednosti -iad 50,00 din.
Za obisk se priporočamo.
TP NAPREDEK
Dve akciji - dve
Od akcij, ki so jih opravili jamarji v drugi polovici letošnjega leta. naj tu omeneim samo tisti dve, ki sta bili najtežji in tudi najbolj uspešni.
Prva je bila 12. avgusta v sicer že dolgo znano in nedostopno vodno jamo pod cerkvijo sv. Andreja V Krašcah. Po ljudskem izročilu naj bi bilo pod to cerkvijo veliko podzemsko jezero. Kako pa je s tem jezerom v resnici, je bil glavni motiv, ki je vlekel jamarje v podzemlje. Posebna težava je obstajala, ker je že vhodni rov, en meter visok in približno dva širok, skoraj do vrha zalit z vodo in se po 30 metrih konča s sifonom, ki je tudi v najhujši suši zalit z vodo. Letošnja suša je nudila jamarjem priliko, da se prebijejo v notranjost. Dejali so- >Ce kdaj, potem letos!« Nivo, vode se ni dovolj znižal, zmanjšal se je samo dotok. Jamarjem so prišli na pomoč gasilci, ki so najprej izčrpali vodo iz rova, potem pa položili 30 metrov sesalnih cevi do sifona. Med celotno akcijo so nato črpali vodo iz sifona, da jamarjev ni zalilo v jami. Za njihovo požrtvovalno in brezplačno delo se jamarji krašenskim gasilcem lepo zahvaljujejo. Kajti le z njihovo pomočjo je domžalskim jamarjem uspelo prodreti v skrivnostni podzemeljski svet. ki ga še ni videlo človeško oko. Po težavnem vhodnem rovu so jamarji stopili v prostorni vodni rov. Širok je r^. 3—8 metrov. Vzporedno poteka več rovov. Spodnji so zaliti z vodo. v zgornjih pa je hoja mogoča v normalnem položaju, saj je do stropa deset metrov. Le na one m mestu se strop tako zniža, da se je treba skozi ožino plaziti po trebuhu in v vodi. Čas je jamarje priganjal, da jame niso v celoti raziskali. Pregledali so samo lažje, prehodne in manj nevarne rove. Meritev in načrtov, ki morajo biti izdelani za vsako jamo. niso opravili. V tej inmi čaka jamarje še veliko dela. Čakati pa morajo spet na nižji nivo vode. da bodo spet lahko prišli vanjo. Rešena je pa uganka o velikem jezeru Teca ni. je pa več kot 200 metrov prohodnoga rova, ki se še nadaljuje proti severu. neVako v smeri zaselka Vrhe. Akcijo so končali ob 23. uri.
Druga še bolj naporna akcija je bila 2. in 3 oktobra. Začela se je v soboto ob 9, uri dopoldan, končala pn v nedeljo ob 4. uri zjutraj v Osoletovi jami >ia Dešnu ori Moravčah O od--kritju te jame ^cm nisal v eni nrejšnjih številk, -zato tu poročam samo o nadaljnjem raziskovanju in novih odkritjih. Iz velike dvorane ki so jo odkrili letos maja in so jo imenovali Dvorana netega zbora =olvenskih inmarjev. ki je bil letos v Domžalah, so se spustili v 40 metrov globoko brezno, ki
novi jami
se na dnu razširi v veliko dvorano z bogatimi kapniki, med katerimi je treba posebej omeniti barvno prozorno zaveso, ki visi od stropa in kot puščica kaže naprej v notranjost jame. Iz tega prostora nas je jamarska strast, ki je ne more skriti noben pravi jamar, vlekla naprej v podzemlje. Pot. ali bolje j-ov, kajti tu še nikoli ni hodil človek, vodi navzdol, včasih položno včasih pa čisto navpično, ta rov. po katerem teče tudi podzemeljski potoček, povezuje celo vrsto večjih in manjših dvoran. Kako velike so te dvorane? Tri so več kot 30 metrov dolge, približno toliko
Četrt stoletja obstoja nekega društva je že lep jubilej. Letos, ga je slavilo tudi naše društvo, ki je bilo ustanovljeno v jeseni leta 1946.
Ustanovni občni zbor društva je bil pri Flerinu na Trdinovem trgu. Ob ustanovitvi je štelo manj kot 20 članov. Prvi predsednik je bil Mirko Lavrič, ki je opravljal to funkcijo več let. Društvo je bilo ustanovljeno predvsem z namenom, da vzgaja voznike motornih vozil A in B kategorije ter da razvija avto-moto šport v Mengšu, ki je že takrat imel precej navdušenih privržencev. Kmalu po ustanovitvi je prejelo društvo od AMZ Slovenije za praktični pouk star avto FIAT Cabriolet in motorno kolo VIKTORIA. Praktični pouk s temi vozili je bil precej težaven zaradi pogostih okvar. Prva leta po vojni so bila pač leta največjih težav tudi na tem področju. Teoretični pouk je bil vrsto let v v eni od učilnic osnovne šole Mengeš.
Po več letih vztrajnega dela. v zelo težkih pogojih in s slabimi vozili, je bil leta 1959 nabavljen prvi »fičko< z oznako AMD Mengeš. Tudi teoretični pouk je bil olajšan, ko je društvo leta 1964 najelo in uredilo svojo učilnico v stari slamni-karski delavnici pri Veiderju na Kidričevi cesti. Del potrebne opreme za učilnico smo dobili od osnovne šole Mengeš. Število uspešno izučenih voznikov-šoferjev v naši šoli je bilo vsako leto večje. Danes smemo upravičeno trditi, da AMD Mengeš uspešno opravlja svojo družbeno vlogo. Prepričani smo, da smo vzgojili večino vseh voznikov motornih vozil v Mengšu in bližnji okolici. Lani smo se vselili v novo lepo učilnico v prostorih kulturnega doma v Mengšu, ki smo jo dobili v najem od Krajevne skupnosti Mengeš. Ta prostor je ustreznejši, ker je ob učilnici dovolj prostora za parkiranje vozil. Tudi učilnica ustreza zahtevam avto   šole. Za praktičen pouk
široke in visoke. Hitro prodiranje ovirajo nekatera 10 do 15 metrov globoka brezna. Le-te premagujejo jamarji z vrvmi in jeklenimi lestvicami, ki jih nosijo s seboj zavite v torbicah. Nekaj deset metrov poti se je treba preplaziti na trebuhu ali na hrbtu po potočku. Navdušeni in previdno so napredovali jamarji v notranjost, v nov svet, v katerega še nikoli ni zašel človek. Okrog jiolnoči so dosegli 260 metrov ,;;lobine od vhoda. Spustili so se skoraj do nivoja Drtijščice. Tu v bližini so iskali nov izhod, a ga še niso našli. Kajti začele so jim pojemati moči in ' luči. Nazaj grede so jamo tudi merili in risali načrte. Na površje so prilezli lačni in izmučeni, umazani  in  premočeni ponoči,
imamo dva društvena avtomobila Zastava 750 in dva inštruktorja. Letno organiziramo po dva tečaja za 60 do 70 voznikov amaterjev. Če bi imeli več inštruktorjev, bi letno lahko vzgojili precej več voznikov.
Dejavnost našega društva je bila v vsem obdobju od ustanovitve dalje dokaj pestra. Le okrog leta 1952 je prišlo do manjše .krize, ki je trajala nekaj let. Vzrok temu so bile predvsem finančne težave. Med leti 1954 do 1964 je društvo organiziralo nekaj uspelih »moto cros« tekmovanj na Gobavici, združenih z zabavnimi prireditvami. Osnovna dejavnost društva pa je bila tudi v trm času avto šola. Posebno aktiven je bil upravni odbor v zadnjih nekaj letih pri vpisovanju novih članov društva, saj se zavedamo, da je naša moč v množičnosti organizacije. Uspeh pri tem je bil zares presenetljiv. Pred petimi leti je imelo" društvo komaj 50 članov, danes pa nas je že 262. Vsako leto organiziramo društveni izlet in sodelujemo pri »avto rallvju« sindikalnih podružnic Mengša. Sodelujemo tudi z osnovno šolo Mengeš in Trzin pri vzgoji otrok v varnosti prometa. Menimo, da bi pri tej vzgoji morali sodelovati neposredno ob-
ko so drugi ljudje počivali. Vračali so se z zavestjo, da so odkrili nekaj novega, kar je skrito globoko v zemlji. Se nekaj so videli jamarji. Zelo zanimiva je prelomnica ali stična črta dveh kamenin, laporja in apnenca, ki se kaže po vsej dolžini jame.
S tem odkritjem so jamarji dosegli nov globinski rekord na svojem področju, v slovenskem merilu se je pa Osoleto-va jama uvrstila na osmo mesto. V jamo bo treba organizirati še več ekspedicij. Ena prvih pa bo prav gotovo namenjena barvanju podzemskega j)otoka, da bi čimprej našli še drugi vhod v jamo. Z raziskovanjem bodo nadaljevali v prihodnjem letu.
S. Stražar
činski organi prometne milice z eno do dvcurnimi predavanji v vsakem šolskem letu za vse razrede.
Naš nadaljnji delovni program obsega predvsem kvalitetno vzgojo voznikov motornih vozil. Organizirano bomo nastopali prek AMZS in AMZJ proti vsem neupravičenim podražitvam taks, goriva in zavarovanja za motorna vozila. Urediti nameravamo prostor za »moped cros« tekmovanja v opuščeni občinski gramoznici pri Topo-lah. Ko bo to urejeno, bomo skušali vsako leto organizirati med društveno »moped cros« tekmovanje, ker je pri naših mladih članih zanj precej zanimanja. V naslednjem letu bomo zgradili garaže za naša vozila nekje v bližini kulturnega doma, če bomo za to dobili soglasje občinskega gradbenega ina in Krajevne skupnosti Mengeš, v začetku leta 1972 pa bomo imeli najmanj dva članska sestanka, združena s predavanjem o novostih v cestno jirometnih predpisih in o drugih problemih članov AMD.
Pri uresničevanju tega programa pa pričakujemo sodelovanje vseh naših članov, predvsem pa upravnega odbora.
Jože Kunstelj
Križišče Kamniške in Ljubljanske ceste pred Majhcničcm v Domžalah jc ena najnevarnejših točk v domžalskem eestnem prometu, tako za šoferje kot tudi za kolesarje in pešce
22 let AMD He!ft&£$
Praznovanje dneva republike
Ulica Antona Skoka
Ob praznovanje dneva republike je v petek, dne 20. novembra Občinska konferenca SZDL Domžale priredila svečano akademijo v dvorani komunalnega centra v Domžalah
Slavnostni govor je imel predsednik občinske konference SZDL Jernej Lenič, sam program pa so izvajali: pianistka Mojca Repuvž violinist. Marko Zupan, ki ga je na klavirju spremljala prof. Regina Zornik in basist Rok Lap, ki je ob spremljavi simfoničnega orkestra izvajal Tomaža Habeta Kmetovo pesem. Nastopili so tudi recitatorji Jože Kosmač, Damjana Voglar in Marija Mati-čič.
Simfonični orkester je nato pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Habeta odlično izvedel njegovo: Romanco in Puško ter
ilaydnovo simfonijo v D-duru št. 104.
Prireditev je lepo uspela, zato tudi poslušalci niso štedili z aplavzi.
Poleg te centralne proslave so bile še proslave v dvorani kulturnega doma v Mengšu, kjer so nastopili učenci Osnovne šole Radomlje in učenci zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, oddelka iz Radomelj ter Mengša, ki jo je organizirala mestna konferenca SZDL Mengeš.
Za dan republike so učenci ZGI Domžale, oddelka Mengeš obiskali tudi starčke v Domu jjočitka Mengeš.
Proslave so Pile tudi po šolah in v podjetjih ter ustanovah, harmonikarji in Trio Cerar pa so nastopili tudi na proslavi 29. novembra za kolektiv tovarne Helios iz Domžal.
T. Ravnkar
Zakaj v Moravčah
primaBikuje pitne vode
V Moravčah so giradili vodovod že leta 1934 in je eden najstarejših podeželskih vodovodov Za tedanje potrebe je ta vodovod dajal dovolj pitne vode. Ker pa so se tudi Moravče in ožja okolica pričele širiti, posebno po vojni, kapaciteta tega vodovoda ni bila več zadostna. Zaradi tega je že bivša občina Moravče leta 1958 zgradila nov rezervoar na vasjo Pogled, ki ga napajajo električne vodne črpalke iz močnega studenca v Podorehu. Ko pa je bila zgrajena leta 1907 nova osemletka v Moravčah in ko sta pričela obratovati obrata Rašica in Svit, je narasla potrošnja vode tako, da tudi te naprave niso več kos potrebam. Stare vodne črpalke so se izrabile in treba bo namestiti nove. Podjetje »Vodovod« Moravče; pa nima denarja za nabavo, posebno, ker je že leta 1969 zaključilo z negativno bilanco. Dolg na električnem toku iz dneva v dan raste, potrošniki pa se branijo plačevati dodatne prispevke, ker včasih nimajo vode tudi po ves dan in več. Podjetje »Vodovod« Moravče je zaprosilo »Komunalno podjetje« Domžale za pripojitev, ker ne more več samo-
stojno obstajati. To podjetje pa zahteva od občinske skupščine Domžale kredit v znesku 15 starih milijonov, da bi nabavrlo nove vodne črpalke in uredilo zajetje vodovoda tako. da bi vsaj nekaj let brezhibno deloval.
Na zboru volivcev 17. novembra so navzoči zahtevali, da se v Moravčah ukrene vse potreb no, da bodo preskrbljeni s pitno vodo. Zahtevali so, da se podjetje vodovod Moravče takoj pr,-poji h Komunalnemu podjetju Domžale, kajti če ne bi nekateri v Moravčah nasprotovali pripojitvi, bi bila la zadeva urejena že pred dvema letoma, ko je občinska skupščina sama pozivala Vodovodni odbor, da se j>ripoji k Vodovodu Domžale.Takrat je občinska skupščina razpolagala s potrebnimi denarnimi sredstvi za asanacijo vasi in Mo-ravčanom sedaj ne bi bilo treba trpeti pomanjkanje vode.
Moravčani pričakujejo, da se bo ta zadeva uredila, da bo Komunalno podjetje Domžale prevzelo naš vodovod in ga usposobilo, da bo v celoti služil svojemu namenu.
L. Gotz
Učenci zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale v RTV Ljubljana
Malo katera glasbena šola ima toliko nastopov v RTV Ljubljana kot prav naš Zavod za glasbeno izobraževanje.
V oddaji iz glasbenih šol smo se 24. novembra zopet predstavili poslušalcem. Nekateri izmed nastopajočih, Tadeja Zavašnik in Miranda Vavpetič na klavirju ter Marta Cerar na citrah in Trio Cerar so tokrat imeli v ra-
diu svoj ognjeni krst. Medtem so pa Lojzek Pernat. Urška Mi-helčič ter Marko Zupan na violini v studiju 13, kjer je snemanje, že stari znanci Prav tako Igor Smole na klarinetu. Mojca Povž, ki je tudi tokrat nastopila, je pa letos že imela samostojno 20-minutno oddajo na kateri je nastopila na klavirju in harmoniki.
V Domžalah imamo ulico Antona Skoka, ki se imenuje po prvem županu trga Domžal Antonu Skoku.
Rojen je bil 23. marca 1878 v Malem Mengšu. Bil je posestnik, lastnik žage in elektrarne v Spodnjih Domžalah 30. sedaj Ulica Antona Skoka, kjer ima svoje prostore Slovenijales. oddelek obrata Radomlje.
Za župana je bil izvoljen 17. maja 1921 in je vodil županske posle do 13. aprila 1927. leta. V času njegovega županovanja so Domžale 31. marca 1925 postale trg iz dotedanjih vasi Zgornje in Spodnje Domžale Stoba in Stude. To je nemajhna njegova zasluga, saj je prav on na občinski seji dne 30. septembra 1921 predlagal, naj Domžale postanejo trg. Ob tej priliki je izšlo tudi pat številk lista Domža-lec. slovesne proglasitve trga 9 avgusta 1925 pa se je udeležilo oreko 10.000 gostov.
Elektrika je v Domžalah zasvetila pred božičem leta 1910 toda le v nekdanjem društvenem domu, kje- So sedaj prostori zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in v cerkvi, in to s pomočjo dinama in regulatorja.
Leta 1920 je pa prav Antoi. Skok s pomočjo majhne vodnt turbine napeljal elektriko po vseh Domžalah. Domžalčani so imeli svojo elektriko vse do leta 1931, ko je tudi v Domžalah zasvetila velenjska elektrika.
Od leta 1911 do leta 1948 jt. bil Skok tudi lastnik žage, ki j imela venecijanko in polnojai menik. Zaga ob Mlinščici ju imela dvojno Francis turbino. Pred tem je tu stal Knezov mlin, ki pa je pred tem pogorel. Čeprav je bila žaga leta 1948 nacionalizirala, je pokojni »Tonček« Skok prav do svoje smrti februarja 1953 prevzemal hlodovino in oddajal žagan les.
Se sedaj se ga dobro spominjam, kako je po žagi in pisarni hodil z nepogrešljivo pipico v ustih, z zelenim lovskim klobukom na glavi, v hladnih dneh pa ogrnjen s pelerino.
Bil je lastnik Nove pošte, poslopja, kjer je sedaj restavracija Pošta, toda ob gospodarski krizi leta 1929 je poslopje kupil gostilničar Franc Oset.
Preden je pričel z žago je bil 13 let knjigovodja v nekdanjem Majčevem mlinu v Jaršah, sedaj Induplati.
Bil je napredijak, saj je bil med ustanovitelji domžalskega Sokola in njegov dolgoletni starosta.
Med prvimi Domžalčani se je udeležil kolesarskega tekmovanja že v nekdanji Avstriji in dobil za doseženo prvo mesto srebrno uro. Zelo rad je bil tudi med lovci, saj je bil član domžalske lovske družine.
Bil je dober in plemenit in kot tak bo ostal vsem Domžal-čanom, ki smo ga poznali v lepem spominu. Prav ta njegova dobrota je bila tudi kriva, da je s podpisi na menicah ob veliki gospodarski krizi prišel skoraj ob vse svoje nemajhno premoženje.
T. Ravnikar
predseonik repuaikeodlikoval domžalske športne delavce
V četrtek, 21. 10. je ljubljanski klub poslancev izgledal kot mravljišče mravelj — športnih mravelj. Najpridnejših, najmar* ljivejših; — to so ljudje entu-ziasti; ljudje od športa, ljudje za šport. In ni jih bilo malo.
Točno 106 športnih delavcev, trenerjev, vodilnih organizatorjev in športnikov je na izredno
prisrčen in svečan način prejelo najvišja odlikovanja predsednika Tita. Odlikoval jih je za neštete ure, tisoče mesecev, za dolga leta življenja in dela, posvečenega športu in telesni kulturi.
To so ljudje, katerih imena srečujemo v našem športu, katerih obrazi so nam vsem znani.
Nekateri izmed teh so nastopili tudi na republiški reviji glasbenih šol Slovenije, ki je bila 22. decembra v dvorani komunalnega centra v Domžalah. Ob tej priliki je nastopil tudi pionirski orkester Zavoda in simfonični orkester. Poleg nastopajočih iz Domžal so nastopili še učenci, dijaki in študentje glasbenih šol Tolmin, Črnomelj,
fiiampeter pri Gorici, Idrija, Tr. žič, Centra za glasbeno vzgojo Koper, Glasbene šole Trst, Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje Ljubljana in študentje Akademije za glasbo iz Ljubljane.
Domžale so tako prvič gostile izvajalce glasbenih šol iz Slovenije in zamejstva.
T. Ravnikar
»e»is perspektivnih kmetij Kulturna skupnost - organ zaior razstav
na območju obilne Domžale
EMONA, obrat KOOPERACIJA, je s svojo pospeševalno službo ob dodelovanju Sveta za kmetijstvo in Sklada za pospeševanje kmetijstva občine Domžale pristopila k popisu perspektivnih kmetij. Te perspektivne kmetije bodo osnovni del srednjeročnega programa razvoja kmetijstva do leta 1975 in akcijskega programa za leto 1972.
Tu bodo predvideni konkretni ukrepi za pospeševanje zasebnega kmetijstva in določen obseg nalog, ki bodo vsebinsko zajete v programu.
Popis zajema stanje delovne sile, obseg in strukturo kmetijskih in gozdnih površin, stanje živine, stanje gospodarskih poslopij, opremljenost s kmetijskimi stroji, letno tržno proizvodnjo, uporabo gnojil in krmil in potrebe po investicijah.
V mesecu novembru smo popisali v domžalski občini 120 kmetij.
Zanimivi so tile podatki iz popisa: v občini je po statističnih podatkih še nekaj nad 11 u/i> kmečkega prebivalstva ali 2000
kmetij. Kmetij, ki imajo možnost razvoja pa je komaj 300. V ravninskem delu ali v neposredni okolici Domžal je le še zelo malo kmetovalcev. Pa še ti, ki sicer imajo smisel za napredno kmetovanje in so večji del že opremljeni s kmetijskimi stroji, nimajo bodočnosti zaradi zazidave kmetijskih površin. Drugačne pa so razmere v moravski dolini in Črnem grabnu. Tu imajo ljudje veliko idealizma in dobre volje. Želijo si napredka, vendar se zaradi slabih materialnih možnosti prepočasi vključujejo v moderno, tržno kmetovanje. Potrebna bo večja strokovna in materialna pomoč, da bodo ti ljudje še ostali na vasi, imeti pa bi morali enake življenjske pogoje kot drugi občani.
Pospeševalna služba kmetijstva bo, kot doslej pobudnik, organizator in strokovni svetovalec pri uresničevanju programiranih nalog. Poslužujoč se rezultatov raziskovalnega dela bo pomagala k povečanju, izboljšanju kakovosti in pocenitvi kmetijske proizvodnje.
ing. Janez Hren
Pred dnevi je gostovalo s kolektivno razstavo društvo revir-skih likovnikov »Relik« iž Trbovelj, ki deluje že od leta 1903 in vsako leto prireja kolektivne razstave v domačem kraju, prav tako pa so skupaj ali posamezni njegovi člani razstavljali že v večjih slovenskih središčih, ter v Srbiji in Avstriji. Društvo združuje 15 aktivnih članov, mimo tega pa je vanj včlanjenih še okrog 50 ljubiteljev likovne umetnosti.
Razstavo, ki je bila v mali dvorani domžalske hale, si je ogledalo veliko število Domžal-čanov, kar kaže, da je tudi za to zvrst kulturnega življenja med Domžalčani veliko zanimanja.
Domžalska kulturna skupnost si po izboljšanju materialnih pogojev za kulturno dejavnost prizadeva podpreti in razviti vse njene panoge. Tako si je v svoj delovni načrt postavila
Na iniciativo občinskega sindikalnega sveta v Domžalah so bila organizirana v Domžalah redna predavanja za strokovno in ideološko izpopolnjevanje prosvetnih delavcev. S tem je bila dana prilika vsem prosvetnim delavcem, da se bodo lahko seznanili ne samo z vsemi aktualnimi problemi današnjega časa, temveč da bodo tudi sami sodelovali v razpravah o vprašanjih, ki so prisotna in so tesno povezana z njihovim delom V šoli in zunaj nje.
Danes je bolj kot kdaj jasno, da prosvetni delavec ne bi smel stati ob strani, nezainteresiran za tisto, kar se godi okoli njega. Prav sedanja šola zahteva od vsakega prosvetnega delavca, da je aktiven na vseh popriščih Poudariti pa moramo, da namen te akcije niso zgolj suha predavanja, temveč je dan večii poudarek na diskusiji, ki naj bi sledila tem temam. Sklep občinske konferenre prosvetnih delavcev je bil, naj bi postale konsultacije za prosvetne delavce stalna oblika strokovnega izpopolnjevanja in tudi evidentiranja strokovnosti in napredka njihove družbenopolitične dejavnosti. O tem se je vse doslej
amaterskega filma, razstave fotografij in diapozitivov, ki jih je pripravil Foto-kino klub iz Radomelj. Poskrbela je, da si bodo učenci v osnovnih šolah lahko ogledali serijo nad 200 diapozitivov, posnetkov nekaterih pomembnih kulturnih spomenikov na območju domžalske občine, ki so jih prav tako po-
tudi nalogo, da poskrbi za oži-vetje likovne dejavnosti, za kar meni, da so v Domžalah dobri pogoji, saj so amaterji in tudi nekateri likovni umetniki organizirali že več razstav, ki jih je prebivalstvo toplo sprejelo.
Prav gotovo so domačim ustvarjalcem sj>:>dbuda razstave likovnikov iz. drugih krajev, zato si bo kulturna skupnost v prihodnje prizadevala, da bi bilo takih manifestacij čim več.
Trboveljski -RELIK« (Revirski LIKovniki) je sekcija DPI) Svoboda — Center iz Trbovelj. Deluje od leta 1963
V Domžalah so razstavljali od 4. do 10. decembra in bili zelo toplo sprejeti
Za mladino posebno privlačna je bila pestrost slikarskih tehnik, od olja do gvaša in jedkanic, pa od lesne lepljenke do risanja na lapisom
le malo ali pa nič vodilo računa. Prav tako predavanje je bilo 16. oktobra. Predavatelj tov. "VVinkler Peter iz republiškega sekretariata za prosveto in kulturo je predaval o sistemu vzgoje in izobraževanja. V razpravi so bili živahno komentirani in tudi sprejeti predlogi o permanentnem strokovnem izobraževanju prosvetnih delavcev, o rednih konsultacijah, ki naj bi bila nekaka kontrola napredka strokovnega izpopolnjevanja. Mnogo je bilo govora o načinu in razvoju dela sedaj po šolah, ki so prešle na petdnevni delovni teden. Težave so po šolah z. dodatnim poukom zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja šolskih prostorov. Pa tudi prevozi otrok so velika ovira za dodatni pouk. Sledila so še tri predavanja in to 6. in 20. novembra ter 11. decembra, ki so obravnavala gospodarsko situacijo v občini, samoupravljanje v šolah in pa odnos družbe do religije.
Predavanja so bila dobro obiskana, kar kaže na to, da si prosvetni delavci v občini žele take izmenjavo mnenj in izpopolnjevanja znanja.
N. Vodnik
sneli prizadevni člani Foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj.
Prvič po tolikih letih je sedaj več sredstev tudi za kulturno dejavnost, kar že daje rezultate, saj smo lahko povabili kvalitetne izvajalce tudi od drugod, kar doslej ni bilo mogoče. Kulturi so tako obetajo še lepši časi.
T. Ravnikar
Kulturna skupnost Domžale skrbi la kulturne prireditve
Kulturna skupnost Domžale je tolčen baker, olje koson in pjro
v kratkem času svojega obstoja risbe-tuš. Imeli so lep obisk,
organizirala že vrsto kulturnih ot) otvoritvi razstave je goste,
prireditev. med katerimi je bilo tudi več
24. novembra je v kino dvo- avtorjev razstavljenih det, porani v Domžalah pianist Igor zdraVil predsednik Kulturne Dekleva izvajal za učence H. ra- skupnosti Domžale dr. Miro Sti-zredov osnovnih šol M. P. Mu- pi0všek. Za gostoljubje se je na-sorgskega: Slike z razstave. Raz- to zahvalil inž. Ivo Pinterič Milan lago k tem -slikam« je posredo- Mernar pa je razložil dela po-val Jože Stabej. Učenci so izva- same7nin avtorjev, od katerih je janje prisrčno nagradili. po socjainj strukturi največ ru-
Mladinsko gledališče iz Ljub- carjev. V času od 13. do 19 doljane je 26. novembra v dvorani combra ]e prav tako v pred-Partizanskega doma v Moravčah dverju 'dvorane komunalnega mladim iz Moravč in okolice centra v Domžalah razstavljalo predstavilo Braun-Fichnovo ko- svo]a dela društvo likovnih sa-medijo za otroke: Indijanci v morastnikov iz Ljubljane, v ka-mali vasi. Igralci, ki so igro terem ^ elam tudi nckateri predstavili, bi bili pa bolj zado- j3omžalčani. voljni, če bi Moravčam poskrbeli za to ,da bi bila dvorana Kulturna skupnost Domžale je bolje ogrevana poskrbela tudi za to, da bodo
V torek 7. decembra je v dvo- občani dramske prireditve rani kina Domžale nastopil zna-« dramskih hiš iz Ljubljane gle-ni oktet Gallus iz Ljubljane, ki dali tudi v večjih dramskih sre-je številnim poslušalcem, pred- diščih. Tako je Mestno gledali-vsem pa ljubiteljem petja pred- šče iz Ljubljane 16. decembra v stavil pesmi: Jakoba Gallusa- Domžalah. 17. decembra pa v Petelina Foersterja, Venturinija Mengšu uprizorilo predstavo: Tomca in drugih. Izvajalci so že Raj ni razprodan, Mladinsko s prvo pesmijo vzpostavili stik s gledališče iz Ljubljane pa 21. poslušalci in aplavz je rastel od decembra v dvorani komunalne-;kladbe do skladbe. Ob koncu so ga centra v Domžalah predstavo 'zvajalci   na   željo   poslušalcev za mladino.
norali dodati še eno narodno. V ponedeljek 20. decembra je
V času od 4. do 10. decembra šentjakobsko gledališče iz Ljub-t Društvo revirskih likovnikov ljane v Kulturnem domu v Ra-Relik« iz Trbovelj ki obstaja domljah izvedlo K Brenkove: d leta 1963. v preddverju dvo- kitajsko pravljico -Najlepša ro-me komunalnega centra v ža«. To pravljico bodo izvajali '">mžalah predstavilo dela svo- tudi v četrtek dne 23. decembra :,h članov. Predstavili so dela v v Kulturnem domu v Mengšu.
•arelu. olju na platnu in ta- Kulturna skupnost Domžale je
i.mu, jedkanice, oljne pastele, bila tudi pokrovitelj I. festivala
Strokovno izpolnjevanje
prosvetn h delavcev domžalske občine
DRUŽBENI DOGOVOR-! RAZVITO OTROŠKO VARSU KORAK K OtttRAVL.JAN.JU SOHAI.HIH F !| **
Pa le napredujemo
Zadnje mesece tega leta se je na področju Krajevnega urada Radomlje, kamor spadajo sedaj Krajevna Skupnust Radomlje, Homec—Nožice in Preserje ter predsedstvo zbora volivcev Rova, že marsikaj spremenilo. Tako je krajevna skupnost Homec-Nožice kaj spretno in o pravem času izpeljala sklep zbora volivcev, da se vsa Bolkova cesta asfaltira, poleg tega pa še ceste v Nožicah. To delo je bilo opravljeno prav za dan republike in so s tem Homčani najlepše proslavili ta praznik. Seveda, vse delo še ni opravljeno in bo treba še krepko pljuniti v roke. da bodo zadovoljni tudi drugi, ki do tega še niso prišli. Vaščani obeh vasi so se odločili za samoprispevek 2 % za leto dni in tako se jim uresničuje njihova davna želja. Iste in prav tako upravičene zahteve postavljajo tudi prebivalci Radomelj in Rov. Cesta, ki veže Radomlje z Ro-vami, čaka temeljite obnove že vsa leta po vojni. Je v tako slabem stanju, da se zgražajo ne samo domačini, temveč tudi tujci, ki uporabljajo to cesto. Pozimi je največkrat celo neprehodna. Na zadnjem sestanku predstavnikov obeh krajevnih skupnosti je bil sprejet sklep, da se razpiše referendum o samoprispevku za čimprejšnjo obnovo te ceste. O tem se je razpravljalo tudi na zboru volivcev v Radomljah in na Rovih. Vendar do realizacije tega ni prišlo, ker je prepovedano istočasno zahtevati od občanov dva prispevka. Zato so sprejeli sklep, da bodo asfaltirali cesto od pošte v Radomljah pa do odcepa ceste na opekarno. Pri tem bodo upoštevali že razpoložljiva finančna sredstva. Drugo leto pa bi na-
daljevali naprej do Rov. Rovlja-ni so zbrali svoj denar in se bodo prav tako lotili obnove svoje ceste. Veliko je bilo razburjenja zaradi javne razsvetljave, Saj so Radomlje največkrat kar v temi. Tudi za to bo odslej preskrbljeno in je KS Radomlje najela posebnega delavca in ga za to zadolžila. Tudi javna razsvetljava na Rovih, ki je bila napravljena že pred 15 leti in plačana iz sredstev takratnega KLO, danes ne dela. Nekdo je samovoljno pobral luči in žico prav na glavnem križišču na Rovih. Rado-meljčani pa se bodo lotih tudi pokopališča, ki ga je treba nujno razširiti. Tudi za to delo so zagotovljena finančna sredstva. Precej hude krvi zaradi ceste je tudi na Hudem. Veliko pritožb je bilo zaradi neurejenosti vaškega potoka, kamor nekateri odlagajo vse mogoče stvari, čeprav je KS uredila odvoz smeti. Prav tako je nepravilno odlaganje smeti in odpadnega materiala pri lesenem mostu čez Kamniško Bistrico. Odslej bodo vsi kršitelji odredbe KS in občinske skupščine Domžale glede tega imeli opravka s sodnikom za prekrške.
Z novembrom t. 1. je zopet redno začel delovati krajevni urad Radomlje, ki ima svojo pisarno v dosedanji pisarni KS Radomlje. Lokal je na žalost tako skrit, da ga je težko najti in je v resnici neprimeren. Treba bo poiskati drug primeren prostor v centru Radomelj in to čimprej. Krajevni urad posluje v kulturnem domu v Radomljah, vhod s severne strani, zadnja vrata, uradne ure pa so vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in vsako sredo od 14. do 18. ure.
N. Vodnik
Mizarsko podjetje Moravče je zgradilo novo strojno delavnico
Pred 15 leti je bivše podjetje Remont v Moravčah ustanovilo za svoje potrebe mizarsko delavnico v prostorih porušenega župnijskega hleva. Ta kolektiv, ki je štel prvotno pet članov, je z lastnimi silami obnovil to gospodarsko poslopje in si uredil dve mali delavnici. Potrebe po mizarskih storitvah so iz dneva v dan rasle, posebno, ker so zasebni mizarji opuščali obrti :n tako dela v tej obrtni delavnici sedaj 15 mizarjev. Ker so postali delovni prostori pretesni, je
kolektiv sklenil, da bo v lastni režiji in z lastno delovno silo te prostore razširil. V novi delavnici, ki še ni popolnoma gotova, bo prostora za novih 10 delavcev. Tako bo podjetje lahko zadostilo vsem naročilom, posebno pa stavbnemu pohištvu, za katero se je to podjetje specializiralo. Tudi ta dosežek tega malega podjetja je pridobitev za Moravče, ki niso industrijsko razvite, vendar pa bo tu našlo zaposlitev spet nekaj novih delavcev.
G-
Odstotek zaposlenih žena je v Domžalah najvišji v Sloveniji, saj znaša prek 56 odstotkov zaposlenih. To pa prinaša s seboj tudi marsikatere probleme, med katerimi Je prav gotovo na prvem mestu tisti o otrocih brez varstva v času, ko je mati na delu. Sedanje kapacitete vrtcev so daleč premajhne, da bi mogle zadovoljiti že obstoječe potrebe, iz dneva v dan pa Je več prijav, katerih zaradi polne upravičenosti do varstva ni mogoče odkloniti. Da bi vsaj v doglednem času mogla te probleme rešiti, se je kot prva v Sloveniji Temeljna skupnost otroškega varstva v Domžalah odločila, da skuša prek družbenega dogovora zbrati sredstva za hitrejšo gradnjo varstvenih objektov in za vzdrže-
vanje novih kapacitet. Napori, ki jih je ta skupnost vložila v to, da je občane in gospodarske organizacije prepričala o nujnosti te oblike zbiranja sredstev za zadovoljitev potreb po varstvu za vse tiste otroke, ki so varstva potrebni, niso bili zaman. Do pred kratkim so skoraj vsej delovne organizacije naše občine že pristopile k temu dogovoru, enako pa tudi mnogi privatni obrtniki in tako je bil družbeni dogovor o zbiranju sredstev za otroško varstvo v občini Domžale, kot prvi v republiki, že podpisan in s tem uveljavljen. Podpisnikom gre vsekakor priznanje za razumevanje in za pripravljenost, da akcijo materi-o alno podpro
V Domžalah imamo dve banki, in sicer Ljubljansko banko In pa Službo družbenega knjigovodstva. Ta zadnja gostuje v prostorih Ljubljanske banke in zaradi vedno večjega prometa so postali prostori, ki jih obe banki skupno uporabljata, že davno pretesni. Sedaj se je SDK odločila, da poslopje Ljubljanske banke dvigne za eno nadstropje in pride tako do lastnih prostorov. Kljub zimi dela lepo napredujejo in izvajalec GP Obnova trdi, da bodo v roku končana
V naši občini bor..o v najkrajšem času dobili še en sodoben športno turistični objekt, in sicer moderno štiristezno kegljišče pri gostilni Konšek na Trojanah. Podjetnemu kolektivu k uspehu čestitamo
S seje občinske skupščine v mesecu novembru 1971
Na seji občinske skupščine meseca novembra je bilo navzočih 72 "h vseh odbornikov. Kot ponavadi, je bila boljša udeležba odbornikov občinskega zbora kot odbornikov zbora delovnih skupnosti, čeprav je bilo med 13 točkami dnevnega reda tudi poročilo o gibanju gospodarstva v občini v prvih devetih mesecih tekočega leta. Pret tem pa so odborniki pregledali še sklepe pretekle seje in vzeli na znaje poročilo 0 izvrševanju sklepov. Pri tem so imenovali posebno komisijo, ki naj bi pregledala zapisniške ugotovitve o izidu glasovanja odbornikov na seji skupščine 7. 9. 1971 o stališčih predsedstva skupščine glede akcije 25 poslancev oziroma bivšega poslanca Ceneta Matičiča. Odbornik France Sto-šicki namreč dvomi v pravilnost ugotavljanja izida glasovanja ter je v tem smislu tudi dajal izjave na sestanku družbenopolitičnih organizacij ter kasneje na kandidacijskem zboru volivcev v Lukovici. Komisija bc pregledala tudi zapisnike teh sestankov in na prihodnji seji skupščine poročala o ugotovitvah, o katerih bodo obveščeni tudi občani.
Obširno gradivo, ki je bilo predloženo v obliki Biltena št. 2 in analize SDK o gibanju gospodarstva v devetih mesecih letošnjega leta je bilo še dopolnjeno s poročili predsednika sveta za industrijo, sveta za obrt, sveta za kmetijstvo in predstavnika sveta za blagovni promet. Vodja občinske službe za plan in analize, dipl. occ. Ivanka Zaje je v uvodnem poročilu opozorila na bistvene podatke o uspešnosti gospodarjenja v devetih mesecih leta. V tem obdobju izkazuje gospodarstvo veliko akumulativnost. saj se je ta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala kar za okoli 3 milijarde S din. medtem ko je ostanek dohodka v skupni akumulaciji za 85 *h večji kot v preteklem obdobju. Nadpovprečno rast akumulacije izkazuje industrija, kmetijstvo in trgovina, manj kot V preteklem letu pa je akumulacije ustvarilo le gostinstvo. Na tako ugodne rezultate poslovanja je nedvomno vplival večji fizični obseg poslovanja, pa tudi višje cene, saj so se cene industrijskih proizvodov povečale za 16 °/n, cene v trgovini za 14°/o in v gostinstvu za 17 %>. Pa tudi relativno manjši stroški za izplačilo osebnih dohodkov so prav gotovo vplivali na višino akumulacije, saj je gospodarstvo v občini pri 3"/« večji zaposlenosti izplačalo le 18 %> večje bruto osebne dohodke, doseženo povprečje OD pa je znašalo 1436.— dinarjev. Še vedno pa ni v domžalskem gospodarstvu opaziti izboljšanja likvidnosti in so terjatve do kupcev za 74 °/o večje od obveznosti do dobaviteljev. Ker pa predstavljajo terjatve več kot četr-
tino vseh sredstev gospodarstva, morajo delovne organizacije iskali tuja, predvsem bančna sredstva za lmanciranje proizvodnje. Krediti preuslavljajo 17,5 °/o vseh virov. Tudi na področju izvoza je bil dosežen določen uspeh, saj je bil za 40 "It večji v primerjavi z lanskim istim obdobjem.
Predstavnik SDK se je v svoji razlagi zadržal predvsem na vprašanju likvidnosti in ugotovil, da jo za to področje še vedno značilna gospodarska aktivnost, ki je bila ugotovljena že ob polletju, kar je tudi pogojeno z doseženimi uspehi v aevetin mesecih letos. Direktor podjetja Melodija je nato z ozirom na sklep skupščine s pretekle seje, seznanil skupščino o problemih tega podjetja od leta 1966, ki so vplivali na njegovo poslovanje v tedanjem in kasnejšem obdobju. V letu 1966 je podjetje pri 235 zaposlenih delavcih ustvarilo 265 mio SD celoletnega dohodka, medtem ko je v devetih mesecih 1971. leta ustvarilo 788 mio SD celotnega dohodka pri 17!) zaposlenih. V letu 1966 je znašal povprečni osebni dohodek 63 tisoč SD, v devetih mesecih letos pa 114 tisoč SD.
Za tem je še odbornik Maks Guček spomnil na težave podjetja v času prisilne uprave in na kasnejše napore, da se je stanje v podjetju normaliziralo in obstaja upanje, da bo končno tudi uspelo. Vsekakor je prizadevanje sedanjega vodstva in delovne skupnosti podjetja privedlo do rezultatov, ki kažejo na boljše perspektive in zato tudi verjetno ne bo več vzroka, da bi občinska skupščina še kritično obravnavala njegovo poslovanje.
Predsednik sveta za industrijo Stane Rozman je glede na dejstvo, da ustvarja industrija v občini še vedno 82 % vsega družbenega produkta podal poročilo o delu sveta za industrijo v dosedanji mandatni dobi. Na svojih sejali je svet obravnaval problematiko celotne industrije in posameznih podjetij in to problematiko s priporočili in predlogi ukrepov za izboljšanje položaja in še večji razvoj industrije posredoval občinski skupščini. Pri obravnavanju problematike je bilo večkrat na dnevnem redu vprašanje investicij, problem nizke tehnične opremljenosti delovne sile, ki zahteva še hitrejšo investicijsko dejavnost. Večji ostanek dohodka in nadaljnje sodelovanje z banko morata že v bližnjem obdobju vplivati na višjo ohranjenost delovnih priprav. Tudi problematika izvoza blaga in uvoza reprodukcijskega materiala je bila pogosto predmet razprav članov sveta za industrijo. Svet je skrbno spremljal tudi izvajanje stabilizacijskih ukrepov in njihov vpliv na poslovanje industrijskih podjetij v občini ter med drugim ugotavljal možno-
sti za izvajanje smernic zakona u samoupravnem sporazumevanju in družbenem uogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov v občinskem merilu.
Predsednik sveta za obrt Franc /-.ajc je v svojem poročilu o delu sveta za obit piedvseiri opozoril na kruicno Stanje servisne dejavnosti, ki je v občini prftKticno ni. s>vet za ubn je temu proolcmu posvetil uicccj svojega časa in ugotovil, da je nujno poskrbeli za sredstva, ki naj bi se zbirala iz raznih v,rov, med drugim tudi iz sredstev za gospodarstvo, oziroma iz sklada skujjnih rezerv gospodarskih organizacij, ki bi jin buo neba zbrali v posebnem skladu. Tako bi bna sredsiva na razpolago takrat, ko se bodo izgrajevali mostni centri ali sicdišča urugih večjih krajev v občini, v katerm bi bilo treba zagotoviti tudi prostore za servisno dejavnost in za nabavo osnovnih sredstev, ki bi jih daLi v upravljanje strokovnjakom, za katere bi bilo treba prav tako pravočasno poskrbeti. Ce tega predloga ne bo mogoče realizirati pa bo treba povečali možnosti, da bi zasebniki bolj odpirali tudi servisne delavnice. Sicer pa zasebna obrt v občini dobro napreduje.
Odbornik Anton Rcpovž je poročal o delu sveta za blagovni promet, ki je med drugim obravnaval tudi področje turizma, kateremu bo treba posvetili v prihodnje več pozornosti, saj dosedanji podatki o rentabilnosti in ekonomičnosti kažejo celo na upadanje te dejavnosti.
Inž. Lojze Avšič je spregovoril predvsem o uspešnosti gospodarjenja v zasebnem sektorju kmetijstva in ugotovil, da je bilo preko organiziranega odkupa obrata Kooperacija in obrata GG odkupljeno za okoli 790 mio proizvodov, kar je za 40 "/o več kot v istem obdobju lani. Zmanjšal pa se je odkup goveje živine in to deloma na račun znižanja števila, ker jc bilo v sušnem obdobju pridelano tudi manj krme. Zanimiva pa je ugotovitev, da se je povečal odkup mleka in to pri skoraj istem številu krav. Delno je treba to pripisati bolj stimulativnim cenam, kažejo pa se že tudi rezultati selekcije in prehajanja na sivorjavo pasmo, ki se že nekaj let uvaja. Glede obrala Kooperacija jc svet predlagal, da je nujno treba posredovati pri podjetju Emona, da se uprava Kooperacije preseli na območje, kjer mora obrat delovali in da se končno imenuje tudi direktor obrata. Razveseljiva je pri tem obratu ustanovitev pospeševalne službe in dobra zasedba delovnega mesta v tej pospeševalni službi.
Odbornik Janez Gabršek je menil, da bi bile potrebne še nadaljnje olajšave za zasebne kmete, medtem ko je Vida Bogataj izrazila zadovoljstvo skupščine    nad    dosežki Me-
lodije in istočasno ugotovila, da svoječasno kritično ocenjevanje poslovanja podjetja v občinski skupščini ni bilo zlonamerno, ampak je bila to le skrb. kaj bo s podjetjem in njegovimi delavci. Predsednik občinske skupščine je v svoji razpravi strnil ugotovitve iz predloženega gradiva in drugih poročil. Menil je, da bi morala dali skupščina priznanje večini delovnih kolektivov, kakor tudi pristojnim svetom za tako zadovoljive rezultate gospodarjenja v preteklih devetih mesecih. Seveda pa ni mogoče mimo problemov splošne nelikvidnosti. Domžalskemu gospodarstvu dolgujejo kupci skoraj še enkrat več milijard kot dolguje to gospodarstvo svojim dobaviteljem. Ukrepi bodo situacijo še zaostrovali, predvsem pa v tem smislu, da bo sredstev še manj in to tudi v denarnih zavodih. Nekatere gospodarske organizacije so že sklenile, da bodo blago dobavljale le proti ta- ' kojšnjemu plačilu ali da bo v postavljenem roku plačano. Spomnil je na pravočasno pripravo ustrezne dokumentacije v zvezi z zahtevo za investicijske kredite v prihodnjem letu, ter apeliral na republiške poslance, da bi vplivali na ustrezno rešitev oziroma spremembo instrumentov za izvoz in uvoz. Ugotovil je da sta gostinstvo in turizem dejansko področji, kjer bo treba še veliko napraviti. Po nekaterih vprašanjih se že konkretno ukrepa, z nekaterimi zadevami pa bo treba še posebej pohiteti, ker bo prihodnje leto odločujoče za morebitno uresničitev načrtov v zvezi z izgradnjo trgovskega središča in hotela. Meni, da bo treba problematiko kmetijstva v kratkem ponovno postaviti na dnevni red skupščine in mogoče tudi razmisliti o bodoči organizacijski obliki združevanja kmetov.
Republiški poslanec Jože Pogačnik je prav tako potrdil, da so rezultati gospodarstva občine res presenetljivi, saj takih uspehov in dosežkov doslej ni bilo. Na drugi strani pa se to gospodarstvo bori z nelikvidnostjo. Nekatera podjetja so še v posebno težkem položaju, posebno tista, ki potrebujejo reprodukcijski material iz uvoza. Med temi je tudi podjetje TOSAMA, ki zaenkrat iz objektivnih vzrokov ne more dosegati več takih uspehov, kot jih je v preteklih letih, čeprav tudi sedanji rezul-ti niso slabi. Kot poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine je ugotovil, da se pripravljajo spremembe instrumentov za izvoz in tudi glede samega deviznega sistema.
Razprava in sklepanje o predlogu odloka o javnem redu in miru je bila naslednja točka dnevnega reda. Alfonz Avbelj, vodja odseka za notranje zadeve, je uvodoma pojasnil, da je sicer že doslej obstajal odlok o javnem redu in miru, vendar so
bile še določene zadeve, ki v dosedanjem odloku niso bile upoštevane. Spremeniti pa je bilo treba tudi kazenske sankcije, saj odslej občinske skupščine lahko predpisujejo višje kazni. Z novim odlokom je med drugim urejeno izobešanje zastav, v občini je nadalje prepovedano postavljati cirkuške šotore in naprave za zabavo; novi odlok ureja tudi vprašanje varstva in reda na živilskih trgih. Na splošno je namreč urejeno, da morajo biti perutnina in druge živali zaprte, ne glede na kraj ali naselje, če bi sicer delale škodo.
V razpravi je odbornik Janez Sraj predlagal nadaljnjo dopolnitev odloka in sicer glede odpiranja bifejev v jutranjem času, predvsem z namenom, da bi se odpravila ali zmanjšala možnost, da bi se ljudje opijali še pred prihodom na delo. Občinska pravna služba bo do prihodnje seje pregledala zakonite možnosti za dopolnitev ustreznega občinskega odloka v predlaganem smislu. V zvezi s tem je razpravljal tudi odbornik Leopold Aleš.
Odbornik Ivo Kralj je glede na ustrezno določbo v odloku opozoril na odplake in odpadne vode, ki jih spuščata V potoke in Bistrico posebno podjetje Termit in farma bekonov, pa tudi druga podjetja ter zasebni obrtniki in s tem uničujejo življenje v vodi in okolici.
Odbornika Zlatko Rcpnik in Leopold Aleš sta opozorila na izvajanje določb o prepovedi onesnaženja cest, medtem ko je imel Peter Gubane pripombe k 8. točki 12. člena odloka. Podpredsednik Ivan viđali je k določbi glede mandatne kazni, če nekdo smuča, drsa, kotalka ali igra z žogo na javnih prometnih površinah dejal, da so to ponavadi otroci in da bi bila denarna kazen na kraju samem neizterljiva. Odbornik Anton Repovž je predlagal dopolnitev 4. točke 5. člena, odbornik Ivan Cerar pa je menil, da je treba v ustrezen člen vključiti tudi določbo, s katero bi prepovedali povzročati hrup zaradi opravljanja določene obrtne dejavnosti in v zvezi s tem opozoril na to, da se v bodoče ne smejo izdajati obrtna dovoljenja za hrupno obrtno dejavnost sredi stanovanjskih sosesk, kar jc po pojasnilu Vide Bogataj predlagal že tudi svet za urbanizem. Odbornik Pavel Peterka je predlagal dopolnitev odloka s tem, da se kaznujejo tudi polnoletne osebe, ki vodijo v gostinske lokale mladoletne osebe. Jožeta Knepa jc zanimalo ali je mogoče jx> določbi 12. člena odloka kaznovati tudi DES, kadar odstranjuje in odvrže naprave javne razsvetljave, ki so last krajevnih skupnosti. Ker je tak postopek ugotovilo in kritiziralo že več krajevnih skupnosti, naj prtltojna služba v oddelku za gospodarstvo razčisti zadevo. Inž. Lojze Avšič je predlagal imenovanje posebne komisije, ki naj bi ugotovila, kje je potrebna takojšnja odstranitev drevja in drugih ovir, ki
ogrožajo varnost prometa. Komandir FM JUoiiizaie Jozv,- ivrevs Jo nied drugim pieuiagai, naj se na pristojni tcpuo-nsin ^tfc,un pw-iioviio piCUiozi i.uiilu>u, ua u, »t
aenar       toauuauiui nuz.ni m
ivaZlll,    KI   JIH    IZILka    Ulg.ul Z.U
i.iu/.ii1'i iiiije prejiA'sikvv učni luui na občine, Hi so ootzne nositi suosiie poslovanja teli organov, nieuiein ho se denar steka v republiški sKiau. i-o mnenju ou-ouriinta tjAnča jvucjuna i>t Diio v to akcijo VKijuciu luui utuge občine, medtem ko je preuseu-niK skupščine zagotovil, ua bo to vprašanje postavil na prvem sestanku predsednikov ou^insivin sKupšem. Na ugotovitev uuuor-mkii i-avia Peterka, ua je skupščina o tem skiepaia ze v preteklem tetu, je Jakou Lerne, tu je stalni deiegat oucine JJumzaie na zasedanju deiegaiov oucin P'H repuuilSiVi skupščini pojasnil, ua bodo tudi delegati oucin ou-ravnavali in pouprii omenjeni predlog, Ko bo kot zakonodajna pobuda prisei na dnevni red za-edanja delegatov.
Po zaključeni razpravi so odborniki odlok o jovnem redu in miru s predlaganimi dopolnitvami soglasno sprejon.
Nadaljnjih IZ Strani zapisnika seje ODClnSKe skupščine se nami .i na obravnavanje odioka o uicailvi cestnega prometa in odtOJia o ureditvi Eimaafe službe. Udioka sta ou^vijuna v uradni prilogi. Namesto opravi-vičeno odsotnega predsednika sveta za splošne zadeve je pojasnilo v zvezi s predlogom odlokov podal Alionz Avuelj. Ko je predsednik skupščine odpn razpravo o oDeh prodiogm ouio-kov, se .je k besedi najprej prijavil odoornik Andrej Panger-Sič, ki je predlagal, da bi se tudi polivanje makadamskih cest z lužino organiziralo v sporazumu s komunalnim podjetjem. Ni se strinjal z določoo odtoka, da se kaznuje KS ali odgovorna oseba KS, če se pranje an luzenje ceste opravlja v nasprotju z ustrezno določbo odloka. Prepričan je namreč, da so v svetih krajevnih skupnosti občani, ki so sami zainteresirani, da bi za svojo KS napravili čimveč, ne pa, da bi bili še kaznovani, če določene stvari zaradi pomanjkanja denarja ne morejo napravili. Zanimal se je tudi, zakaj cesti, ki jih je predlagala KS Vir, da bi imeli tudi prednost pri pluženju in posipanju, v odloku o ureditvi zimske službe nista upoštevani. Tudi odbornik Janez Gabršck je podprl predlog predsednika KS Vir. Odbornik Janez Cerar pa se ni strinjal s predlogom glede prioritete cest za pluženje in posipanje nekaterih cest v Domžalah. Skupščina je zato sprejela predlog predsednika sveta za komunalne zadeve Albina Pavlina, da omenjeni odlok ne bi določal prioritetnega reda, pač pa naj bi KS v pogodbi, ki jo bodo za posipanje in pluženje sklepale s komunalnim podjetjem določile, katere ceste naj bi prve prišle na vrsto. Odbornik Albin Pcnič jc spomnil na pro-
Ponosno štrlijo v nebo betonske konstrukcije nove, moderne osnovne šole v Domžalah, ki bo že septembra naslednjega leta sprejela G00 nestrpnih in za sodobni pouk sedaj prikrajšanih učencev ožjega domžalskega območja.
Pri tem moramo ob koncu leta ugotoviti, da je Sklad za izgradnjo šol v občini in vsi tisti, ki v njem in pri njem sodelujejo, ne samo v celoti opravil dolžnost in poverjeno mu nalogo, ampak še mnogo več.
Sproti in v pravem času je bila na razpolago vsa potrebna dokumentacija, sproti so bili in so še reševani komplicirani problemi financiranja, uspešen je nadzor, pohvaliti pa moramo tudi izvajalca, t.j. GP Obnovo, ki je napravila tisto, v kar ni nihče verjel, spravila je pod sfrehoho domžalsko šolo in niti za dan nI ▼ zamudi z zaključnimi deli na šoli Roje.
Vsaj enkrat na leto — za Novo leto dajmo priznanje tistim, katere smo med letom pogosto, največkrat pa neupravičeno v svoji nestrpnosti kritizirali.
bk ni pluz.enja vaških potov, saj sedaj m na razpolago dovolj vpre*.ne živine, obenem pa predloženi odloki nalagajo KS nove naloge, ne pa luoi denarja. Tudi oduoinik žnaio Rej>nik je ugotovil, oa je izvajanje zimske siuzoe oraga zadeva. Tem ugo-lovnvam st- je pridružil tudi odbornik Rudolf Osolin, ki je so predlagal, naj se v proračunu spet Zatjotove v ta namen določena atnaina sreoslva. Opozoril je ludi na ovire na občinskih cestah, ki postajajo vedno ožje, ker lastnini ne odstranjujejo drevja in grmičevja, ki se širi na cesto. OdDornik Franc Kocjan pa je ugotovil, ua je to še putjeuno prooiemaucno pozimi, •\o je maisikatera cesta prav zaradi navedenih ovir nej^rehodna. Podobno stanje ugotavljajo odborniki tudi tedaj, kadar se vsuje sneg s streli in ni nikogar, ki bi ga odstranil. Krajevne skupnosti oziroma organizacije, ki izvajajo zimsko službo, naj bi po mnenju odbornikov priskrbele tudi delavce, ki bi jih proti plačilu lahko najemali lastniki hiš, ki sami tega dela ne morejo opraviti. Predsednik skupščine je pojasnil, da je v naslednjem letu pričakovati več sredstev za ceste, saj bodo občine udeležene pri sredstvih od prodanega bencina in od pristojbin za cestna motorna vozila. Ponovno je predlagal, naj bi se krajevne skupnosti za izvajanje zimske službe dogovarjale s komunalnim podjetjem.
Večja razprava se je razvila tudi na poročilo o zdomcih, ki ga je s svojimi predlogi in sklepi predložil skupščini svet za splošne zadeve. Skupščina se je v glavnem strinjala z ugotovitvami v poročilu, ne pa tudi z ugotovitvijo, da je eden od vzrokov za odhajanja v tujino, ker
ni možnosti za zaposlitev doma. Za občino Domžale namreč ta ugotovitev ne drži, saj bi našel zaposlitev vsak, ki želi delati, še posebno pa vsi visokokvalificirani kadri. Zato bi bilo treba resno pristopiti k izdelavi programa za vrnitev, posebno visokokvalificiranih in kvalificiranih kadrov. Pri tem bo nujno tudi sodelovanje komunalnega zavoda za zaposlovanje, ki naj bi skrbel tudi za boljšo povezavo z našimi delavci v tujini skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami. Občinska konferenca SZDL naj bi skupaj z občinskim sindikalnim svetom tudi v bodoče vsako leto organizirala srečanja z našimi delavci, ki so v tujini. Mimo predsednika skupščine sta pri tej točki dnevnega reda razpravljala še odbornika Franc Gabrovšck in Ivan Cerar.
Delegat občine na zasedanju občin v republiški skupščini, Jakob Cerne, je seznanil odbornike z delom delegatov na XVI. zasedanju. Obravnavali so osnutek zakona o združevanju j^rne-tov v zadruge, zadruge združenega dela in v pogodbene skupnosti, o zakonodajni pobudi občine Ljubl.jana-Moste-Polje za izdajo zakona o spremembi In dopolnitvi zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč, o predlogu zakona na javnih cestah ter o predlogu odloka o razvrstitvi javnih cest v SR Sloveniji.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja, ki ga .je podal njen predsednik Miro Varšck so odborniki soglasno
— izvolili Staneta Skoka, diplomiranega pravnika, za sodnika občinskega sodišča v Domžalah; ter sklenili
— da se Andrej Drmal razreši dolžnosti načelnika davčne uprave, ker je bil izvoljen za
Rezervni vojaški starešine so uspešno opravili izpite
Po osamosvojitvi zveze rezervnih vojaških starešin v samostojno organizacijo se ponovno ob koncu vsakega leta pri članih opravi obvezno preverjanje znanja in strokovnega vojaškega programa za pretečeno izobraževalno sezono.
V izobraževalni sezoni 1971 je obvezni program nadaljnjega izpopolnjevanja rezervnih vojaških starešin obsegal teoretična predavanja, praktične vaje, strelske vaje s tekmovanji z vojaškim orožjem in samostojno preučevanje določenega gradiva splošnega programa, ki je med letom bilo objavljeno v časopisu ZRVS — »Naša obramba«.
Gradivo splošnega programa za izpite je bilo pravočasno dano vsem zainteresiranim. Za pri. pravo strokovnega programa po rodovih in službah pa je ustrezno gradivo za izpite preskrbel občinski odbor ZRVS, ter ga pravočasno posredoval članom kljub temu, da je bilo gradivo obdelano s starešinami po rodovih in službah v enotah jugoslovanske ljudske armade.
Na izpitu, katerega so se bili dolžni udeležiti vsi rezervni vojaški starešine do 45. oziroma do 50. leta starosti, je bilo treba dati pismene odgovore na šest vprašanj. V tem je bila letos razlika, kajti v preteklih letih je bilo samo testiranje, lani pa celo
samo delno testiranje in pismeno odgovarjanje.
Izpitna vprašanja so se nanašala na oborožitev in sestavo naše armade, partizanskih (teritorialnih) enot in tujih armad; radiološko, biološko, kemično obrambo in civilno zaščito; tematiko splošno ljudskega odpora pri nas; diverzantsko delovanje, posebej pa še na gradivo ločeno po strokah, rodovih in službah.
Izpiti so bili opravljeni po krajevnih združenjih ZRVS med 14. do 25. novembrom. Udeležba je bila v resnici zelo dobra, saj se je preverjanju odzvalo 95,3 % klicanih rezervnih vojaških starešin.
Doseženi uspehi na preverjanju so pokazali, da se je večina
starešin dobro pripravila in dosegla dobre ocene. Ni zadovoljilo samo 4 % starešin, splošna ocena za oficirje in podoficirje pa je prav dobro!
Moramo priznati, da je bil letos preizkus znanja precej težji kot lansko leto. Vprašanja so zahtevala konkretne odgovore. To pa pomeni, da se je za pozitivno oceno moral vsakdo dobro pripraviti in obdelati določeno snov letošnjega izobraževalnega programa, kar pa je v glavnem tudi cilj teh izpitov.
Opravljeni izpiti dokazujejo, da se naši rezervni vojaški starešine zavedajo važnosti in potrebe stalnega strokovnega vojaškega usposabljanja za dolžnosti, katere so jim določene z vojaškim razporedom. Prav tako
pa jim to lahko mnogo koristi pri aktivnosti in dejavnosti v sistemu vseljudske obrambe v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji.
Obiskovanje pouka in samostojno preučevanje učne snovi vzame posameznikom precej prostega časa, zato se vsem onim rezervnim starešinam, ki so izpit opravili vsaj z oceno zadostno, prizna šest dni vojaških vaj v 1971. letu!
Z izpiti je letos 100-odstotno realiziran delovni program ZRVS kot specializirane organizacije. Pred njo, kot družbenopolitično organizacijo, pa so še mnoge važne naloge. Zveza rezervnih vojaških starešin se mora vključiti v proslave ob dnevu JLA in 30. obletnici vstaje slovenskega in jugoslovanskega ljudstva. Potekla bo mandatna doba sedanjim odborom krajevnih združenj in občinskemu odboru, zato organizacija vrši priprave za izvedbo skupščin, ki bodo končane v mesecu januarju 1972. leta. B. M.
Šolniki - komunisti so se sestali
Prosvetni delavci komunisti so si zastavili vrsto konkretnih nalog za delo v prihodnje.
Po izvolitvi sekretarja aktiva prof. Toneta Kosa, so prosvetni delavci — komunisti sprejeli svoj delovni program. Temeljne naloge, ki so si jih postavili zadevajo vrsto vprašanj o gradnji novih šolskih prostorov, kadrov-
profesionalnega sekretarja občinske konference SZDL Domžale, in
— da se Bogdan Remic imenuje za vršilca dolžnosti načelnika davčne uprave;
— v štab za civilno zaščito so bili imenovani: za poveljnika Jakob Cerne, podpredsednik občinske skupščine in za člane: Mirko Gregorčič, Marjan Bol-har, Stane Praprotnik, Franc Pliberšek, Marjan Slatnar, Valentin Weit, Jože Zevnik. Albin Pavlin, Anton Zakrajšek, Janez Vreček, dr. Ivo Pevc in Marjan Logar;
— v novoustanovljeni svet za preventivo in vzgojo v prometu je bilo imenovanih 11 članov, in sicer: za predsednika Jože Knep, za člane: Martin Sraj, ing. Tone Dečko. Jože Kosmač. Franjo Ravnikar. Franc Rak. Anton Pajer, Franc Kalan, Drago Korošec, Marija Zavašnik in Marjan Trobec, medtem ko bo tajniške posle opravljal Franc Jarc. referent v odseku za no-'ranje zadeve;
— na lastno željo je bil Janko Zupan razrešen članstva v UO sklada za urejanje mestnih •'.emljišč in namesto njega imenovan Jože CESNIK.
Skupščina je nato brez razprave na predlog sveta za fi-
nance sprejela še odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem četrtletju 1972. leta.
Pri »vprašanjih in predlogih* odbornikov je odbornik Albin Penič dobil pojasnilo, zakaj je bila IV. akontacija za davčne zavezance s področja kmetijstva tako nesorazmerno visoka. Od skupnosti socialnega zavarovanja kmetov je bila namreč predpisana nova višja stopnja prispevka za socialno zavarovanje in to v času. ko so se pripravljala obvestila o IV. akontaciji, zato je bilo treba to povišanje prispevka za socialno zavarovanje vključiti v zadnjo akontacijo za leto 1971.
Stane Habe, predsednik IU Kulturne skupnosti Domžale je poudaril, da bo kulturna skupnost še letos dodelila določena sredstva za nujna popravila kulturnih domov. Sredstva bodo nakazana krajevnim skupnostim, ki jih za druge zadeve ne smejo porabiti. Predsednik skupščine je pred zaključkom seje spomnil še na nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SRS ter apeliral na odbornike, da prispevajo k čim-boljšemu izidu volitev. (Poročilo o izidu volitev objavljamo na drugem mestu.)
ski politiki ob novih šolskih objektih, organizaciji šolstva v občini, o varstvu otrok, o samoupravljanju v šolstvu, idejnosti pouka, nameravajo pa tudi razpravljati o sodobni družbi in njenih vplivih na oblikovanje mlade generacije in o drugih aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja mladih.
Predsednik sindikata družbenih dejavnosti Vinko Kastelic je navzočim govoril o idejnem pomenu družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnega dohodka za vzgojno-izobraževalno področje. Odgovarjal je na konkretna vprašanja o družbenem dogvoru in pojasnil določene podrobnosti urejevanja teh problemov v prihodnje.
Predsednik izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti Milan Flerin je opisal prizadevanja TIS za uresničitev družbenega dogovora. Komunistorr je pojasnil, da ni realnih možnosti, da bi družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnega dohodka popolnoma dosegli že v naslednjem letu. V imenu TIS Domžale pa je zagotovil, da bo le-ta storila vse, da življenjska raven prosvetnih delavcev ne bo prizadeta.
Prvi sestanek aktiva prosvetnih delavcev — komunistov domžalske občine pomeni začetek hitrejšega reševanja problemov s področja vzgoje in izobraževanja, hkrati pa obogatitev v delu domžalskih šolnikov. B.
NOVOLETNI POPUST
OD 10. DO 31. DECEMBRA 1971.
5 °/o ZA NAKUP HLADILNIKOV, ŠTEDILNIKOV, SANITARNE KERAMIKE, OBLOZNIH PLOŠČIC, ROČNEGA ORODJA IN GOSPODINJSKE OPREME ZA ZNESKE NAD 100 DIN
10% ZA PRALNE STROJE
VAM NUDIJO TRGOVINE:
MERKUR, LJUBLJANSKA la NOVOTEHNA, MEDVEDOVA ULICA 2ELEZNINA, TITOV TRG 3
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
ocna
61240 KAMNIK, TOMŠIČEVA ULICA 6
ali najeti nepremičnini takoj, če pade sneg in je poledica, če pa se to dogodi ponoči, pa najkasneje do 7. ure zjutraj:
1. čistiti pločnike, kolikor čiščenje ni prevzelo komunalno podjetje,
2. odstranjevati s pločnikov, cestnih jarkov in kanalskih požiralnikov sneg, led in druge padavine, da se lahko odteka voda,
3. odstranjevati s strehe in žlebov ledene sveče,
4. posipati poledenele pločnike redno zjutraj, podnevi pa po potrebi tudi večkrat s soljo, žaganj-cm, peskom in drugim materialom, nikakor pa ne s pepelom,
5. odstraniti sneg, ki je padel s strehe na pločnik ali cesto oziroma je bil odstranjen s strehe,
6. odmetavati ali razmetavati sneg, tako, da s tem ne zaprta vozišča in ovira prometa, ter sneg po možnosti odlagati na rob pločnika ali zelenice.
Za odstranjevanje snega s pločnikov, ki jih ne zajema prvi odstavek tega člena, skrbi krajevna skupnost.
13. člen
Zapadli sneg mora biti odstranjen s pločnika takoj, kadar je padlo več kot 5 cm snega. Podnevi je treba čistiti pločnike po potrebi tudi večkrat. Pri čiščenju snega s pločnika je treba očistiti v času odjuge tudi cestne jarke v širini 30 cm ter površino cestnih požiralnikov ob robu vozišča.
14. člen
Sneg z dvorišč in drugih površin se sme odvažati le na mesto, ki je za to določeno v dogovoru s krajevno skupnostjo.
IV. IZREDNI UKREPI 15. člen
Ce zapade večja količina snega, najeta delovna organizacija pa ne more dovolj hitro   odstraniti   snega,   lahko predsednik
skupščine občine odredi izredne ukrepe za odstranjevanje snega.
Predsednik skupščine občine je pooblaščen, da odredi izredne ukrepe za odstranjevanje poledic in drugih elementarnih nesreč večjega obsega.
Tako odredbo mora predsednik skupščine občine predložiti predsedstvu občine.
16. člen
Izredni ukrepi za odstranitev snega so:
1. mobilizacija delovnih sredstev, ki lahko služijo za odstranjevanje snega,
2. mobilizacija delovne sile v gradbenih, komunalnih in gospodarskih organizacijah,
3. obvezno delo občanov, ki so sposobni za delo pri odstranjevanju snega.
17. člen
Izredni ukrepi za odstranjevanje snega se lahko odredijo samo na ulici ali cesti, ki je namenjena za:
1. javni cestni promet,
2. tranzitni promet,
3. dovoz do zdravstvenih zavodov,
4. dovoz do gasilskih domov.
Za odstranjevanje snega z ulic in cest, ki jih ne obsega odredba, skrbijo krajevne skupnosti.
18. člen
Obvezno delo in uporabo delovnih sredstev se smeta odrediti praviloma največ za tri dni, izjemoma tudi za daljši čas.
V. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen
Z denarno kaznijo 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje delovno organizacijo kot izvajalca zimske službe:
1. če ne izvrši obveznosti takoj, ko je po meteorološki napovedi pričakovati pole-denitev, pluženje ceste, ko zapade sneg v višini 5 cm in če ne odvaža snega s ceste
ko se ugotovi, da ovira in ogroža varnost prometa (8. člen),
2. če ne pluži, ali odvaža snega po vrstnem redu kot je v pogodbi določeno ali kot zahteva komunalni in cestni inšpektor skupščine občine (9. člen),
3. če ne odstopi delovna organizacija potrebna tehnična sredstva ali delovno silo v interesu izrednih akcijskh ukrepov ali na predlog izvajalca zimske službe (16. člen).
Poleg delovne organizacije se kaznuje za prekrške tudi odgovorna oseba delovnih organizacij z denarno kaznijo od 250 do 300 dinarjev.
20. člen
Z denarno kaznijo od 50 do 300 dinarjev se kaznuje za prekrške:
1. kdor ne odstrani s pločnikov, cestnih jarkov in kanalskih požiralnikov sneg, led in druge naplavine, (2. odstavek 12. člena),
2. kdor ne odstrani s strehe in žlebov ledenih sveč, (3. odstavek, 12. člena).
3. kdor ne posipa poledenelih pločnikov redno zjutraj ali po potrebi s soljo, žaganjem, peskom ali drugim materialom. (4. odstavek, 12. člena),
4. kdor ne odstrani snega, ki je padel s strehe na pločnike ali cesto, (6. odstavek, 12. člena),
5. kdor odmetava ali razmetava sneg na cesto tako, da s tem zatrpa vozišče in ovira promet (2., 3., 5. in 6. točka 12. člena),
6. kdor na streho ne namesti snegolovca in s tem ogroža varnost ljudi in premoženja 6. odstavek 2. člena).
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Številka: 34-21/71 Domžale, 25/11-1971
Predsednik skupščine  občine Domžale
Albin Klemene 1. r.
Odgovori na sklepe zborov volivcev, ki so bili letos novembra
ODDELEK ZA FINANCE: VRHPOLJE IN
KRTINA
Sklep:
Cimpreje je treba urediti vprašanje dodelitve oz. zamenjave zemljišč, ki so bila odvzeta za gradnjo ceste Zelodnik— Moravče.
Odgovor:
Agrokombinat Emona Ljubljana, kateri je uporabnik določenih zemljišč v k. o. Studenci in k. o. Krtina, je občini že odstopil nekatere kmetijske površine, vendar je bila Emona s tuk. dopisom z dne 20. 10. 1971 pozvana, da odstopi še eno parcelo. Zastopnik Emone je dne 7. 12. 1971 pri SOb Domžale zagotovil, da bo zadevo skušal pozitivno urediti do 15. 12. 1971, nakar bo občina na kraju samem razpisala narok, kjer bo sklenila z zasebniki, katerim je bilo odvzeto zemljišče za cesto, sporazum oz. poravnavo.
Dokončno ureditev glede te zadeve je pričakovati na vsak način do srede februarja 1972.
KRASNJA
Sklep:
Občina naj sredstva, ki jih je dobila za prodano parcelo v Krašnji, odstopi krajevni skupnosti.
Odgovor:
Oddelku za finance ni znano, da bi bilo v zadnjem času od-prodano v k. o. Krašnja zemljišče, last SLP. V primeru, da je AE ali Stanovanjsko podjetje odprodalo kakršnokoli zemljišče, premoženjsko pravni službi pri občini ta čas niso dosegljivi tozadevni podatki.
V vsakem primeru pa krajevne skupnosti niso upravičene do prejemanja izkupička pri prodanih nepremičninah, temveč je zato zakonito pooblaščen lc proračun.
KOKOŠNJE—ZALOG
Sklep:
Dokončno je treba dograditi vodovod in zajetje vode v rezervoarju, kar naj bi financirala skupščina, ker so vodovod napeljali občani z lastnimi sredstvi.
Odgovor:
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1972, oziroma dokler ne bo pričela s pripravo osnutka proračuna tako glede dohodkov kot izdatkov komisija, ne moremo dati pozitivnega odgovora, ker nam niso še znane možnosti za financiranje tovrstnih gradenj.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO
CESNJICE
1. Kategorizacija ceste Cešnji-ca—Blagovica:
Predvidoma bo skupščina občine v januarju 1972 razpravljala o kategorizaciji občinskih cest, med katerimi bo obravnavana tudi ta cesta.
DOB
1. Vprašanje nove trgovine: Oddelek  za  gospodarstvo in
komunalne zadeve se bo v tej zadevi pogovoril s trgovskim podjetjem NAPREDEK Domžale.
2. Pogovor z Emono g>!ede preskrbe z vodo na Gorjuši:
SOB Domžale bo pri EMONI posredoval, da se ta problem reši čimpreje.
KRASCE
1. Gradnja vodovoda:
SOB in Komunalno podjetje Domžale sta pripravljena sodelovati pri tej gradnji.
KRASNJA
1. Cesta Krašnja—Golovec, kategorizacija:
V januarju 1972 bo predvidoma SOB Domžale obravnavala kategorizacijo občinskih cest, obravnavana bo tudi ta cesta.
2. Gradnja TP, program razvoja električnega omrežja in ključ financiranja:
Elektro Ljubljana-okolica ima ta program že izdelan in bomo predlagali podjetju, da nam ga dostavi čimpreje.
MORAVČE
1. Sanacija vodovoda Moravče:
Skupščina občine Domžal-; bo predlagala priključitev vodovoda Moravče h Komunalnemu [X)djetju Domžale.
OZBOLT
1. Opozorilo Ljubljanskim mlekarnam zaradi točnosti merjenja mlečne tolšče in boljša organizacija odkupa živine:
Skupščina občine Domžale bo zahtevo občanov posredovala pristojnim organizacijam.
VIR
1. Racionalna izdelava projektov in njih realizacija ter trošenje denarja za neobhodne potrebe:
Strokovna služba SOB po svojih možnostih dela in izpolnjuje take zahteve ter naročila in navodila sklada za izgradnjo osnovnošolske mreže SOB.
ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE
PECE
1. Popravilo ceste Peče—Mo-šenik—Moravče in čiščenje odtočne kanalizacije:
Strokovna služba SOB bo proučila zahtevo občanov in ustrezno ukrepala.
PREVO.IE
1. Čiščenje potoka Radomlja po podjetju TERMIT Domžale:
Tuk. vodnogospodarski inšpektor bo pri omenjenem podjetju ustrezno ukrepal.
2. Lokacija TP na Prevojah: Omenjena trafopostaja bo po
možnosti vključena med gradnje pri izvajanju srednjeročnega programa Elektro Ljubljana okolica, (elektro omrežje in TP).
3. Intervencija za hitro rešitev mikrolokacije hitre ceste (pri Cestnem skladu SRS):
Skupščina občine je pri Cestnem skladu SRS že posredovala o tej zadevi.
VELIKA VAS
1. Zahteva zborov volivcev glede posredovanja pri Elektro Ljubljana ok. za čimprejšnje izboljšanje preskrbe z električnim tokom:
Strokovna služba SOB bo željo volivcev posredovala Elektro Ljubljana okolica.
2. Izgradnja ceste Grmača— Podbrdo. Vprašanje je urediti najkasneje do volitev v decembru letos.
Strokovna služba bo predlog volivcev proučila in nato predložila v rešitev tuk. cestnemu skladu.
VRIIPOLJE IN KOKOSNJE—ZALOG
i. Dokončna dograditev vodovoda in zajetje vode:
Strokovna služba SOB bo skupno s Komunalnim podjetjem Domžale proučila možnost izgradnje rezervoarja za zajetje vode.
ZLATO POLJE
1. Vključitev ceste na Malo Lasno v kataster medobčinskih cest:
Predvidoma bo v januarju 1972 skupščina občine Domžale obravnavala kategorizacijo občinskih cest in bo v obravnavi tudi ta predlog občanov.
ROVA
1. Asfaltiranje ceste Radomlje—Rova do odcepa za Opekarno:
Pogodba za izvajanje del je sestavljena oz. pred sklenitvijo, in če bo ugodno vreme, se bo z deli pričelo še letos.
2. Ureditev pokopališča na Rovih:
Ko bo investitor predložil zahtevano dokumentacijo, bo zaprošeno dovoljenje izdano takoj.
3. Ureditev električ. _ omrežja na tem območju:
Služba SOB bo Elektro Ljubljana okolica posredovala navedeni problem občanov.
TROJANE
L Kategorizacija ceste Bolska—Hribi—Lebenice:
Predvidoma v januarju 1972 bo SOB Domžale obravnavala kategorizacijo občinskih cest in bo obravnavan tudi ta primer:
2. Gradnja avtobusne postaje:
Gradbeni odsek SOB bo izdal zaprošeno dovoljenje tedaj, ko bo investitor predložil vso zahtevano dokumentacijo (investitor je bil o tem že pismeno obveščen).
RAFOLCE
1. Odkup kmetijskih pridelkov v hribovitih predelih, ureditev odkupnih cen mleku in mesu:
Kmetjska služba SOB bo proučila predlog občanov ter po-krenila vse potrebno, da bi se zadeva ugodno rešila.
BLAGOVICA
1. Gradnja hitre ceste — pospešena izdelava načrtov:
SOB Domžale je pri Cestnem skladu SRS že posredoval v tej zadevi.
2. Proučiti je možnost gradnje TP:
Služba SOB Domžale bo pri Elektro Ljubljana okolica posredovala.
DOB
1. Treba je rešiti vprašanje starostnega zavarovanja kmetov, ki so nekaj časa obdelovali kmetije, potem pa so se morali zaposliti drugod, ker je njih zemljo arondiral Agrokombinat
S sedaj veljavnimi predpisi ni predvidena posebna oblika starostnega zavarovanja kmetov, ki jim je bila zemlja arodirana. Kmetje, ki so izgubili vso zemljo, dobivajo od občinske skupščine preživnino. Kmetje, ki so se zaposlili, pa bodo dobili pravico do starostne pokojnine iz naslova zaposlitve. Za kmete, ki so še naprej obdržali status kmeta, pa bo starostno zavarovanje uvedeno v letu 1972
2. Z adaptacijo telovadnice in gradnjo učilnic, kabinetov, kotlarne in kuhinje je treba začeti po predvidenem programu.
Sprejeti program velja in se bo njegova realizacija nadaljevala v prihodnjem letu. Na vrsti so adaptacije, med katerimi je tudi šola Dob.
PREVOJE
1. Pristojna inšpekcijska služba naj pri trgovskem podjetju Napredek poskrbi, da bo trgovina v Šentvidu urejena po sanitarnih predpisih. Obenem občani zahtevajo preureditev trgovine in njeno adaptacijo.
Sanitarna inšpekcija je trgovskemu podjetju naložila določene izboljšave in ureditev pogojev v sedanjih prostorih. Vse naloge niso bile izvršene. V kolikor podjetje ne bo šlo v adaptacijo in razširitev, bo inšpekcija ukrepala.
2. Skupščina naj pri Ljubljanskih mlekarnah posreduje, da se čimprej uredi vprašanje zbiranja mleka, ki se sedaj zbira praktično ob cesti.
Ljubljanske mlekarne so se spomladi letos pred občinsko skupščino zavezale, da bodo določen del povišane prodajne cene mleka odvajale za ureditev zbirnic. Od te organizacije je že zahtevano poročilo o razporeditvi teh sredstev, sanitarna in veterinarska inšpekcija pa bosta pregledali način zbiranja mleka.
3. Kulturna skupnost naj dodeli za popravila kulturnih domov toliko sredstev, da se bodo ti domovi lahko adaptirali, ne pa samo zaustavilo sedanje propadanje.
Kulturna skupnost je v letošnjem letu za vzdrževanje kulturnih domov lahko namenila le 90.000.— din. Manjši znesek je odobren tudi za nujna vzdrževalna dela kulturnega doma v Šentvidu. Krajevna skupnost naj se s predstavniki Kulturne skupnosti dogovori o uporabi teh sredstev in o sredstvih za nadaljnje vzdrževanje doma.
VIR
1. Občani zahtevajo od strokovnjakov, da se čimbolj racionalno ponašajo pri izdelavi pro-
jektov in pri njihovi realizaciji, da se sleherni denar porabi najbolj racionalno, ter naj se gradi tisto, kar je neobhodno ootreb-no in kar je koristno za naše otroke.
Projekt za šolo Roje je bil izbran kot najbolj racionalen, to se pravi, da je njegova funkcionalnost in cenenost bila konkurenčna vsem drugim ustreznim projektom. Izdelava fasade iz klinkerja je bila predvidena po projektu in je smotrna zaradi toplotne izolacije, daljše trajnosti kot druga vrsta fasade in zaradi estetskega učinka.
2. Od PTT je treba dobiti odgovor glede priključitve Vira k pošti Domžale.
Občinska skupščina je zahtevo, da se naselje Vir priključi na pošto Domžale, posredovala in podprla na PTT podjetju. Tam smo že leta 1970 dobili ustno zagotovilo, da bo to v letu 1971 izvedeno, letos pa so pojasnili, da bo ta reorganizacija izvedena ob večji reorganizaciji pošt, ki je v srednjeročnem programu PTT podjetja. Predlagamo, da krajevna skupnost vztraja na tej reorganizaciji.
ZLATO POLJE
1. Občinska skupščina naj skupaj z drugimi zainteresiranimi organizacijami (šola, TIS) in z občani skuša organizirati prevoz na relaciji Zlato polje—Lukovica z manjšimi avtobusi. Prevoze naj bi organiziral Ljubljana Transport ali SAP.
Obema prevoznima podjetjema je bila predložena ponudba, da pripravita kalkulacije in režim teh provozov ter jih predložita zainteresiranim.
2. Se letos je treba sprejeti merila za pomoč pri plačilu obveznosti zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene kmete.
Merila za pomoč socialno ogroženim kmetom, ki ne zmorejo plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje, pristojni organi pripravljajo in bodo predložena še ta mesec občinski skupščini in občinski konferenci SZDL.
3. Prispevek družbe k potrebnim sredstvom za pokojnine bo treba diferencirati, tako da bodo višinski kmetje dobili večji delež.
Pripombe k tezam za starostno zavarovanje kmetov so bile posredovane pristojnim organom. Niso še izdelana merila za prisp>evek družbe k potrebnim sredstvom za starostno zavarovanje kmetov.
RAFOLCE
1. Občina in republika naj zagotovita več sredstev za starostno zavarovanje kmetov.
Kot smo obveščeni je skupina, ki pripravlja zakon o starostnem zavarovanju kmetov sprejela predlog iz javne razprave,
đa se prispevek družbe k stroškom za starostno zavarovanje kmetov poveča od ene tretjine na polovico.
BLAGOVICA
1. Da se pripombe s področja kmetijstva, predvsem pripombe iz razprav o starostnem zavarovanju kmetov posredujejo se-stavljavcem zakonskih predpisov s tega področja.
Pripombe k tezam za starostno zavarovanje kmetov so bile posredovane pristojnim organom.
DOB
Pokopališče z mrliško vežo se bo uredilo, ko bo odrejena mi-krolokacija za hitro cesto Ljubljana—Celje—Maribor. Takrat bosta tudi vodna skupnost Ljubljanica—Sava in republiški sekretariat za zdravstvo izdala soglasje na vlogo o izdaji lokacijskega in gradbenega dovoljenja. To bo predvidoma v letu 1972.
TROJANE
Nadzorstvo nad prometnimi znaki na cesti I. reda Ljubljana —Celje je določeno z zakonom o varnosti cestnega prometa. Člen 27. tega zakona — nalaga upravnemu organu, da z odločbo zahteva postavitev prometnega znaka »omejitev hitrosti — B 29« od organizacije ali organa,
ki je dolžan postaviti prometne znake.
Seveda bo predhodno pregledala cestno problematiko republiška prometna komisija, zato bomo sklep zbora volivcev posredovali RS za notranje zadeve.
VIR
Cestnemu skladu Sob Domžale smo izdali odločbo za postavitev prometnega znaka »Omejitev hitrosti — B 29«. Ko bo sklad odobril sredstva, bo komunalno podjetje Domžale postavilo znak. To bo verjetno opravljeno do konca meseca.
MORAVČE
Na cesti 2elodnik—Moravče je hitrost vožnje omejena na 60 km in ta omejitev velja tudi za Sokličev klanec. Seveda bo morala kontrolo prometa poostriti postaja milice Domžale in kaznovati brezbrižne voznike, ki prekoračijo dovoljeno hitrost. O tem so obveščeni tudi delavci postaje milice, ki bodo občasno in iznenada kontrolirali voznike motornih vozil.
Glede omejitve hitrosti skozi naselje Moravče od sedanjih 50 km na 30 km smo z odločbo zahtevali, da cestni sklad občine Domžale zagotovi sredstva za zamenjavo prometnih znakov. Delo bo opravilo Komunalno podjetje Domžale.
Marili Zakrajškevi v spomin
Uspešen zbor volivcev v Pecah
Devetintrideset občanov se je zbralo na zboru volivcev. Veliko je to, če pomislite, da premore peška Krajevna skupnost komaj kaj več, kot šestdeset gospodinjstev. Prihiteli so občani iz vseh bližnjih in daljnih vasi ter zaselkov, da bi se pomenili o težavah in preprekah, ki se postavljajo na pot ljudem, željnih napredka. Izmed potrebnih zadev bo treba izbrati najbolj potrebne, izmed nujnih najnujnejše, ker vsega se naenkrat narediti ne da. Hm, če bi bilo dovolj denarja, potem — no ja saj veste kako je s to rečjo ...
Zbrali so se, da skupno odločijo, kaj bodo gradili, katere važne zadeve bodo najprej rešili.
»Kaj se vam zdi najpotrebnejše?« je vprašal predsedujoči zbrane občane.
»Cesto moramo urediti«, je bilo slišati številna mnenja.
Da, cesta Peče — Velika voda se mora usposobiti za normalen promet. SAP je namreč že pred časom zagrozil, da bo zaradi dotrajanega in neprimernega cestišča ukinil avtobusno progo do Peč. Grožnje, ki jih je izrekel že   neštetokrat,   izpolnjuje po
kapljicah — v zimskem času avtobusi ne prihajajo v Peče že nekaj let in tudi letos ni nič drugače. No, s takimi ukrepi so prizadeti številni delavci, ki se vozijo na delo v Moravče, Domžale in Ljubljano. Verjetno pa so ob tem še najbolj prizadeti šoloobvezni otroci, ki hodijo na matično osnovno šolo Moravče, ki morajo poleg tega, da prehodijo dobršen del poti peš, prezebati, ko čakajo avtobus na cesti brez zavetja.
Predsedujoči je podal neka. predlogov, ki bi obetali trajno ureditev ceste med Pečami in Veliko vodo. Povedal je, da ima Krajevna skupnost prihranjenega nekaj denarja; vsak občan pa bi moral pomagati pri gradnji po svojih močeh. Nato se je razprava razvijala v smeri oblike in višine prispevka. Končno se je oblikoval predlog: »Vsako gospodinjstvo naj bi prispevalo 200,00 din v gotovini in pet ,ših-tov' na cesti.* Predsedujoči je dal predlog na glasovanje. Devetintrideset rok se je dvignilo, vsi prisotni so sprejeli obvezo, sklep o samoprispevku, ki ni majhen.
Vsak izmed njih pa se je tedaj spomnil naše dobre tete —
Spet je smrt iznenada posegla med prosvetne delavce Domžal. V petek, 10. decembra smo se poslovili od delovne in marljive tovarišice Marije Zakrajšek, ki je poučevala na osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah.
Rojena je bil;* 20. oktobra 1921 v Petrovi vasi. Številno družino' je preživljal oče železničar. Družina se je s težavo prebijala skozi življenje, ki je dajalo pečat tudi otrokom. Kljub temu je Marija končala osnovno in meščansko šolo in 3-letno srednjo obrtno šolo v Karlovcu. Kot vsa njena družina, se je tudi ona vključila v organizirano delo za OF in NOP že ob začetku vojne v Rosalnicah pri Metliki, kjer so tedaj živeli. Na terenu je delala do julija 1944, ko se je vpisala, obiskovala in končala prvi pedagoški tečaj na
osvobojenem ozemlju v Doblt-čah.
17. septembra 1944 je začela, polna energije, volje in vere v zmago, učiteljsko pot v Osnovni šoli Božakovo. Med NOB je kot partizanska učiteljica poučevala še v osnovni šoli Rosalnice in Lokvice, kjer je kot šolski upravitelj dočakala konec vojne.
Po vojni je poučevala na osnovni šoli Brusnice in St. Lovrenc na Dolenjskem do 1947. leta, leta 1953 pa je začela zopet poučevati na osnovni šoli Venclja Perka Domžale, kjer je delala, končala šolo, se razdajala otrokom in šolskim skrbem vse do svoje smrti.
Kolektiv osnovne V. Perka je z njo izgubil dobro tovarišico, učenci pa delovno in skrbno učiteljico, ki je imela otroke in delo z njimi izredno rada, znala jim je stati ob strani, jim pomagati, vlivati poguma in jim dajati novih moči. Dolga leta je na šoli vodila hospitacijski oddelek in s tem vzgajala tudi mlajše učitelje. Kljub odgovornemu delu, ki ga terja materinstvo v družini, obsežno in naporno delo v šoli, je bila delovna in aktivna v mnogih družbeno političnih organizacijah. Dolga leta je bila član ZKS, marljivo je delala v AF2, SZDL, ZB„ vrsto let je bila marljiv in delaven odbornik DPM Domžale.
Za svoje delo je dobila več odlikovanj, ob 50-etnici pa se ji je zahvalila Skupščina občine Domžale s priznanjem. Se posebej smo se Mariji zahvalili za njeno dolgoletno delo z res veliko udeležbo na njeni zadnji poti. Kolektiv, učenci in starši pa bomo njo in njeno delo imeli v najlepšem spominu.
J. Lenič
Občinske skupščine, ki nima nikoli tako umazanih rok, da ne bi mogla odvezati svojega, večkrat lačnega kot sitega — moš-njička ...
2e naslednji dan so spregovorile lopate in krampi, rohnenje buldožerja je odmevalo po dolini — velika akcija se je začela ...
Tone Turšič
Smučarska skakalnica v Pecah
»Kaj neki delajo?- so se mnogi spraševali, ko so videli skupine mladincev, ki so dan za dnem kopali v bregu, delali nasip in spet kopali. Ves prosti čas, vsak prosti trenutek so Izrabili za delo. Kmalu so se pokazali obrisi lepotice — smučarske skakalnice.
Lepo izpeljano zaletlšče, odskočna miza in doskočišče Je že tedaj dalo slutiti, da bo skakalnica več kot dobra.
Graditelji so komaj čakali prvega snega in preizkusnih skokov. »Dobro nese!« je navdušeno vz-
kliknil Prošnikarjov Janez, ki Je zbral okrog sebe somišljenike, vodil gradnjo in seveda tudi prvi preizkusil sad trdega in dolgotrajnega dela.
»Takole 30 In morda še kakšen meter več se bo dalo poleteti.« Je dejal.
Janez Je že od nekdaj prijatelj belih poljan in smučarski skoki mu pomenijo največji užitek. Zdaj je s pomočjo številnih prijateljev ln somišljenikov uspel uresničiti svoje ideje ln dolgoletne želje . ..
T. T.
Delna revizija sociasnih podpor
Tudi v letošnjem letu jo komisija za podeljevanje družbenih pomoči opravila revizijo vseh družbenih denarnih pomoči, ki se izplačujejo iz ustreznih proračunskih sredstev obične Domžale.
Kot predvideva 19- člen odloka (Uradni veslnik občine Domžale, št. 6T>8) je komis-jd predhodno zaprosila za mnenje pristojne krajevne skupnosti.
Pretežna večina krajevnih skupnosti ugotavlja, da je soci-
Socialnc podpore
Andrejka Ahacij,
Količevo 7, Dob 60.— Avbelj Cecilija,
Peče 6, Maravča 180.— Avbelj Minka in Ivana,
Podgorica 5, Moravče 160.— Baričevič Anka,
Tomšičeva 36, Mengeš 200.— Batič Stanko,
Kompolje 7, Krašnja 100.— Birk Marija,
Dole pri Krašcah 5,
Moravče 80.—
Bizilj Stanislav,
Radomlje 40. Radomlje 20.— Bizilj Terezija,
Preserje 89. Radomlje 80.— Bizilj Valentina,
Moravče 58, Moravče 100.— Bolta Amalija,
Kolodvorska 8. Domžale 90.— Bramar Marija,
Trzin 186, Mengeš 65.— Brinovec Ana,
Gora pri Pečah 5, Vače 130.— Brodar Ivan,
Krašnja 9, Krašnja 25.—
Brvar Alojzija,
Preterž 6, Moravče 120.— Candcr Ana,
Rodica 29, Domžale 104.— Cesar Apolonija,
Gora ]>ri Pečah 12, .   Vače 100.— Cerar Peter,
Sp. Tustanj 13,
Moravče 150.—
Cizerle Alojz,
Ropretova pot 1,
Mengeš 100.— Dejak Franc,
Nožice 45. Radomlje 60.— Dolinar Marija,
Ljube Sercerja 13,
Domžale 100.— Drčar Marija,
Brezovica 1A, Dob 50.—
Drobne Frančiška,
Krašnja 12. Krašnja 50.— Gaberšek Angela.
Hudo 23, Radomlje 65.— Grošelj Marija,
Dob 63, Dob 100.— Habjan Marija,
Loka 5. Mengeš 130.— Habjan Marija,
Trzin-Za Hribom 16,
Mengeš 60.—
Hafner Frančiška,
Vir-Bukovčeva 42, Dob 50.—
Hančič Anlonjja,
Vir-Subičeva 2. Dob 100.—
alno ekonomsko stanje upravičencev slabo in da so še vedno upravičeni do pomoči. V nekaterih primerih krajevne skupnosti predlagajo zvišanje družbene pomoči posameznikom glede na splošni porast življenjskih strofkov in na njihovo kritično socialno ekonomsko in zdravstveno stanje.
Komisija je upoštevala predloge krajevnih skupnosti in odobrila izplačevanje socialnih podpor naslednjim občanom v mesečnih zneskih:
Hiršman Nežka,
Vir-Robova 1, Dob 120.— Horvat Milka.
Gradišče 1. Lukovica 2G0.— Hrašar Andrej,
Zaboršt 16, Domžale 60.— Hribar Genove'a,
Ihan n.h.. Domžale 150.— iinbar Kunigunda,
Brdo pri Ihanu 7,
Domžale 150.— Hribar Marija,
Ihan, Domžale 180.—. Hudnialj Marija.
Podsmrečje, Blagovica 150.— Huth Viiicencija,
Domžale-poštno ležeče,
Domžale 150.— Jagnjc Marija,
Dragomelj 58, Domžale 60.— Jančar Štefan,
Vrhpolje, Moravče 60.— Jereb Ivanka,
Hudo 6. Radomlje 150.— Jerctina Marija,
Prikernica 11, Moravče 100 — Jerman Katarina.
Radomlje 65, Radomlje 60.— Kalajdžič Milena,
Prelog 6. Domžale 60.— Kavčič Franc,
Prešernova 30, Mengeš 150.— Kavka Mira,
Ihan 74, Domžale 100.— Klander Marija,
Sp. Javoršica 8, Moravče 80.— Klopčič Anton,
Preterž 4, Moravče 120.— Kobiljšek Angela,
Vrhpolje 23, Moravče 130.— Kokalj Marija,
Studljanska 24. Domžale 60.— Koncilija Marija in Pcstotnik Jožefa,
Cešnjice, Blagovica 300.— Koprivšek Frančiška.
Zlatenek 8, Blagovica 150.— Korošec Albina,
Dole pri Krašcah 27,
Moravče 180.— Stepišnik Tončka,
Moravče 17, Moravče,
(za Kosmač Franca
iz Drtije 40) 130.— Kosmatin Jožica,
Turnše 2. Dob 150.— Kralj Ana,
Blagovica 20, Blagovica 70,— Kralj Miha,
Blagovica 20, Blagovica 86.— Krašcvec Frančiška,
Gaberje 5, Blagovica
(tudi za Angelo in
Tomaža) 300.—
Krašcvec Marija,
Jelša 8. Blagovica 150-Kri/man Marija,
Seio pri Moravčah 1,
Moravče 100.-Krušntk Prane,
Zg Javoršica. Moravče 300.-Kuiiar Ivan,
Dob 19, Dob 78.-Kumer Albina. Jože,
Moravče 50. Moravče 130.-Kuštrin Frančiška,
Trojane, Trojane 60.-Leiak Alojz,
Sentožbolt 5, Trojane 70-Majdič Elizabeta,
Sp Loke 19 Krašnja 150.-Majdič Frančiška,
Cešnjice pri Moravčah.
Moravče 180.-Mav Francka,
Kamniška c. 13,
Domžale 150.-Orehek Angela,
Limbarska gora 5,
Moravče 50.-Orešck Terezija,
Goričica pri Ihanu 10,
Domžale 120.-Osolnik Itozalija.
Limbarska gora 4,
Moravče 50.-Ololani Matilda.
Moravče 25. Moravče 180.-Pajer Marija,
Krtina 52 Dob 120.-kovic Mirko,
Vinje, Moravče 15" rcslotnik Slavka,
Zdravstvena postaja.
Moravče
(za Kosmač Milko) 60.-Pcterka Marija. Valentin,
Prikernica 2, Moravče 200.-Pirc Marija.
Podgorica 2, Moravče 150.-Pirnat Ana.
Trzin 55. Mengeš 80.-Pirnal Miha.
Loka 69. Mengeš 180.-Piskar Frančiška.
Pš^ta 10. Domžale 100.-Plnninc Antonija.
Sentožbolt 1, Trojane 130-
Pogačar Janez,
Industrijski!, Domžale 70.-
Posačar Marija.
Vir-Urekova 3, Dob 60.-Poje Frančiška,
Trzin 107. Mengeš 100.-Prebil Ljudmila,
Zg. Preker 2, Kresnice 60.-Rahne Vincencija,
Rača 3, Dob
(za Rahneta Vinka) 180.-Ravnikar Ivana,
Rodica 12. Domžale 130.-Ravnikar Marija,
Radomlje 44. Radomlje 15.-Itazoršek Ivana, Pavla,
Peče 35, Moravče 220.-Rems Frančiška,
Prikernica 8. Moravče 60.-Repanšek Ivana,
Masljcva 7. Domžale 20.-Repnik Slavka,
Radomlje 37. Radomlje 120.-Resnik Antonija,
Gorjuša 4, Dob 60.-Rokavcc Frančiška,
Zlatenek 5. Blagovica 97.-Rokavec Marija,
Zlatenek 5b. Blagovica 65.-Rožanc Marija, • Prikernica 7. Moravče 100-
Sajovic Frančiška,
Radomlje 80, Radomlje 60. Sesek Ivana,
Loka pri Mengšu 25,
Mengeš 100. Skok Frančiška,
Loka 10. Mengeš 130. Slapa« Antonija,
Trnovče 13. Lukovica 60. Slapar Marija.
Rufolče 31, Lukovica 50. Slapar Marija.
Trnovče 10, Lukovica 100. Slapar Pavla,
Vinje 11. Moravče 86. Slapar Rotija,
Dob — poštno ležeče.
Dob 180. Smerke Silvo,
Bišče pri Ihanu 18.
Domžale 30. Sopotnik Alojzija,
Trnjava 24, Lukovica 180. Starin Frančiška,
Trzin 182. Mengeš 120. Strehar Anton,
Trzin 133 Mengeš 70. Šinkovec Barbara,
Hribi 3. Trojane 100. Skrjanc Ana,
Škrjančevo 1, Radomlje 50. Škrjaric Marjeta,
Nožice 8, Radomlje 120. Slebir Kristina,
Trzin 69. Mengeš 100. Šorcn Anton,
Področje 5. Dob 180. Štrukelj Marija.
Zlato polje. Lukovica 80. Šuštar Anion,
Cesta OF. Mengeš 300. Suša Frančiška,
Zg Petehnjek 1,
Blagovica 80. Šuštar Silvester,
Zaboršt 18, Domžale 100 Toman Ana,
Krašnja 10. Krašnja 60 Toman Jožefa,
Limbarska gora,
Moravče 50 Toman Matevž,
Krašnja 10, Krašnja 120 Topličan Helena,
Kadomlje-Kamniška 16,
Radomlje 80 Trampuž Angela,
Dobeno 4, Mengeš 150 Trdin Alojz,
Jelša 1. Blagovica 120 Učakar Justina,
Depala vas 47, Domžale 150 Uštar Esidija,
Dešenj 12, Kresnice 120 Vajde-Bratje,
Blagovica 23. Blagovica 150 Velkavrh Ivana,
Sr. Jarše 39, Domžale 50 Vrečar Pavla,
Segne 11, Moravče 78 Vrečar Valentin,
Stegne 11. Moravče 78 Vrenjak Zofija.
Kolovec 2, Radomlje 60 Zabrct Ivana,
Veselovo nabrežje,
Mengeš 120 Zaje Marija,
Veliki Jelnik. Blagovica 80 Žagar Jože,
Antona Skoka 2, Domžale 80 Zibert Štefanija,
Poljane 4, Blagovica 60-
Delo društva prijateljev mladine v Radomljah
Rejnine mladoletnikom
Arhar Ana,
Celovška 286. Ljubljana,
(za Hašiš Ismo) 150.—
Brcgar Anton,
Prvine 2, Trojane
(za Bregar Frančiško) 150.— Cebul.j Marica,
Krašnja 38, Krašnja
(za Kožar Borisa in
Dušana) 1.060.— Grilj Jolanda,
Dole pri Krašcah 1, Moravče
(za Deisinger Sašo) 300.— Homer Tomaž,
Zaboršt, Domžale
(za Flis Bojana) 250.— Jančič Karel,
Gračič 2. Zreče
(za otroke Jančič in
Kosmatm) 900.— Klopčič Marija,
Rodnica 25, Domžale
(za Hrovat Jožko) 150.—
Kotnik Pavla,
Imovica 8, Lukovica
(za Kopitar Matjaža) 300.— Lebar Vida,
Prevalje 8, Lukovica
(za Gostič Franca) 350.— Lukati Ivana,
Imenje 12, Moravče '
(za Krizman Stojana) 300.— Majdič Marjeta,
Dole pri Krašcah 35, Moravče
(za Rusjan Janjo) 300.—
Malner Slavka,
Depala vas 38, Domžale
(za fikrlep Danielo) 200.—> Muha Ana,
VrhovtM c, III/10, Ljubljana
(za Orehov Zlatka) 300.— Novak Ljudmila,
Krašce 17', Moravče
(za Štrukelj Antona) 220.— Orehek Slavka,
Prikernica 1 Moravče
(za Praš nikar Mirka) 250.— Per Jožeta,
Gradišče 20, Lukovica
(za Jančič Stanko) 300.— Sasso Angela,
Slandrova 12, Domžale
(za Jermana Rafaela) 150.— Sevnik Anton,
Radomlje-Prešernova 33,
Radomlje 400.—
Slapar Janja.
Kolodvorska. Domžale 130.— Slapar Joško,
Kolodvorska 8,
Domžale 120 —
Strehar Justina,
Koreno 14. Krašnja
(za Globočnik Petro) 300.— Strehar Justina,
Koreno 14, Krašnja
(za Globočnik Judito) 300.— Svetlin Janez,
Kidričeva 11. Domžale
(za Zučko Franca) 150.— Vidergar Bojana,
Kolodvorska 12,
Trbovlje 300.— Vronjak Marija,
Kolovec 2/a, Radomlje
(za Ovnišek) 160 —
Dijaške podpore
Hačič Isma,
Celovška 286, Ljubljana 150.— Mav Majda,
Karniška 13, Domžale    150.—
Oskrbnine
Barlič Janez,
Koreno 13, Krašnja 250.— Bratun Ana,
Center slepih,
Sikofja LoKa 40.—
Capuder Frančiška, Preserje VIL ul./2, Radomlje (za Oražem Alojza)       250.—
Cerar Rožena,
Šentvid 10, Lukovica (za Prašnikar Ivano in Terezijo) 300.—
Cerar Jožefa,
Preserje pri Gradišču, Lukovica
(za Bučevac Slavko) 300.— Dolanc Terezija,
Trnovče 10, Lukovica 600.— Habjan Ivana,
Krakovska 3, Domžale
(za Habjan Staneta) 450.— Hančič Antonija,
Vir-Subičeva 2, Dob 150.— Hančič Stanko,
Vir-Saranovičeva 2,
Dob 250.— Hribar Marija,
Goričica 19, Domžale 200.— Jakopič Rozalija,
Fšata 20, Dol pri Lj. 500.— Kokalj Marija,
Studijanska 40, Domžale
(za hči Marinko) 300.— Koncilija Ana,
Tomačevska 5, Ljubljana
(za Koncilija Franca) 200.— Korošec F'ranc,
Ulica talcev 7, Mengeš
(za Korošec Marijo) 150.— Kuzinič Ana,
Loka 68, Mengeš 250.— Lipovšek Jože,
Hribi 10, Trojane 350.— Logar Alojz,
Kidričeva 5, Domžale 70.— Hajdič Frančiška,
Negastrn 5, Moravče 250.— Markič Ivana,
Mala Loka 14, Domžale 350.— Mazovee Ana.
Zupančičeva 1, Domžale 300.— Merčun Ana,
Drtija 14, Moravče
(za Tič Marijo) 400.— Plevel Janez,
Homec 19, Radomlje
(za Zganca Janeza) 350.— Podboršek Frane,
Loka-Pot na Dobeno, Mengeš
(za Podboršek Miha) 250.— Rančigaj Anton,
Drtija 16, Moravče 150.— Strehar Gregor,
Krašnja 3. Krašnja
(za Marijo) 300.— Sinko Anica,
Homec 95. Radomlje 200.—
Pred letom dni smo za področje krajevnih skupnosti Radomlje, Rova, Preserje in Homec ustanovili Društvo prijateljev mladine. Društvo si prizadeva, da bi čimveč storilo za mladino, vendar naleti pri delu na velike ovire, ker nima dovolj sredstev in drugih pogojev. Največ naporov in prostega časa so člani UO društva vložili letos v priprave za gradnjo otroškega vrtca v Radomljah. Anketa, ki smo jo izvedli lanskega decembra med prebivalci je pokazala, da je prek 100 otrok potrebnih predšolskega varstva, število pa se še povečuje, saj je bilo letos zgrajenih spet veliko novih stanovanjskih hiš, v prihodnjem letu pa bo vseljivih spet najmanj 50 stanovanj. Za to si je društvo postavilo kot glavno nalogo prav izgradnjo otroškega vrtca.
Pri izbiri lokacije in po vsestranski presoji predlogov smo se nazadnje odločili, da predlagamo za gradnjo vrtca prostor jugovzhodno od mostu čez Bistrico (bivši Boltesov vrt). Ta lokacija nam ustreza zato, ker je v centru, ima dohod in izhod iz dveh smeri in je blizu šole. Ima pa to pomanjkljivost, da je speljan nad njo elektrovod visoke napetosti. Problem bi rešili tako, da bi kabelski vod v dolžini okrog 200 metrov položili pod zemljo. Za preureditev daljnovoda pa moramo dobiti privoljenje Papirnice Količevo, ki je tudi pokazala mnogo razumevanja. Pogovoriti pa se moramo še z AE Emona o odkupu svinjakov na tej parceli, katere bi morali porušiti. Upamo, da tudi pri tem ne bomo imeli težav,
Spominjamo se še velikega požara v Rafolčah 25. julija 1953. Ob 13,30 je začelo goreti pri Anžiču. Iskra, ki je padla iz dimnika — kurili so grmado, je vnela slamnato streho na hiši. Zaradi vetra se je požar hitro širil. Gorelo je pri treh gospodarjih hkrati. V nevarnosti je bila vsa vas. Gasilci so obvarovali štiri domačije pred ognjem. Vrednost obvarovane-ga premoženja je tedaj znašala nad 8 mil. din. Letos pa je po novno gorelo. O tem požaru, ki je bil 25. 10. 1971 v Rafolčah in Vrhovljah je bilo veliko govorjenja. Zanetila ga je zlobna roka. Tudi to pot je gorelo pri treh gospodarjih naenkrat. Škoda je bila velika. Da katastrofa ni bila še večja, gre zahvala požrtvovalnim gasilcem. Ta požar je domačine zelo pre-
šaj zgradba ne more več služiti svojemu namenu, ker je ves ta okoliš že pozidan s stanovanjskimi hišami.
Po dosedanjih pripravah in zagotovilih upamo, da bo vrtec dograjen najkasneje jeseni 1972. leta. Ker bo vrtec stal v bližini šole, bi v vrtcu lahko v stiski imeli tudi malo šolo, saj je znano, da število otrok v šoli vsako leto naraste za približno 30 ali en oddelek in bo šola tako kmalu premajhna.
Poseben problem pa je v Radomljah delo z otroki v izven-šolskem času. Otroci se sicer zbirajo pred kulturnim domom in igrajo razne igre, kar pa ni primerno, ker je ta prostor namenjen parkiranju. Problem bo rešen, ko bo pri šoli zgrajena telovadnica, kar je bilo za leto 1971 sicer obljubljeno, vendar se z deli iz delno razumljivih, delno pa nerazumljivih razlogov še ni pričelo. Ker je gradnja telovadnice in učilnic, ki so z njo v zvezi nujna upamo, da nam na realizacijo ne bo treba predolgo čakati.
Za Radomlje lahko ugotovimo, da v letih po vojni ni bilo vloženega niti dinarja za potrebe otroškega varstva in druge izvenšolske dejavnosti. Ce upoštevamo, da danes obiskuje šolo 509 otrok in da se to število stalno veča, potem lahko ugotovimo žalostno dejstvo, da za zdravo duševno in telesno rast naše mladine nismo nič naredili. Tudi v bodoče bodo vsa prizadevanja zaman, če ne bomo dobili moralne in materialne podpore tistih služb in forumov, ki so za to poklicani.
Za DPM Radomlje Predsednik Ludvik Rode
strašil, tako da nekateri še sedaj ne morejo mirno spati. Bde in čakajo, kdaj se bo spet prikazal rdeči petelin nad vasjo. Tistim, ki verjamejo ljudskemu pregovoru, da gre v tretjič rado, naj povem, da se je ta pregovor že izpolnil z zadnjim požarom. V Rafolčah je bil tudi v prejšnjem stoletju vsaj en velik požar. Upepelil je vseh trinajst hiš v tedaj imenovanem zaselku Spodnje Rafolče Goreti je začelo 12. aprila 1865 okrog 20. ure, ko so se ljudje ravno vračali s polja domov k počitku. Zaradi močnega vetra se je požar hitro širil na vse hiše z gospodarskimi poslopji vred. Ljudje so s težavo rešili sebe in živino. Škode je bilo za 16.000 avstrijskih goldinarjev zavarovani so bili pa za 2800 goldinarjev.
S. Stražar
OBVESTILO!
Komite občinske konference ZKS Domžale je na 28. seji komiteja sklenil namesto novoletnih čestitk podariti 500 din za izgradnjo osnovne šole v Cerknem.
Že trije velike požari v Rafolčah
Nagrade najboljšim
Na prvem domžalskem festivalu amaterskega filma, fotografij in barvnih diapozitivov, ki ga je organiziral fotokino klub -Mavrica« iz Radomelj v preddverju hale komunalnega centra v Domžalah, so bile podeljene naslednje nagrade: v kategoriji fotografij je strokovna žirija v sestavi ing. Oskar Dolenc, Vlastja Simončič in Milan Merhar izbirala med 49 posameznimi fotografijami in petimi zbirkami in prvo mesto prisodila fotografiji Aca Majheniča -Delo«. Drugo mesto je osvojila Tatjana Umck s fotografijo -Sabatier«, tretjo nagrado pa Slavka Šiška za fotografijo »V uri obupa«. Diplomo za fotografijo je prejel France Cerar za delo »Ne za standard, za obstoj«.
Za barvne diapozitive pa so podelili nagrade naslednjim fo-toamaterjem: prvo nagrado Janku Skoku za diapozitiv »Omar«, drugo nagrado Janezu Kosmaču za diapozitiv »Fuksija«, tretjo nagrado Nejčetu Cerarju za diapozitiv »Triglav« in diplomo Marjanci Merčun za diapozitiv »Skale«.
Druga strokovna komisija, ki so jo sestavljali Ivo Lchpamer, Mile de Gleria in dr. Mirko Sti-plovšek, pa je podelila v posameznih kategorijah naslednje nagrade;
za dokumentarne filme:
Prvo nagrado je prejel prof. Ciril Skerjanc za film »Bern 1939«, drugo nagrado Janez Kosmač za film »Po slovenski transverzali L«, dve tretji nagradi sta prejela Lovro Korenčan za film o lovski družini Mengeš in Stane Mesar za film »Breithorn«.
Med igranimi filmi je bil najboljši film Janeza Kosmača »Pepe in Gustelj pri nogometu«. Drugo mesto je osvojil »Rendes-vous« Petra Rojca, tretje mesto pa film Janeza Rojca »Ali je to rešitev?«.
Med žanrskimi filmi strokovna komisija prve nagrade ni podelila, drugo mesto je prisodila filmu Matije Kosmača »Krasna si bistra hči planin«, tretje mesto pa je zasedel film »Izmena«, Matjaža Repnika. Diplomo je dobil film Janeza Kosmača »Pa-lovški raztežaji«.
ribn
NASI TIHI DRUŠTVENI DELAVCI:
Predsednik Mavrice Janez Kosmač
V fotokino klubu Mavrica, ki se odlikuje s širino svojih prizadevanj, (o prvem Mavričinem festivalu poročamo na drugem mestu) je najprizadevnejši in najzaslužnejši njen predsednik Janez Kosmač, 39-letni uslužbenec v Papirnici Količevo. Kosmač je hkrati predsednik Gasilskega društva Radomlje, pevec radomeljskega pevskega zbora, skratka delaven Radomljan.
— Kdaj ste v Radomljah pričeli z organizirano fotoamater s ko dejavnostjo?
»Pred petimi leti smo z radomeljskimi fanti le fotografirali.
Ob gledanju filmov prof. Sker-janca smo se navdušili tudi za film, kupili smo snemalno kamero in tako se je začelo. Ker so v Domžalah ustanovili fotokino klub, smo postali člani tega kluba. Delo v njem je kmalu zamrlo in rodila se je radomeljska Mavrica, ki je bila sprva le sekcija domžalskega kluba. Ko je foto kino klub Domžale razpadel, smo postali samostojni. Delovni člani Domžal so prišli v naše vrste, kjer delajo še sedaj.«
— Na kakšen odmev je naletelo vaše delo?
»Sprva smo imeli vtis, da smo novotarija, ki družbeno ni potrebna, da javnost našega dela ne gleda s simpatijami. V zadnjem času se nam zdi, da nas sodijo nekoliko drugače, zlasti če sodim po pomoči, ki smo je ob festivalu bili deležni. Podprle so nas družbeno politične organizacije Radomelj (Krajevni odbor SZDL, Krajevna skupnost. Zveza borcev). Kulturna skupnost Domžale, Občinski odbor Ljudske tehnike itd., pa tudi pri drugih smo naleteli na pomoč in razumevanje.
Tšdjfltiul fou-fc.
2. K\oKAlV\
Drugo nagrado za fotografijo je na »festivalu« Foto-kino kluba Mavrica prejela Tatjana UMEK za delo »Sabatier«. Na sliki posnetek razstavnega panoja z drugonagrajenim delom
— Kako vam je uspelo z razmeroma majhnim številom članstva prirediti organizacijsko zelo zahteven festival?
»V našem klubu je precej mladine. Veseli me, da med starejšo in mlajšo generacijo ni običajnega prepada; smo sodelujoči prijatelji in na takih temeljih gradimo našo aktivnost. Delo ob festivalu smo si razdelili. Večina je svoje delo dobro opravila, zelo pa sem hvaležen tudi vsem tistim, ki sicer niso člani našega kluba, a so nam vendar veliko pomagali. Pomoč dr. Stiplovška, ing. Pavlica, Mcrharja, Zajca, Ravnikarja in drugih je bila res zelo dragocena.«
— Kako ste si zagotovili denarna sredstva?
»Na pomoč nam je priskočila Kulturna skupnost Domžale, veliko pa smo si pomagali sami.«
— Na festivalu ste kot tekmovalec dosegli tudi lepe tekmovalne uspehe. Kako nastaja amaterski film?
»Z idejo, ki jo dobim včasih povsem ne|)ričakovano, se ukvarjam dalj časa. Snujem. Nastane snemalna knjiga nato, snemam. Ostalo je le še vprašanje tehnike, časa in denarja.«
— Ali nameravate festival v letošnji obliki ohraniti tudi v naslednjih letih?
»Festival bo tradicionalen, vendar bomo že naslednje leto povabili nanj tekmovalce gorenjskih foto kino klubov, tako da bo festival medklubski. Ce zaradi česarkoli ne bi mogli or-ganizrati festivala, si želim vsaj revijo, pregled našega dela.«
— Kakšna bo aktivnost Mavrice do naslednjega festivala?
»V zimskem času nameravamo organizirati tečaj o osnovah foto kino tehnike, kompozicije slike ipd. Mladih, ki prihajajo vsako leto v naše vrste — fotografsko nešolani — je vedno nekaj. Zal se marsikdo prekmalu preneha zanimati za fototehni-ko, ker je delo v Mavrici povezano z učenjem in pridobivanjem novega znanja.«
— Kaj vam pomeni film in fotografija? Ali imate poleg njiju še kakega drugega konjička?
»Delo v Mavrici mi pomeni družbeno koristno aktivnost, ki mi je hkrati tudi v veselje, zadovoljstvo, kakršnega nekdo drug najde v športu. Poleg tega sem še navdušen planinec, saj zelo rad hodim v gore, kjer oba konjička povezujem. Ob vsem tem nimam časa, da bi slikal svojo družino, da je primera l kovačevo kobila kar primerna...«
— Ali ste se doslej povezovali s klubi mladih tehnikov in s šolami?
»Sodelovanje I šolami je bilo doslej premajhno. V prihodnje bomo predvsem tesno sodelovali z osnovno šolo Radomlje, ki nam je že priskočila na pomoč, saj svoje temnice nimamo. Drug( šole bomo slejkoprej obiskovali z različnimi filmi in predavanji z diapozitivi. Predavanje o kulturnih spomenikih domžalske občine je prvo, ki ga bomo prikazovali.«
— Znano je vaše zbiranje dokumentarnega arhivskega gradiva. Koliko ste ga že posneli in kako ga shranjujete?
»Kadarkoli zvemo za kak pomembnejši dogodek iz življenja v občini (kulturni. gosj>odarski, politični ali športni dogodek) ga gotovo posnamemo. Tako se je v treh letih, kolikor zbiramo dokumentarno gradivo za občinsko kroniko, zbralo filmskih poročil o kakih 150 dogodkih. Omenjene filmske zapiske moramo opremiti še z zvočnim zapisom, kar nam vzame kar precej časa. Da bi bilo gradivo primerno shranjeno, smo si kupili star hladilnik, ki je začasno primerna rešitev, dokler si nc bomo zagotovili primernejšega shranjevanja.«
Janezu Kosmaču čestitamo k izredni organizaciji Mavričinega festivala in njemu in Mavrici želimo v novem letu še večjih uspehov.
mbn
Desetletni jubilej Poklicne šole
Seminar za vodstva mladinskih aktivov
Seminar je organizirala OK ZMS Domžale, namenjen pa je bil novemu predsedstvu ter vodstvom mladinskih aktivov.
Poleg skupnih stališč o športu v občini je predsedstvo ter skupina predsednikov in sekretarjev sprejela teze o programski usmeritvi OK ZMS Domžale, ter tako natančneje porazdelilo program, ki ga je sprejela konferenca.
Najbolj burna in zanimiva diskusija je bila po podanih analizah in dejanskem stanju v občini na športnem področju. Poleg tez, objavljenih v prejšnjih dveh številkah Občinskega poročevalca, so se izoblikovale še dodatne na podlagi sprejetega gradiva  za problemsko konfe-
Delavnica Poklicne šole je velika in sodobno opremljena. Vajenci imajo vse možnosti, da se izučijo v dobre kvalificirane delavce — kovinarje
Poklicna šola Domžale je bila ustanovljena 28. 8. 1971 kot naslednica prejšnjih vajenskih šol Domžale, Mengeš in Kamnik. V desetih letih je vzgojila velike mladih kovinarjev in torbariev. ki se uspešno uveljavljajo pri delu in samoupravljanju v naših gospodarskih organizacijah.
Osnovna dejavnost šole je, da daje učencem teoretično in praktično izobrazbo za poklice: orodjar, rezkalec, strugar, strojni ključavničar, avtoklepar in puškar za področje občin Domžale in Kamnik, ključavničar za ljubljansko območje, stavbni ključavničar, sedlar in izdelovalec usnjene galanterije pa za vso Slovenijo.
Učenci se šolajo v periodični in celoletni poklicni šoli. V periodični pouk so vključeni učenci, ki imajo sklenjene učne pogodbe s 23. gospodarskimi organizacijami in 29. privatnimi obrtniki. Ti učenci obiskujejo teoretični p°uk ir tednov za vsak letnik. Tudi celoletna poklicna šola traja tri leta. Obiskujejo jo učenci s končano osnovno šolo, ki se javijo na razpis ob koncu šolskega leta. Lahko se odločijo za enega od poklicev: strojni ključavničar, strugar, orodjar in izdelovalec usnjene galanterije. Med šolanjem prejemajo pridnoslne nagrade do 200.00 din mesečno, socialno šibki pa tudi štipendije od Sklada za štipendije pri SOb Domžale ali od gospodarskih organizacij. Učenci poklicne šole (celoletne)   imajo   teoretični in
praktični pouk v šoli. Šolska delavnica za kovinarje je dobro opremljena. Polog ročnega orodja ima tudi precej strojev: 9 stružnic, 2 rezkalna stroja, skobeljni stroj, šeping, stiskalnico, stroj za krivljenje pločevine, 4 vrtalne stroje in 2 strojni žagi. V delavnici za B in C program je urejenih 60 delovnih mest.
Učenci usnjene galanterije pa imajo prakso v šolskih delavnicah STUGS ali pri privatnih mojstrih.
V šolskem letu 1969/70 je bilo. vpisanih 246 učencev (193 kovinarjev, 53 galanteristov), 1970/71 298 (253 kovinarjev, 45 galanteristov), letos pa se šola v dvanajstih oddelkih 308 učencev. Zaradi nove mreže poklicnih šol v Sloveniji bo vpis v prihodnjih letih še večji.
Ob koncu šolskega leta učenci pokažejo svoje izdelke na razstavi, ki je postala že tradicionalna. Vsako leto se udeležijo tekmovanja poklicnih kovinarskih šol Gorenjske in Novega mesta. V letu 1970'71 so dosegli največji uspeh, saj so osvojili vsa tri možna prva mesta: pri celoletnih, pri periodičnih šolah in posamezno.
Učenci so včlanjeni v šolsko športno društvo in tekmujejo na sindikalnih športnih igrah ter mladinskih športnih prireditvah. Počitniška zveza, katere člani so, pa jim je omogočila že več koristnih in zanimivih ekskurzij ter prijetne poletne počitnice ob morju in zimsko smučanje na Pohorju.
M. Novak
Člani loto kino kluba MAVRICA se iskreno zahvaljujemo številnim de;cr":*r) organizacijam, ustanovam in sn.nnvtn.fnlm obrtnikom. SktipMini občine Domžale, Občinski konferenci SZDL. občinskemu komiteju Zveze komunistov In ftftatl Kulturni skupnosti Domžale za vso pomoč, ki ste nam In isknzall, da smo lahko izvedli zelo uspelo prireditev, I. testi v-' amaterskega filma, ter razstavo fotografij in barvnih di.i:.<e^.ti\ov.
renco. OK ZMS je v programu predvidela večjo angažiranost terenskih aktivov v krajevnih skupnostih. Za tovarniške aktive je sklenjeno, da sprejmejo prirejen program akcije »75«, nosilec je OK ZMS Domžale.
Mladi se zavedamo tudi pomena informiranosti, zato jc bila posebna tema posvečena tej problematiki.
Z dobro udeležbo na seminarju in z aktivno razpravo so prisotni mladinci pokazali jasno željo po čim večji afirmaciji ZM v družbi. Mladina želi biti aktiven oblikovalec družbenih odnosov in progresivni del družbe.
Predsedstvo OK ZMS
Domžale sekretar: M. Popovič
Asfaltirale ceste Moravče-Trzno
Krajevna skupnost Moravče je pričela akcijo za zbiranje sredstev za asfaltiranje ceste Moravče—Tržno. Po tej cesti poteka največji tovorni promet, kajti podjetje Termit v Domžalah prevaža do 15 vagonov kre-menčevaga peska. Po tej cjsti je potekal tudi celotni promet iz revirskih občin, dokler ni bila odprta cesta čez Tro.;ane. Va-ščani ki imajo hiše ob tej. cesti, so prispevrli tudi po 100 000,— S din samo. da. bi se ta del ceste uredil, kajti poleti so vozila dvi-
gala ogromno prahu, v deževnih dneh pa metala blato na hišne fasade. S prispevki Emone, sklada SHS za ceste in občinskega cestnega sklada ter prispevkov krajevne skupnosti in vaščanov, nam je uspelo zbrati 17.010.000 S din tako. da bo cesta asfaltirana, čim bodo vremenske prilike dovoljevale.
Poleg tega bo takrat asfaltiran tudi dohod do pokopališča v Moravčah, kar je bila že dolgoletna želja vseh občanov.
G.
Tudi letos je bil v Domžalah teža} za voznike viličarjev
Na področju domžalske in kamniške občine je veliko število podjetij, kjer za notranji transport uporabljajo viličarje. Za vožnjo le-teh so potrebni dobro izšolani vozniki, ki imajo strokovni izpit, Ker vsako podjetje ni moglo organizirati po-
Letos se je v začetku novembra tudi pričel enak tečaj, katerega jc obiskovalo 30 kandidatov. Enajstega decembra so poslušalci opravljali teoretični in praktični izpit. Udeležilo se ga je 28 kandidatov, od katerih jih je 24 oba izpita uspešno opra-
sebnega tečaja, je to že lansko leto opravila Delavska univerza Domžale. Predavateljski kader, jc dobila pri Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah. V kraju pouka je ta center imenoval komisijo, pred katero je lani uspešno opravilo izpit 50 voznikov viličarjev.
vilo, štirje pa bodo en predmet ponavljali v januarju. Ob koncu tečaja in izpitov se jc direktor Delavske univerze tov. Karel Kušar zahvalil vsem tečajnikom za vložen trud, predavateljem ter članom komisije pa izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju tudi na drugih področjih izobraževanja. B. B.
Imena teh odlikovancev so skrita za imeni prvakov, šampionov in mojstrov športnih umetnosti, za tisoči onih, katere so oni vodili in učili, jim posvetili vse, svoj prosti čas, svoje življenje.
Proslavili so ta prejeta priznanja. Svečano in dostojno. Ob besedi in obujanju tisočev spominov na pretekla leta. Kdo bi vse popisal, kaj vse so si ti ljudje — športniki pripovedovali, kaj so se ti odlikovanci menili ta večer. In razne anekdote, resnp in tudi smešne. Vsak od teh 106 pozna vsakega. In tako je vedno, ko se sestane
športni kongres na taki ravni,
kot je bil tisti, nepozabni večer v Klubu poslancev.
Med odlikovanci so tudi štirje občani Domžal. V imenu predsednika republike je sekretar za prosveto pri Izvršnem svetu SRS lov. Bohanec čestital in predal odlikovanje:
RED DELA z zlatim vencem tovarišu Flerin Milanu,
RED DELA s srebrnim vencem pa tovarišu Rak Francu, Sircelj dr. Mitji in Zule Pavlinu.
Odlikovancem v imenu vseh fiportnikov in športnih delavcev čestitamo!
Dobili smo igrišče
Mladinski aktiv KraSnja je dobil letos aprila parcelo za nogometno igrišče v velikosti 80 X 35 m od tovariša Slavka Korošca.
Vsi mladinci lz Krašnje in sosednjih vasi, ki radi Igramo nogomet, smo bili presenečeni nad razumevanjem tovariša Korošca, ki se nas je usmilil in nam dal parcelo za eno leto v najem. Zanimivo je da bo letošnjega leta ni bilo moč dobiti parcele ne na ta tn ne na drug način. Ce smo hoteli odigrati tekmo, smo se morali z lastnikom parcele domeniti za vsako tekmo posebej. Drugače pa je bilo letos, saj nas ni nihče preganjal s travnika.
Igrišče smo uredili mladinci sami tako, da smo postavili gole, spletli mreže, začrtali igrice in ga pokosili. Vsi pa bi radi. da bi kupili boljše mreže, žoge, st postavili slačilnico in klopi vsaj po eni strani igrišča.
'Da bi nabavili vsaj nekaj tega, smo se domeniti, da bomo odigrali veliko prijateljskih tekem in od gledalcev pobirali po 1 din vstopnine, kar smo tudi storili. Nekateri so se temu čudili, drugi pa so rade volje prispevali, da nam pomagajo. Akcija je sicer le delno uspela, toda čeprav dinar dinarju pomaga, v naši blagajni ni denarja niti za žogo. Najemnino smo plačali s samoprispevkom mladincev in nekaterih vašča-nov. Tem sc najlepše zahvaljujemo za njihovo pomoč In razumevanje.
Skratka. Igrišče imamo. Upamo, da nam ga bo dal tov. Korošec še v najem, saj nameravamo igrati prihodnjo sezono v 1. razredu ljubljanske podzvezne Hge. Vemo, da bodo odgovornosti igralcev mnogo večje, vendar nas Je precej takih, ki želimo svoj prosti čas preživeti na nogometnem igrišču.
Marjan Štrukelj
Na dereze!
V domžalskem planinskem društvu se v zadnjem obdobju čuti delovanje alpinistične sekcije: zlasti mlade vedno bolj privlači.
Za to zdrno so se pridno priprav-ljaU, še preden so bile gore zasnežene. Zdaj se je ponudila priložnost, da svoje znanje še preizkusijo. Naj na kratko opišem, kako je svoj prvi zimski preizkus doživel moj prijatelj sandl.
Decembrsko petkovo popoldne naju je zagledalo Obtežena s potrebno zimsko opremo: dereze, cepin, vrv, ledno kladivo, zimski klini, pa 8e in še je težilo najina nahrbtnika. Do Kamniškega sedla sva porabila veliko moči, tako da sva bila naslednji dan šele proti deseti pripravljena za odhod proti Korošlci. Zdaj Je že bilo treba uporabiti prej pridoblje-
no znanje; vendar rokovanje s cepinom, vrvjo in derezami v mrzli strmini, ko sta cepin in vrv kar le-denela. za Sandija nI bilo šala. Čeprav bi do Sukovnika poleti porabila le kake pol ure, sva ga zdaj dosegla šele v dobrih treh, zato kljub temu, da sva imel« « seboj dve spalni vrečd In tudi bivak vrečo, nisva tvegala tn se raje obrnila nazaj. Kljub majhni poti nama bo ostal prijeten spomin nanjo — zlasti Sandiju, ki se je opogumil tokrat prvič.
Naj ta zapis vzpodbudi čim več prijateljev gora, da jih obiščejo tudi pozimi — nekateri bodo morda postali celo navdušeni člani domžalske alpinistične sekcije, ki ji želimo kar najbolj uspešen razvoj.
S. S.
Uprava skupščine občine Domžale razglaša prosto delovno mesto vratarja.
Interesenti naj pošljejo ponudbe občinski upravi najkasneje do 31. 12. 1971. V poštev pridejo tudi upokojenci.
-"OLJARNA« na Viru je ob letošnjem prazniku republike slovesno zaključila obsežna investicijska dela in rekonstrukcije, ki ji omogočajo občutno povečanje proizvodnje. Vrednost vseh vlaganj je več kot 5,000.000,00 N din. Asfaltirali so dvorišče in dovozno pot k tovarniškim objektom, zgradili poseben objekt za jedilnico, kuhinjo in sodobno gardeboro, modernizirali pralnico steklenic in polnilnico, katere kapaciteta se je povečala na 300 steklenic na uro, montirali so nov parni kotel in rekonstruirali rafinerijo. S to modernizacijo pa so ne le povečali proizvodnjo, ampak tudi zmanjšali proizvodne stroške ter s tem v polni meri opravičili opravljena dela. Vse to je bilo mogoče le zato, ker je kolektivu OLJARNE integracija z IPK Servo Mihalj omogočila redno oskrbo s surovinatmi, polno izkoriščenost kapacitet in finančno trdnost
Kadarkoli le morejo, si domžalski šolarji hodijo ogledovat napredovanje del na novi šoli, v kateri pričakujejo, da bo več prostora tudi za tiste dejavnosti, katerih sedaj ne morejo razviti, ker ni prostora nc možnosti, dokler imajo dvoizmenski pouk
Domžale so eno tistih naselij, ki se po izjavah tujcev zelo hitro širi in razvija. Pri vsakem takem hitrem tempu pa se nujno pojavljajo tudi stvari, ki včasih vržejo delček sence na sicer vseskozi pohvalno oceno. Med take štejemo poleg zanemarjenih avtobusnih postajališč tudi veliko reklamno tablo pred Veleblagovnico, na kateri so največkrat le stari in raztrgani plakati. Ce jo že imamo, naj nam bo v korist in okras!
Predstavljamo vam Športnika tega meseca:
Đuro lemaič
Del razstavnega prostora na rarazstavi likovnikov — amater jev v Domžalah.
Festival amaterskega filma
Prvi festival amaterskega filma in razstava fotografij ter barvnih diapozitivov je bila najpomembnejša manifestacija uspešnega in vsestranskega triletnega delovanja fotoktno kluba Mavrica, ki je že doslej večkrat s predvajanjem filmov in razstavami tehtno prispeval k popestritvi kulturnega življenja v domžalski občini. Film in fotografija imata dvojen, velik pomen: kulturni in dokumentarni, ki se često med seboj prepletata in dopolnjujeta. Sta pomembni obliki izražanja čustev in lepote ter zato tehten dejavnik pri estetski vzgoji. Drugi, nič manj-
ši pomen pa imata fotografija in film kot dokument časa in trenutni kazalec zgodovine, ter imata zato trajno vrednost.
Amaterski film in fotografska dejavnost v domžalski občini zaslužita vso družbeno podporo, tudi zato, ker sta uspela pritegniti veliko mladih in združiti ljudi najrazličnejših poklicev ter izobrazbe in jih usmeriti h kulturnemu delu. kjer so bogate možnosti ustvarjanja. Foto-kino klub Mavrica pa lahko s filmi, fotografijami in diapozitivi veliko prispeva k spoznavanju pomembnih kulturnih spomenikov
V zadnjih kolih druge zvezne košarkarske lige se zbere v hali Komunalnega centra vedno več ljudi. Prav gotovo zaradi kvalitetne igre in borbenosti, pa tudi zaradi Dura Lcmalća, 22 letnega, 197 cm visokega študenta ekonomije v Ljubljani, enega najboljših strelcev v tej- ligi.
— Začniva konvencionalno Kod vas je doslej vodila pot ob košarkarski žogi?
»Košarko sem začel igrati leta 1S64 v Postojni in sem kmalu postal član prve peterke, s katero sem nastopal v tekmovanju prve republiške lige.
V tej ligi sem bil eno leto celo najboljši strelec. Leta 1969 sem prišel k OltmplJI, kjer sem ostal dve sezoni. Letos na začetku prvenstva v II. košarkarski ligi sem prišel v Domžale, kjer nameravam ostati tn kamor nisem prišel le za eno ali dve sezoni.«
— Zakaj ste prestopili v drugoll-gaski  klub, v Domžale?
•■V Ollmplji nisem hotel več ostati, kajti vse tekme sem presedel na klopi. Igralec, četudi redno trenira, brez tekem košarko pozabi Igrati. Ljubše mi je igranje v manjšem klubu, kot pa sedenje na klopi za rezervne Igralce v Ollmplji, kjer z menoj niso vedno korektno ravnali.«
— Koliko ste dobili za prestop v KK Domžale?
»Kategorično vam zatrdim, da za prestop nisem zahteval nobenega denarja, niti ga nisem dobil, ker košarko igram lz zadovoljstva. Samo zadovoljstvo ki ga prinaša resnično nastopanje, prijetna odgovornost, ko se pripravljaš, da boš kril določenega igralca, ko veš, da ti je pravo nastopanje zagotovljeno, so pravi in resnični motivi, zaradi katerih sem prestopil v KK Domžale.«
— Ali menite, da ste svoj igralski vrh že dosegli?
in dogodkov in s tem tudi  k ko ceni kulturna prizadevanja
izboljšanju učnih uspehov pri foto-kino kluba Mavrica, hkra-
poznavanju    domačih    krajev, ti pa mu je dodelila tudi gmot-
Kulturna skupnost je prevzela no in  materialno podporo kot
pokroviteljstvo nad to priredit- spodbudo za še bogatejše delo v
vijo in s tem dokazala, da viso- (jrihodnje.
Odprlo pismo uredniku našega Poročevalca.
Dragi urednik!
Zatrjuješ mi, da je to zadnja številka V tvojem mandatu, ki jo urejuješ in da me čakaš za prispevek do zadnje možne meje. predno jo izdaš. No. glede slovesa ti povsem ne verjamem Ce pa res odhajaš, ostani zdrav m odpusti, če si moral kdaj slišati hude očitke od pravičnežev zaradi mojih misli, ki si jih vedno podpisane objavljal. Da veš, tisti »nestrokovni« občan, ki se zadnje čase pojavlja, nisem jaz, čeprav nekateri s prstom kažejo name. Da ne bova stopila skregana v novo leto, ki ga je r.sako uro bolj čutiti in ker je to resnično zadnja številka letos, naj bo — za slovo leta na tvojo željo še tole:
O čem drugem naj ti pripovedujem kot o domžalski hali m o ljudeh, ki jo obiskujejo, kot že tolikokrat. Veliko je teh ljudi, ki jih srečujem in opazujem. Toliko, da jih komaj sledim in komaj lovim sapo od prireditve do prireditve.
Ja, prav škoda, da greš, če res greš, z uredniškega mesta, sicer bi te povabil, da me kdaj obiščeš in vidiš kako hude stvari počnem. Saj ne moreš vedeti, za kakšne namene je dvorana grajena, če kar doma Učiš. Ce trdiš, da za vse mogoče kot je šport, kultura, zabave, sejmi in razstave in vse drugo, si v zmoti. Predvsem za oranžne žoge je, da veš. Za velike ljudi. Ce misliš da ne, pa jim reci, samo potem gorje ti,
kot meni. Z veliko rutino boš založen glavnemu sekretarju. Sekretar je vedno hud in rutinsko telefonira mojemu direktorju in težave so tu. Zaje je kriv! Potem kolnem (še dobro da znam) in gledam, da vsak dela kadar in kar se mu zljubi, ker ve, da ga ščiti tak ali drugačen funkcionar.
Vidiš, tako je ti pa doma! No, pa kar mirno kri obdrži. Saj dvorana ni in ne bo za košarkarje. Kje pa! Mladina, samo mladina je sposobna upravljati z dvorano in to mestni aktiv ZMS Domžale. Ja, zijaš, te Izar vidim. Drugega tudi ni treba. Je dovolj, da samo dvomeče strmiš vanje, pa so že pri županu. »A/a naši strani je.,« pravijo, »dobili jo bomo!« Zaje je kriv, kriv!
Potem se rutina s telefonom nadaljuje...
Kaj bi dal, da bi kdo od sodnikov prišel, in vsaj skozi ključavnico pokukal kdaj pa kdaj v dvorano in se prepričal o resničnem stanju. Da bi me kdo od njih poklical, me vprašal to in ono v zvezi z dvorano, bi bila prevelika čast zame.
Vsaj U pridi, dragi urednik, pa čeprav v civilu, po novem letu, lažje mi bo. Ce se boš odločil za obisk, pridi prosim v ponedeljek zjutraj, po plesu, ki je vsako nedeljo zvečer. Ne pozabi pa priti z vozom. Ce si prebral z »vozom«, si prav prebral. Ne s kolicami, s pravim vozom., da bova naložila smeti, ki ostanejo po plesu. Ojoj, koliko jih je! Nič se ne boj, ne bova jih peljala na občino kazat in ne sekretarju. Kar na uredništvu jih bova deponirala kot muzejski eksponat za prihodnost. In ker ni nikjer zapisano, da bo pri nas standard vedno
tak kot je, nama bo listih deset in deset tisoč na pol pokajenih cigaret še prav prišlo.
Pa ne misli fant, da ne maram mladine. Vedno jo zagovarjam. Javno priznanje ne. kam številnim mladim, ki so na proslavi ob dnevu republike izredno doživeto sledili kulturnemu programu, ki ni bil prirejen za mlade. Le štirje, žal stalni obiskovalci dvorane, so delali nered. Da bi dokazali kaj so, so po mojem opozorilu odšli in v preddverju na odlični razstavi umetniške fotografije počečkali knjigo za vpis vtisov in jo nazadnje raztrgali.
Lepa hvala tudi vsem mladim, ki so 12. t. m. nestrpno čakali na svoj ples, medtem ko je v dvorani še teklo državno prvenstvo v dviganju uteži, ker so na prošnjo vodje tekmovanja pokazali izredno disciplino.
Verjemi, da takole kramljanje človeku dobro de, posebno še če ve, da bo nov vladar uredništva dovolil samo vražce soditi.
Se dobro, da smo akcijo »25« s katero smo dobili tak sloves, končno končali.So-cialnih razlik pri nas na žalost ni, zato je prah ostal na tleh in razprave brez razprav. Po kmetijski liniji ima zemljo tisti, ki jo obdeluje, pa amen.
Zalim, da najino prijateljstvo še naprej drži. Ce ne bo drugega, bova midva še pisala o petdesetletnikih in drugih zaslu-žnikih, ki se jih nikoli ne zmanjka, pa bo. Srečno novo leto!
A. Zaje
»Svojega zenita se nisem dosegel, ker bom s tekmami se napredoval. Kot resen športnik nameravam tudi vnaprej resno trenirati, kot sem resno delal tudi pri Olimpiji.«
— Na katere nastope imate najlepše spomine?
Najraje se spominjam nastopanja v slovenski mladinski košarkarski reprezentanci (za državno mladinsko reprezentanco sem bil samo kandidat, a se vanjo nisem uvrstil). Rad se spominjam tudi nastopanja v dresu Borca iz Banja Luke letos poleti v Švici. Ob udeležbi kvalitetnih moštev iz Francije, Italije in domačinov smo zasedli prvo mesto, jaz pa naslov najboljšega strelca. Prav tako se rad spominjam zadnjega nastopa za Olimpijo (oktobra letos). Igrali smo proti italijanskemu prvoligašu Snaldem iz Vidma, v katerem nastopa tudi temnopolt) Američan Allen. V enem polčasu, kolikor sem igral (Allen me je kril) sem dosegel 16 točk.
— V nekaj kolih ste imeli priliko spoznati kvaliteto moštev v II. /vezni ligi. Katera je najboljša ekipa?
»Vsekakor je najboljša ekipa v ligi ekipa Bosne iz Sarajeva. Trenira jo nekdanji igralec OKK Beograd Tanjevič, ki ima med igralci velik ugled. Vsi odnosi v moštvu so strogo profesionalni, igralci trenirajo dvakrat dnevno, poleg tega se odlikujejo z izredno višino, telesno pripravljenostjo; v Ilustracijo naj na-
vedem, da igrajo vso tekmo pres-sing, ki je najbolj utrudljivi način igranja. Z desetimi enakovrednimi igralci si to lahke privoščijo, zato lahko z gotovostjo računajo na prvo mesto.« '    ' '
— Kakšno uvrstitev Domžal pričakujete?
»Prepričan sem, da bomo, ko se vrne iz JLA Hočevar (v Domžalah je na začetku kariere že nastopal), stalno pri vrhu lestvice. Upravičenost večjih ambicij pa bo pokazal čas.« r • . -
— Kakšne so možnosti Olimpije v letošnjem tekmovanju?
.•Sele s prihodom trenerja Gaglja so pri Olimpiji začeli resno delati; tako. kakor zahteva tekmovanje v najvišji konkurenci: urjenje individualnih sposobnotl, treniranje dvakrat dnevno, delo z mladimi, orientacija na daljše obdobje Itd.
Pri večini prvoligašev, ki so začeli tako delati že pred leti, se je to že obrestovalo. Moštva Rabotnički, Beograd. C. Zvezda. Radnički, Lokomotiva imajo po deset enakovrednih — doma vzgojenih — igralcev. Pri Olimpiji pa je v preteklosti vedno igralo le 5 igralcev. Košarka pa je dosegla tako kvalitetno stopnjo, da Je za uspeh tekmovanja potrebnih najmanj 8—10 Izenačenih igralcev, kolikor Jih pa Olimpija nima. Zato tudi letos Olimpija po mojem ne more računati na visoko uvrstitev.
mbn
Šahovske novice
BEDNI MESEČNI BRZOTURNIRJI
September: Sodelovalo je sedem igralcev, ki so se razvrstili takole: Ivačič (D) 13 t., Rape (Lj) 12 t., Vav-petič (D) lil/;, t.. Steiner (Lj) 10 1/2 t., Slak (D) in Konvalinka (Lj) 10 t., Itn.
Oktobrski brzoturnir je odpadel zaradi   10.   spominskega šahovskega turnirja Hering—Zupančič. November: V hudi konkurenci SI
iRralcev je zanesljivo zmagal Drak-sler (C) 17 i/2 t., pred Trampužem (I.j) in Konvalinko (Lj) 15 '/, t, Iva-eičem (D) 14 1/0 t.. Sorlijem (Lj) 14 t., Karnarjem (D) ln Vavpotičom (D) 13 t/j t., itn.
December: Pomerilo se je 18 igralcev. Vrstni red pa Je bil sledeč: Knrnar (D) 14 1/.,. Vošpernik (Lj) 13 yi. Konvalinka (Lj) 12ČJ/. • Draksler (C) 12, Zorman (Lj) 11 i/2, Blak (D) 11 t. itn.
VIII. Henberg pokal v ZRN
Tudi letošnje gostovanje ekip Domžal in Mengša septembra v Stettenu se jc končalo nadvse uspešno. Petinštirideset ekip iz Francije, Švice, Avstrije, Zahodnega Berlina. Zahodne Nemčije in Jugoslavije je bilo razdeljenih v pet jakostnih skupin. Igrali so po Popp sistemu (15 minut za partijo.) Domžale so zmagale v prvi skupini s 6 1/, ekipnih točk in 24 točkami.
Druga: Bavaria (ZRN) 6 i/2 t. — 22 točk.
Tretji: Slndelflngen (ZRN) 1 t. -19 1/, točk.
Četrti: Bad Cannstatt (ZRN) 5 i/2 t. — 19 točk (lanski zmagovalec).
Ekipa Jc nastopila v sestavi Bajec, Z. Kržišnlk, Ivačič in Vavpetič, ki Je bil najuspešnejši igralec, saj je premagal vse nasprotnike.
Ekipa Mengša je igrala v drugi skupini ln dosegla 4. mesto s 5 i/, ekipnih točk in 19 točkami (lansko leto je bila prva v tretji skupini).
1. Bad Cannstatt (ZRN) 7 i/2 — 22
Vi
2. Krumbach (ZRN) 7 — 24 i/2
3. Hechlngen (ZRN) 5 1/, — 19 i/2
4. Mengeš (Jug) 5 i/2 — 19.
Ekipa je nastopila v postavi: Lor-bek, Zupančič P.. Jagodic in Hribar Viktor, ki je igral zelo uspešno in oddal samo pol točke.
V Celju je bila proslava 50 letnice organiziranega šaha v Jugoslaviji. Naš dolgoletni predsednik društva Ivo Sonc je prejel diplomo in zlato značko SZ Jugoslavije za uspešno delo in razvoj šaha na našem področju. Ker jc prišlo priznanje v prave roke, mu domžalski šahisti iskreno čestitamo.
Na Prevojah so mladi privrženci šahovske igre ustanovili sekcijo in žc odigrali prvi turnir, ki se ga Je udeležilo 12 igralcev. 1. E. Pfeifer U t., 2. V. Hribar in V. Jcmec 9 t.. 4. M. Vidergar 7 y„ t., 6. C. Tavčar 6 i/2 t. itd.
Mlađim šahistom želimo še veliko uspehov.
Na II. turnirju v počastitev praznika republike v Novem mestu je nastopilo dvanajst igralcev iz vse Slovenije. Ponovno Je zmagal Ivačič (Domž.)    skupno    z Ostermanom
(Koč.) z 8 točkami pred Cuderma-nom (Idr.) 61/2. Šiško (Lj) G točke itn, Vavpetič (Domž.) pa je delil s 4 y7 točke 9. mesto s Skerljem (NM).
Stane Laznik
Državno prvenstvo v dviganju uteii
11. in 12. decembra smo Domžal-čani videli v Hali komunalnega centra še eno kvalitetno prireditev — 24. državno prvenstvo v dviganju uteži. 55 tekmovalcev iz 17 klubov, ki so si priborili pravico nastopa na tem prvenstvu, je pokazalo visoko kvalitetno raven in vso lepoto .ega lepega športa. Borbe za zlate, srebrne in bronaste medalje ter šampionske naslove so navdušile številne gledalce, ki so z zanimanjem spremljali potek tekmovanja.
Novi rekorderji so:
Jože URANKAR. (TVD Partizan, Celje), ki Je v olimpijskem triatlonu dvignil 410 kg in zboljšal dva dr-
žavna rekorda: tezno: 142,50 in poteg 111 kg. Urankar jc tekmoval v lah-kotežki kategoriji.
Andrej JAKLIČ, mladinec Olimpije iz Ljubljane je v muha kategoriji postavil nov državni rekord v potegu za juniorje z 61 kg.
HERENCIC z Reke. olimpiski kandidat, je v lahki kategoriji izboljšal državni rekord v potegu na 111 kg. MIRKOV1C iz Hcrkulesa, BečeJ, Je v sunku dvignil 140 kg. kar Je tudi novi državni rekord v srednji kategoriji.
Tako so Domžalčani poleg novih rekorderjev pozdravili tudi nove državne prvake.
Z.
Jesensko nogometno prvenstvo NPL končano
Uredništvo poročevalca je prejelo več umestnih pripomb na zadnji članek dopisnika R. F. pod naslovom »SLOVAN PRED DOMŽALAMI IN IHANOM". Članek je napisan tendenciozno z lokalpatriotskimi težnjami, ki nr odgovarjajo pravemu stanju. NK Ihan ni na tretjem mestu tega tekmovanja, najmanj pa je res, da sta na zadnjih mestih I. razreda NK Induplati in NK Mengeš. Čeprav za slednjega velja, Je pa NK Induplati le sedmi. Omenjeni klubi želijo, da v bodoče o nogometu pišejo nogometaši, ne pa smučarji.
Končan Je Jesenski del letošnjega nogometnega prvenstva ljubljanske podzveze. Na vrhu lestvice sta obstala ljubljanski Slovan in NK Domžale z enakim številom točk. vendar ima Slovan boljšo razliko v golih. Po osmih zaporednih zmagah doma in na tujem so v zadnjem kolu domžalčani klonili in bili poraženi od Kamnika. Usodna napaka, katero bo zelo težko popraviti in se je bodo Igralci dolgo časa spominjali. Sicer jih spomladi čaka lažje delo. ker igrajo doma tekmo več, medtem ko mora Slovan priti v Domžale in na zelo neugoden teren Ihana.
Domžalčani so bili vso sezono v solidni formi, čeprav Je dal napad na vsaki tekmi povprečno le dva gola, kar pomeni, da bo prav v tej vrsti potrebno nepraviti korenite spremembe tako, da bo realizator-ska sposobnost te peterke večja.
Novinec v tej konkurenci, moštvo Ihana je ugodno presenečenje jesenskega prvenstva NPL. Moštvo se je zrinilo na sam vrh tabele in zaseda solidno četrto mesto. V moštvu igrajo starejši izkušeni igralci z veliko mero elana in lokalpatriotlzma. Zato uspehi ne izostajajo.
NK Dob zavzema predzadnje mesto tabele s samo Štirimi točkami
in skrajno neugodno golrazliko. V kolektivu je preveč starih, že odsluženih igralcev, ki niso več kos mlajšim nogometašem lz drugih klubov.
V nižjem podzveznem razredu s spremenljivo srečo igrata Mengeš in Induplati. Nimata nobenih izgledov, da bi se prerinila na vrh tabele, kar je hvalevredno.
Med mladinskimi ekipami je najboljša ekipa NK Domžale, ki zaseda solidno tretje mesto, medtem ko pionirji tega kluba zavzemajo odlično drugo mesto, kar je za novince v tem tekmovanju lep uspeh.
PODZVEZNA	LIGA		ČLANI			
1. Slovan	11	<l	(1	2	34: 5	i.".
2. Domžale	11	'.<	"	2	20:10	1H
3. Sava	11	7	1	3	27:15	U
4. Ihan	11	7	1	3	18: 9	li
11. Dob	11	2	(1	9	13:26	4
12. Mirna	11	1	0	III	11:45	2
PODZVEZNA	LICA		MLADINCI			
1. Elan	11	8	2	1	36:20	18
2. Bela Krajina	10	a	0	2	27: 7	16
3. Domžale	11	7	1	2	18:16	li:
4. Kamnik	11	C	II	S	21:19	U
10. Dob	11	3	2	6	31:31	H
11. Ihan	11	4	<>	7	21:34	8
12. Mirna	11	1	H	11)	7:35	2
LESTVICA						
1. Olimpija	9	8	1	0	48: 2	1'.
2. Domžale	9	K	0	1	22: 4	11
3. Ljubljana	9	6	1	2	21:14	i:;
LESTVICA I RAZRED LJUBLJANSKE PODZVEZE
1. Medvode
2. Krim
7. Induplati
8. Kočevje
9. Ribnica 10. Mengeš
Ki KI 10
10
10 10
0 34:10 17
1 21:11 17 4 14:21 9 6 13:24 (t 6 16:22 5 8 15:32 3
Kinematografi predvajajo
KINO DOMŽALE:					25.—2C. XH.         amer. b. CS film	CAS HEROJEV
22.-23. XII.	it. fr.	b.	film	UBIJ VSE IN SE VRNI SAM	29.—30. XII.         angl. b. (Um	UPORNIKI
25.-27. XII.	amcr.	b.	CS film	SEDEM  ZENA ZA SEDEM	1. I. 1972            amer. b. VV film	POISCI SI PROSTOR KJER BOS
				KAVBOJEV	2. I.                  amer. b. VV film	UMRL
23.—30. XII.			film	PONV EXSPRESS		PLES VAMPIRJEV
	amcr.	b				
1. I. 1972	it. b.	ca	film	AGENT 077 KRVAVA MARY	5.-6. I.              amer. b. film	ZA NJENO LJUBEZEN
2.-3. I.	amcr.	b.	VV film	POISCI SI PROSTOR KJER BOS	8.—». I.               lt. b. CS film	ŽIVELA AMERIKA
				UMRL	12.—13. I.             amer. film	STAN  IN  OLIO PRODAJATA
5—6. I.	atner.	b.	CS film	INCIDENT PRI PHANTOM 1111.1.1.	15.—16. I.             lt. b. film	MISOLOVKE
8.—10. I.		b.	film			MAŠČEVALEC IZ KAROLINE
	amer.			ONI KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU		
				IN SMRTI	19.—20. I.            amer. b. CS film	OGNJENA KARAVANA
12.—13. I.	amer.	1,.	VV film	VENEC KALU2NIC		
15.—17. I.	amer.	I).	VV film	DAN POSESTNIKOV		
19.—20. I.	it. b.	lilm j		POPOLNOMA NARAVNO	POTUJOČI KINO	|
KINO RADOMLJE:					amer. b. film DIM REVOLVERJA	8. I. V KRASNJI
25.-26. XII.	fr. b.	film		REVOLVERASI	21. XII. v MORAVČAH	9. I. V PREVOJAH
18.—20. I.	amcr.	h	film	PONY EXSPRESS	25. XII. v Kl: \ • vri	
4.-6. I.	angl.	film		BEDFORD STRELJA BREZ	26. XH. v PREVOJAH	amer. b. CS film GRAND PRIX
				SVARILA		
2. I. 1972	amcr.	b.	VV film	PLES VAMPIRJEV	fr. lt. b. flm MAŠČEVALEC Z	11. I. v MORAVČAH
1. I. 1972	it. b.	CS	film	AGENT 007  KRVAVA MAR V	MEČEM	15. I. v KRASNJI
28.—30. XIL	fr. b.	film		ZADNJI MOHIKANEC	28. XII. v MORAVČAH	16. I. V PREVOJAH
21.—23. XII.	amer.	b.	CS film	MOZ IZ OKLA HOME		
8.-9. I.	it. b.	CS	film	V  DOBI CARLESTONA	1. I. 1972 v KRASNJI	
11.—13. I.	amer.	i>.	film	MOZ IMENOVAN HRABROST	2. I. 1972 v PREVOJAH	lt. fr. b. CS film SEIKOV SIN
15.—16. I.	amer.	b.	CS film	DEKLE NA MOTORJU		
					amer. b. CS film POČITNICE V	18. I. V MORAVČAH
KINO MENGEŠ:					KALIFORNIJI	22. I. v KRASNJI
22.-23. XII.	dom.	b.	film	BELI VOLKOVI	4. I. V MORAVČAH	23. I. V PREVOJAH
Za	novo leto čestita	jo in se priporočajo
SLAMNIK Mengeš čestita ZA NOVO LETO 1972 VSEM OBČANOM IN SE TUDI VNAPREJ PRIPOROČA ZA ZAUPANJE.		it 1H 41_T1 čestita IMU"    4 m.           vsem svojim sodelavcem in poslov-nim prijateljem lili 111 r/*l II*               "'' novem k'lu 1972 ter jim tudi za naprej zagotavlja kvaliteto svojih uslug. Po naročilu  oskrbimo naročnike s kompletno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo in izdelamo načrte.
TAM IZ Mengeš Srečno 1972.	izdeluje po načrtih in po naročilu notranjo opremo za ■ hotele ■ trgovske lokale ■ šole ■ lekarne ■ banke in druge poslovne prostore	Hidrometal podjetje za Izdelavo opreme čistilnih naprav MENGEŠ čestita vsem prijateljem in naročnikom ob novem letu 1972
TRAK	v Mengeš	Delavska univerza Domžale čestita za novo leto vsem, ki jim je nudila svoje usluge v starem letu, za naprej pa se priporoča. Vsem poslovnim prijateljem čestita tudi obrat Tiskarna
čestita OBČANOM IN ODJEMALCEM SVOJIH KVALITETNIH IZDELKOV ZA NOVO LETO 1972 SE PRIPOROČA		
Za novo leto čestitajo in se priporočajo
Komunalno
podjetje
Domžale
( ESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA NOVO LETO 1972
POTROŠNIKOM PRIPOROČA SVOJE USLUGE. INSTALACIJE, PREVOZI, GRADBENI MATERIAL ITD.
Tosama
TOVARNA SANITETNEGA
MATERIALA
želi svojim sodelavcem in poslovnim prijateljem mnogo uspehov v novem letu 1972.
Poleg drugega proizvaja tudi sanitetne in kozmetične izdelke za vsakodnevno rabo, posebno tudi za dojenčke in otroke.
Prepričajte se o kvaliteti naših izdelkov.
TERMIT Domžale
Z obratoma V MORAVČAH IN DOMŽALAH
čestita
vsem sodelavcem in poslovnim prijateljem za novo leto.
Cenjenim strankam želi
srečno in uspešno novo leto 1972
kovaštvo in ključavničarstvo
JUHANT
SPODNJE JARŠE 15
ŽITO
živilski kombinat LJUBLJANA
s svojimi poslovnimi enotami v Domžalah, na Viru in na Homcu
čestita
vsem delovnim ljudem za novo leto, potrošnikom pa priporoča svoje priznane kvalitetne prehrambene izdelke vseh vrst.
Papirnica Količevo
TOVARNA PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE
ŽELI VSEM OBČANOM VELIKO DELOVNIH USPEHOV V LETU 1972 IN SE PRIPOROČA.
Oljarna
Domžale
priporoča svoja kvalitetna jedilna olja ter veliko izbiro kvalitetnih mesnih in mlečnih izdelkov
IP SERVO M1HALJ IZ ZRENJAN1NA
Vsem občanom čestitamo za novo leto!
Za novo leto čestitajo
Zadovoljstvo in čim več delovnih uspehov želijo vsem občanom domžalske občine:
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca ZkS Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Združenje Zveze borcev NOV Domžale Občinska konferenca '/MS Domžale
Tovarna glasbil in učil
Melodija
Mengeš
ČESTITA IN SE PRIPOROČA!
M I i nosi roj
tovarna mlinskih strojev
Studa 3
čestita
svojim sodelavcem in poslovnim prijateljem za novo leto 1972
HELIOS
kemična industrija Domžale
Čestita
vsem svojim sodelavcem za novo leto 1972
Za potrebe industrije in za široko potrošnjo priporoča svoje priznane izdelke:
— osnovne temeljne barve in lake,
— emajle,
— nitro lake in emajle za les in kovino,
— poliester lake in emajle,
— premaze za embalažo in kovinsko predelovalno industrijo,
— premaze za avtomobile MOBIL in AVTOLUX,
— svinčene okside (minij in glajen-ko),
— kazeinske in kolodijske barve za usnje,
— naravne in razgrajene škrobe.
UNIVERZALE
Domžale
tovarna klobukov in konfekcije
čestita
vsem kupcem svojih izdelkov in vsem občanom za novo leto 1972.
Oglejte si bogato Izbiro izdelkov najkvalitetnejših proizvajalcev konfekcije v naši specializirani trgovini na Ljubljanski cesti 89 v Domžalah.