leti, prišlo do velikega preobrata v sedimentacijskih procesih: potok je nehal odlagati prodnato-peščene plasti, s katerimi je bil jamo že skoraj zapolnil do stropa, in danes nosi le še izredno dobro zaobljen prod, prejšnji nanos pa je takorekoč odstranjen. A ndrej Kranjc Aria carsologica — Krasoslovni zbornik, 11 (1982), SAZU, Razr. za narav, vede. Inštitu t za raziskovanje krasa, str. 131,41 slik, Ljubljana 1983 Zvezek vsebuje sedem prispevkov izpod peresa devetih avtorjev, od tega jih je sedem članov inštituta. Tem atika obsega regionalno krasoslovje in speleologijo (pri­ spevka o krasu v Krškem hribovju in v Istri), kraško hidrologijo oziroma hidrogeolo- gijo (R akov Škocjan, Vipava, Postojnska jam a) ter jamske sedimente (Postojnska ja ­ ma in Jam a pri Predjam i). Č lanek P. H a b i č a » K ra š k ip o ja v i 'v K ršk e m h rib o v ju « nas seznani s posebnim tipom osam elega krasa, plitvega fluvio-krasa v slovenskem subpanonskem svetu. Po­ leg speleološkim objektom je avtor posvetil posebno pozornost kraškim depresijam in razvoju vodnega om režja ozirom a fazam zakrasevanja. Naslednji, tudi še bolj regionalni prispevek » M o v ra šk a in S m o k a v s k a vala ter J a ­ m a p o d K r o g o m « (P. H a b i č , R. G o s p o d a r i č, A. M i h e v c , F. Š u s t e r - š i č) obravnava slepe doline ozirom a robno kraško polje na stiku fliša in apnenca v se­ verni Istri, med Gračiščem in Sočergo. Poleg geomorfologije obravnava prispevek tudi kraško hidrogeologijo, hidrologijo in seveda podrobno študijo jame, saj je bila raziska­ va usm erjena bolj aplikativno, z nam enom, da oceni možnosti za odpravo občasnih po­ plav v dnu teh slepih dolin. Prispevek R. G o s p o d a r i č a , J. K o g o v š e k in M. L u z a r j a » H i- d ro g e o lo g ija in k r a šk i izv ir i v R a k o v e m Š k o c ja n u « zapolnjuje občutno vrzel v poznava­ nju ozirom a predstavitvi našega »kraškega parka« Rakovega Škocjana. Podrobneje sta predstavljeni geologija in hidrologija te zanimive kraške doline, posamezni izviri ima­ jo obdelane fizikalno-kem ične lastnosti, niti niso pozabljene poplave. Zanimiva in p re­ senetljiva je ugotovitev, da izvirov v Rakovem Škocjanu ne napajajo podzemeljske vode izpod Javornikov, am pak le cerkniške vode. K tem eljnim obdelavam v kraški hidrografiji sodi članek P. H a b i č a » K ra šk i iz v ir i V ip a v e in n j ih o v o za le d je « . Po količini (0,7—70 m3/s) in ugodnem, neposelje­ nem in gozdnatem zaledju, bi bili ti zajezeni in prelivni kraški izviri (nekaj je občasnih in nekaj stalnih) zelo prim erni za oskrbo z vodo. To potrjujejo tudi dobljene fizikalno-kem ične lastnosti vode. R ezultate krajevno razširjenih opazovanj vertikalnega pretoka v kraških kamni­ nah podaja prispevek Janje K o g o v š e k » P re n ik a n je v o d e in iz lo ča n je s ig e v P isa­ n e m ro v u P o s to jn s k e ja m e « . Poleg že ustaljene m etode meritev vodnih curkov je avto­ rica tok ra t merila tudi izločanje karbonatov iz vode, ki polzi po sigi. Tako se je na posa­ m ezne kapnike v enem letu odložilo od 44— 550 g CaCCte. S tem ta prispevek tudi po­ globljeno posega v vprašanje rasti kapnikov oziroma odlaganja sige. S sigo se ukvarjata tudi zadnja dva prispevka v tej številki Acta carsologica. R. G o s p o d a r i č s soavtorjem a M. I k e y a in T. M i k i poroča o » D a tira n ju s ta ­ la k t i ta iz P o s to jn s k e ja m e z E S R m e to d o « . To je prvi poskus datiranja sige iz naših jam z m etodo »Electron Spin Resonance« (ESR). M eritve so bile narejene v Stuttgartu in na univerzi Kyoto (Japonska). Dobljena starost — jedro analiziranega stalaktita je pri­ čelo nastajati pred 190.000 leti — dobro dopolnjuje dosedanje stratigrafsko razvršča­ nje jam skih sedim entov iz slovenskih jam. Članek A. K r a n j c a » D in a m ik a o d p a ­ d a n ja s ig e v G o lo b ji lu k n ji« — to je v vhodnem rovu Jam e pri Predjami — posreduje izsledke več kot eno leto trajajočih opazovanj enega izmed razpadnih procesov sige. V tem času je povprečno odpadlo z jamske stene dobrih 80 g s ige /l m 2, največ v pozni zi­ mi. Sočasno registriranje meteoroloških elementov v vhodnem in notranjem delu jam e, podkrepljeno s korelacijsko analizo, je potrdilo, da so glavni vzroki odpadanja sige proces zm rzovanje— tajanje ter nabiranje ledu po jamskih stenah. Andrej Kranjc Referati z mednarodnega simpozija »Zaščita Krasa« ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam, Lipica7.— 9. oktobra 1982 ,Sežana 1983,strani 1— 112. O b 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam je T O ZD Hoteli in gostinstvo Sežana, ki upravlja Škocjanske jam e, v organizaciji Komisije za turistične jam e in zašči­ to krasa pri M ednarodni speleološki Uniji priredila simpozij o zaščiti Krasa, namenjen predvsem sanaciji N otranjske Reke in turistični ureditvi Škocjanskih jam. Simpozija se je udeležilo 54 strokovnjakov in speleologov iz skoraj vseh kraških dežel Evrope. V številnih predavanjih so referenti obdelali celotno problem atiko zaščite matičnega K rasa. Z aradi gmotnih težav pa je zbornik referatov izšel šele v 1984. letu. V uvodnem delu so objavljeni zaključki simpozija, ki so plod referatov in zelo ži­ vahne diskusije. V njih je v 16 točkah poudarjen pomen tega simpozija, posvečenega že im enovanim problem om . Zaključki dobivajo še poseben pomen zaradi objave v slo­ venskem , francoskem, italijanskem in nemškem jeziku. V 25 referatih so bili obdelani izredno zanimivi izsledki raziskav in zaščite mati­ čnega Krasa. Tako predlaga Rajko P a v l o v e c uvedbo geološke transverzale po m atičnem Krasu, ki bi potekala od Škocjanskih jam in Vremskega Britofa mimo Seno­ žeč do Postojnske jam e, Betalovega spodmola in preko Razdrtega na Nanos in k izvi­ rom V ipave do Komna, kam nolom a pri Lipici, izvira Glinščice in Socerba. R ado G o s p o d a r i č piše o starosti sige v Škocjanskih jamah na osnovi radio- ogljikove m etode. Doslej so bile radiom etrično analizirane le mlajše sige Škocjanskih jam , za starejše pa še nimamo absolutnih vrednosti. A vtor domneva, da so starejše sige nastajale v toplejšem presledku zadnje poledenitve (würm) pred nekako 40.000 leti in v zadnji m edledeni dobi približno pred 100.000 leti. Rast kanikov naj bi bila od 5 do 10 mm na vsakih 100 let. Ivan G a m s prikaže Škocjanski kras kot vzorec kontaktnega krasa, kjer se stika nepropustni flišni svet s propustnim kraškim svetom Kontaktni kras se je namreč pri Škocjanu razvil bolj izrazito kot kjerkoli drugod v Sloveniji. Kot eden od glavnih vzro­ kov je po avtorjevem mnenju precejšnja vodnatost Notranjske Reke. V zvezi s tem podaja v pregledni skici in tabeli morfom etrijo glavnih udornic Škocjanskega krasa. A ndrej K r a n j c obdela recentne fluvialne sedimente v Škocjanskih jamah in navaja, da do prestopa na apnence nosi Reka prod iz nekarbonatnih kamnin, na apnen­ cih, še posebej v podzemlju, pa narašča delež prodnikov iz apnenca.