AVTODELI Pv REGMMER Celje tel. 063/ 40560 fax 063/ 405618 Rezervni deli za osebna vozila. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 Savinjske ISSN 1 3 1 8 6 8-1 7 9 7 UGODNI GOTOVINSKI POPUST« VELIKA IZBIRA ZIMSKIH AVTOPNEVMATIK (AVTOGUM) IN PLATIŠČ. ^____TOYO llRELLJ jOETisriLajp ViTr*: i oaZA TRADE d.o.o, avtoservis PRI PC HUDINJA Mariborska 166, 3000 CELJE tcl./fax: 063 413-401 063 432-701 063 432-704 GSM: 041 675-010 • avtomehanika • avtoelektrika • avtopralnica osebnih in tovornih vozil • vulkanizacija osebnih in tovornih vozil —i DELOVNI ČAS OD 8-18 h SOBOTA 8-13 h V SEZONI BO DELOVNI ČAS OD ZJUTRAJ DO VEČERA VSAK DAN VULKANIZERSTVO KRIŽNIK BLAŽ KRIŽNIK s p. C. na Lavo 2, 3310 ŽALEC tel.: 063 710 14 20 fax: 063 710 14 21 Gradič rw vin.J-ii-iJiVVI f■lfE•'l| Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI opmz v S J. 13« t«l. 063/701-647 fHmonn CKoti+i** y.fu Celja Ul. mest« Grewflnbrolch* 9 tal. 063/415-066 PREGLEDI VIDA: ŠEMPETER: ČETRTEK 18.11.1999 CELJE: ČETRTEK 25.11.1999 TELEFON ŠEMPETER 063 701 - 647 TELEFON CELJE 063 415 - 066 OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE B0LJEI # ALU-PVC okna in vrata zimski. . vrtovi senčila ključavničarstvo 3000 Celje ifl ■ Delavska 8 /Jj Telefon “ISJl 063/42 .Ml 800 študentski servis Žalec Deta 20 ctijake in Študente Šlandrov trg 40, 3310 Žalec www.ml-servls-velenJe.si PO ca cc Delovni čas: ponedolje petek od 800 do sobota od 8“ do 1200 Letnik 5, št. 94, 10.11. 1999 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana PREVOLNIK d.0.0. VULKANIZACIJA AVTOPRALNICA IIRVU VOZILmtOVIMA Teharje 4, 3000 Celje Tel.: 063/32-900, 411-982, 490-73-60 Fax: 063/490-73-61 E-mail: prevolnik@siol.net Http://www.avto.nct/prevolnik MENJAVA GUM IN AVTOPRALNICA ODPRTA VSAK DAN OD 7 - 20 URE TUDI OB SOBOTAH IN NEDEIJAH POHITITE, DA VAS ZIMA NE PRESENETI DOMOFIN 3. specializirani mednarodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje 5. okolju prijazen sejem & EKO CELJSKI SEJEM, 17. - 21. november 1999 CELJSKI*.* KINEMATOGRAFI* OKVIRNI PROGRAM ZA CELJSKE KINOMATOGRAFE GENERALOVA HČI, thrillcr-drama Režija: Simon West; Vloge: John Travolta, Mcdclcin Stovvc, Timotlry Hutton (Na programu INŠPEKTOR GADET, komedija Režija: David Kellogg; Vloge: Matthevv Broderick, Rupert Ev-crett, Joely Fisher (Na programu do 17.11.) ONA JE PRAVA, najstniška-romantična komedija Režija: Robert Iscovc; Vloge: Freddie Prinze Jr., Anna Paauin, Kevin Pollak, Kieran Culkin (Na programu od 8. do 10.11.) ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU, družinski-pustolovski film Režim: Claude Židi; Vloge: Ger-ard Depardicu, Roberto Benigni, Lactitia Casta (Na programu od 11.11.) ZBORNICA, mladinska grozljivka Režija: Robert Rodriguez; Vloge: Jordana Bretvster, Clea du Vali, Laura Harris (Na programu od 11.11.) PRVI POLJUB, romantična komedija Režija: Raja Gosncll; Vloge: Drcw Barrymore, David Ar-quettc, Michael Vartan (Na programu od 18.11.) THE HAUNTING, grozljivka Režija: Jan de Bont; Vloge: Liam Neeson, Catherine Zeta Jones, Lili Taylor, Owcn Wilson (Na programu od 25.11.) KARIERISTKE, komična drama Režija: Mike Lcigh; Vloge: Katrin Cartlidge, Linda Steadman (Na programu od 25.11.) ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU Pisalo se je leto 50 pr.n.št., ko je Cezarju uspelo, da je z močno vojsko rimskih vojakov okupiral Galijo. Edini pravi upor, na katerega je naletel, je prihajal iz majhne vasi neukrotljivih Galcev, ki sta jih vodila Asterix in Obelix. Slabih dva tisoč let pozneje, točneje 29. oktobra 1959 je izšel prvi strip Asterix Galec. Miniti je moralo še štirideset let in končno je pred nami prvi igrani film o galskih junakih in njihovih najhujših sovražnikih -Rimljanih. Kot da bi odkrivali številne pripetljaje v zgodbi, raje recimo, da Asterbc, Obelix, pogumni Galci in hudobni Rimljani kot tudi vsi drugi originalni liki stripa Reneja Goscinnyja in Alberta Udeza igrajo svoje tradicionalne vloge. Konec koncev je film samo novo poglavje njihove dolge zgodovine. Vendar pa vse ni povsem znano ... Prvič se As-terix spusti v homersko bitko z Obelbcom ... Obelix spremeni As-terixa v Rimljana ... Asterbc povrne moč uničenemu Cezarju ... Ali to pomeni, da je zgodba postavljena na glavo? Seveda ne. Vsi liki so prav takšni, kot jih poznamo, toda ... no, stvar je malo bolj zapletena. ZBORNICA Kot v večini današnjih šol je tudi gimnazija Herrington že videla boljše čase. Njeni zidovi so umazani, učbeniki preživeti in učitelji izživeti. Ni denarja za ekskurzije, za nove računalnike ali za dramski oddelek. Pa vendar se njeni razpadajoči hodniki tresejo pod koraki tistih, ki predstavljajo prihodnost Amerike - samotarji, voditelji, boemi, piflarji, geniji in šaljivci. Tako kot najstniki po vsem svetu se tudi dijaki gimnazije Herrington mučijo s svojimi starši, ki jih ne razumejo, zavrtimi učitelji in hormoni, ki nikoli ne mirujejo. Poleg vseh problemov pa jih čaka še ena preizkušnja. Znajdejo se na pragu grozljivega odkritja, ki bo potrdilo njihove najmračnejše slutnje ... da so njihovi učitelji resnično z drugega planeta. INŠPEKTOR GADGET To je komedija s tisoč gibljivimi deli. Nora, razgibana pustolovska komedija, ki temelji na priljubljenemu istoimenskemu risanemu liku, je pripoved o precej naivnem in nesposobnem varnostniku Johnu Brovvnu, čigar srce je tako veliko kot njegove nemočne sanje o tem, da bi postal najboljši policist na svetu. Ampak - nič ni mogoče. Zaradi nenavadnih okoliščin John nenadoma postane idealen kandidat za tajni vladni projekt, čedna znanstvenica dr. Brenda Bradford z znanjem robotike ga namreč sestavi v moža številnih darov - in pritiklin. John Brown postane Inšpektor Gadget - popoln stroj za boj proti zločincem 21. stoletja.Z uporabo številnih pripomočkov, s katerimi preganja nepridiprave, mora inšpektor Gadget, ki se mu pogosto sploh ne sanja, kaj pravzaprav počenja, uporabiti vso svojo zdravo pamet, da bi rešil še posebej zapleten primer. Ko se infiltrira v najtemačnejše podzemlje Riverton Cityja, mora oprati ne le svoje dobro ime in ugled, ampak tudi rešiti svet pred zlobnim nepridipravom Sanfordom Scolexom. CELJSKI** KINEMATOGRAFI ** PRIREDITVE V LAŠKEM Martinovo od 11. do 14. novembra Četrtek, 11. november Martinov dan s tradicionalno sv. mašo ob 10. uri v cerkvi Sv. Martina v Laškem, ki jo bo bral dekan in nadžupnik Jože Horvat. Zaključna prireditev akcije Turistične zveze Slovenije “Moja dežela-lepa, urejena in gostoljubna,” s podelitvijo priznanj za dosežena L mesta, ki bo v Kulturnem centru v Laškem. Petek, 12. november V Laškem dvorcu ob 18. uri Knjižnica Laško pripravi predavanji: “Anton Martin Slomšek, slovenski škof, narodni prebu-ditelj, pisatelj in človek, ki je vlival veselje do življenja ter “Slomšek in Laško.” Predavala bosta novinarja in publicista Drago Medved in Jure Krašovec. Po predavanju prepevanje ljudskih pesmi ob pokušini mladega vina iz dekanove kleti. Sobota, 13. november V Kulturnem centru Laško ob 18. uri “Večer Slomškovih in drugih vinskih pesmi, napitnic ter zdra-vičk z družino Galič. KD Anton Tanc, pevci F. S Lipa iz Rečice pri Laškem in obiskom slovenske vinske kraljice. Med odmorom pokušina vina vinogradnika Slav- inca. Martinovanje po posameznih gostilnah po 20. uri (Hotel Hum, Zdravilišče, gostilna Kmetijske zadruge, gostišče Čatcr Marija Gradec, gostišče Paradiž iz Spodnje Rečice in Pivnica Pačnik) z nastopom ljudskih pevcev, godcev in primerno gostinsko ponudbo pozno v noč. PRIREDITVE V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI 13. november: Srečanje starejših občanov - MARTINOVANJE v Domu krajanov Tabor 18. november: Koncert Ljubke Dimitrovske in Ivice Šcrfezija v Kulturnem domu Žalec 22. november ob 19.30: Abonma v Kulturnem domu Žalec 22. november: Razstava novoletnih voščilnic Dcsc Ješič v Občinski matični knjižnici 25. november ob 18.00: Predstavitev pesniške zbirke Ivana Dobnika KALIGRAFIJA LIRE v Občinski matični knjižnici 26. november ob 16.00: Lutkovna predstava KONCE-RTO GROSSO v Domu krajanov Tabor 28. november ob 14.00 in 17.00: 27. Revija domačih ansamblov v Kulturnem domu Liboje Za nakup voščilnic UNICEF je na milijone razlogov... ... za milijone otrok. Poslovna darila in voščilnice Brezplačen katalog lahko naročite po telefonu: (06l) 159 31 43 ali na naslov: Slovenski odbor za Unicef, Pavšičeva 4,1000 Ljubljana CELJE Sinoda reformacija po reformaciji? IZ VSEBINE: AKTUALNO Približno 2000 let nazaj današnji človek postavlja začetek svojega štetja. In kateri dogodek je moral nastopiti, da ga štejemo za prelomnega - tako pomembnega, da svetovno zgodovino ločimo na tisto pred in tisto po njem? To je prihod rešenika. Kristusa. Človeškega in božjega sinu, ki je s svojo osebo dodobra zaznamoval in tudi oblikoval nadaljnji svetovni razvoj. Ob navezavi na starojudovsko izročilo dobimo temelje religije, ki predstavlja enega temeljev zahodnoevropske civilizacije. Biblija, knjiga knjig, je temeljna knjiga krščanstva, hkrati pa tudi knjiga, ki je največkrat objavljena in prevedena v skoraj vse znane jezike. Eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je zmožnost prevoda biblije. Tega so se dodobra zavedali slovenski reformatorji v 16. stoletju, ki so na m dali prvi prevod celotne biblije, ne samo prvo slovensko knjigo, slovnico in slovar. Eran Sadnik novi stari predsednik MS Žalec Stran 5 Javni protest društva Radoživ Stran 5 GOSPODARSTVO Na borzi glavni hit pokojninski boni Stran 6 Dan reformacije je nekako sovpadel s povečanim zanimanjem za rimskokatoliško cerkev in vseslovensko sinodo. Ko se na sinodi zberejo cerkveni veljaki, strokovna in zainteresirana javnost, gre za pomembne stvari. Tudi vprašanja, s katerimi se krščanstvo v modernem času sooča, so taka. Vse več ljudi - tako laikov kot strokovnjakov poudarja, da bo znotraj Cerkve moralo priti do korenitih sprememb, ki jih narekujejo spremembe v načinu življenja sodobnega človeka in njegov civilizacijski razvoj. Zgodovina nam pove za vsaj dve veliki neskladji znotraj tistih, ki verjamejo v Kristusa. Prvo veliko neskladje v mišljenju in prepričanju o mestu in načinu krščanstva je trajalo do leta 1054, ko smo priča prvemu velikemu cerkvenemu razkolu med latinsko in grško vejo. V teh letih se izoblikujeta katoliška in ortodoksna (pravoslavna) veja. Spori med obema so se vlekli vsaj od prvega nicejskega koncila leta 325 naprej. Drugi veliki razkol pa je delo reformatorjev. Martin Luther je 31. oktobra 1517 na grajsko cerkev v VVitten-bergu nabil 95 tez o odpustkih. Velja za začetnika in voditelja reformatorskega gibanja. V 16. stoletju katoliška veja razpade na rimskokatoliško in protestantsko vejo. Na Slovenskem je gibanje vodil Primož Trubar (1508-1567). Leta 1550 napiše Katekizem in Abecednik. Tokrat je bila slovenska beseda prvič natisnjena v knjižni obliki. 1584. leta dobimo prvo slovensko slovnico Adama Bohoriča in Dalmatinov prevod Biblije. 1592 Hieronim Megiser prispeva prvi slovar. Pionirsko delo slovenskih protestantov je Slovence postavilo ob bok drugim narodom in skopalo temelje slovenske narodne književnosti. Prepričanje, da je božja beseda namenjena odrešenju vseh ljudi, in da naj bo tudi preprost človek sposoben slišati in razumeti božjo besedo, jih je vodilo pri pisanju in objavljanju knjig. Protirefomacija je tiskanje knjig zaustavila. Hren je v sodelovanju s Čandkom izdal še delo Evangeliji in listi, potem pa je književno ustvarjanje pri nas posahnilo, Slovenci pa smo izgubili korak z ostalimi. Protestantska književna produkcija je na Slovenskem prebila led in olajšal delo vsem naslednjim ustvarjalcem. Tako je danes še kako prav, da se spomnimo tistih, ki so odločilno pomagali oblikovati narodno zavest in hote ali nehote pokazali na sposobnosti tudi pozneje omalovaževanega jezika, ki se je v njihovih rokah pokazal kot dobro razvito in povsem sposobno komunikacijsko sredstvo. Danes poznamo kar nekaj različnih cerkva, ki nadaljujejo izročilo reformacije. V primerjavi z rimskokatoliško so seveda v manjšini. Ta je pri nas prisotna v največji možni meri in živi svoje življenje. Ob množični evforiji ob prihodu eksotičnejših religij v naš prostor, ki so se dostikrat pokazale za manj vsiljive in bolj fleksibilne tudi v transcendentalnem področju, je vpraševanje po mestu svete matere rimskokatoliške cerkve med ljudmi pomembno. Postaviti si cilje in strategijo, kako se širiti med ljudmi, pa pomeni ključno nalogo sodobnega krščanstva. Vseslovenska sinoda poteka v tej smeri. Največ pozornosti posvečajo prvim zakramentom: krstu, obhajilu in birmi. Kako in s katerimi koraki se bo Cerkev približala mladini, je zanjo danes vitalnega pomena. Domofin Stran 6 Novi savna center v Laškem Stran 6 SVETUJEMO Korozija sovražnik kurilnih naprav Stran 8 Pestra izbira programske opreme Stran 20 Ribnik v naravnem okolju Stran 21 JESEN Gripa Stran 10 NAŠI KRAJI Prvo leto samostojnosti občine Braslovče Stran 14, 15 PREDSTAVLJAMO Trgovka z dušo in srcem Stran 16 Na silvestrovanje v Oazo Stran 16 INTERVJU Mara Mohorko: V vrtcu se lahko otroci mnogo naučijo Stran 18 Prvi in pomemben korak bi lahko bil, da najvišji cerkveni dostojanstvenik pri nas v krščansko izročilo in obeležja neposvečeno mladino neha javno primerjati z idioti in nastopi v bolj spravljivih tonih. Sprava vernih in nevernih bi bila velik dogodek. Odrešenik je k nam prišel samo enkrat in nas s svojo žrtvijo očistil grehov. Njegov naslednji prihod bo prihod sodnika ob koncu časov, ki ga bo spremljal zvok apokaliptičnih tromb, ki bodo oznanjevale konec sveta. Do takrat se bo rimskokatoliška cerkev v nekaterih pogledih morala reformirati. Dolgo po tem, ko je inkvizicija prijela zadnjega reformatorja. Jaroslav Hrustalcnko: Gradim na tradiciji GLASBA Slovo Interceptorja Stran 19 Stran 28 Vid Burnik Ambasadorja zabave Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako dnigo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Aleš Jurhar, Igor Vučina, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Ines Kočar; stalni zunanji sodelavci: Ljiljana Pušnik Čede, Boris Gompič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Janja Košiča, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič, Mojca Žagar. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. febntar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja.. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Slika na naslovnici: Roman Brglez pekarna-slaščičarna-trgovina-bistro pekarna in trgovina Vransko tel.: 725-104 slaščičarna Žalec tel.: 718-105 pekarna Velenje tel.: 854-181 prodajalna Griže tel.: 718-022 VljudNO VAbljENi, dA NAS pOČASlilE S SVOjiM obiskoM V ČETRTEk 1 8. i\ovEivibRA 1 999 ob 1 5. um, NA OTVORilvI NAŠE NOVE TRCjOViNE na KidRičEvi ulici v ŽaIcu. MEd našo slAščičARNO !n picERijo Mama MIa smo za Vas, ob orvoRin/i, pRipRAvili dEqusiAcijo NAšib pRoizvodov Jn pRoizvodov NAših dobAviiEljEv. VAbiMo Vas, dA SE NAM ob dobRi hRANi In pijAči pRidRužiiE iudi Vi. ZAbvAljujEMO SE VSEM kupCEM ZA ZVESTObo iN UpAMO, dA NAM bodo ZVESli ŠE NApREj". KOLEKTIV BRGLEZ TISKARNA Metka Golc, s p. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 063/717-339, 715-306 Nudimo vam usluge: offset tiska, sito tiska in knjigoveštva. Leto 2000 se nam že počasi približuje. Za vse nas bo nekaj posebnega, neponovljivega, zato ga že nestrpno pričakujemo z najboljšimi obeti in seveda premnogimi skritimi željami... Posebni in izvirni pa so tudi stenski koledarji, ki so v celoti (idejno in oblikovno), nastali prav v naši tiskarni. Za vas smo pripravili: umetniški koledar, stenski ležeči koledar, podložni koledar in žepne koledarčke. Tudi letos nismo pozabiK na izfime koledarje za stroke (peke, mesarje, dimnikarji, gasilce, gostince), Z narisanimi motivi v akvarel tehniki. NAJVEČJA IZBIRA MASIVNEGA BOROVEGA POHIŠTVA! TRGOVINA S KURILNIM OLJEM LIBOJE UGODNE CENE [Prevoz je vračunan v ceno) * Možen nakup na čeke Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE V PREBOLDU O PRORAČUNU ZA LETO 2000 Na 9. seji občinskega sveta Občine Prebold so svetniki v prvi obravnavi spregovorili o občinskem proračunu za leto 2000. Predlog odloka je šel v 15-dnevno javno razpravo. Brez posebnih zapletov so člani občinskega sveta sprejeli pet odlokov, ki so že šli skozi drugo obravnavo. Župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je predsedoval seji, je povedal, da je bila letošnja proračunska blagajna težka 283,7 mio tolarjev. Proračun za leto 2000 naj bi ostal na ravni letošnjega. Iz tekočega proračuna bo v prihodnje leto prenesenih 22 mio SIT neporabljenih sredstev. Za vse aktivnosti, ki jih občina načrtuje po določenih področjih, denarja ne bo dovolj. Preboldski svetniki so se strinjali, da se v letu 2000 posebna pozornost nameni izobraževanju, vzgoji ter komunalni dejavnosti. Občina Prebold se je prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v šolstvo. Preboldska osnovna šola ni povsem pripravljena na prihajajoče devetletno šolanje, ker ji primanjkujeta knjižnica in prostori za tehnični pouk. Tudi požarna varnost ni na ustreznem nivoju. Občinski svet v letu 2000 načrtuje gradnjo večnamenskega objekta in adaptacijo obstoječih šolskih prostorov. Preboldčani se bodo lotili še prenove ceste nad Kapljo vasjo, izgradnje vodovoda pod Žvajgo, predvsem bo v naslednjem letu zanimiva podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacije. V Dolenji vasi bo zgrajen vodovod, ki bo priključen na čistilno napravo v Kasazah. Člani Občinskega sveta so sprejeli predlog odloka o občinskih cestah in njihovi kategorizaciji. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet z izrečenimi pripombami. Drugo obravnavo so uspešno končali še nekateri odloki, in sicer: o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini, o merilih za sofinanciranje izgradnje primarnih in sekundarnih vodovodov ter o merilih za sofinanciranje izgradnje primarne in sekundarne kanalizacije. L. ČEDE O KRIŽIŠČU V PIREŠICI Žalski svetniki se že nekaj časa ukvarjajo s problemom križišča v Pirešici. Prebivalce tega območja moti neosvetljenost križišča. Dejstvo je, da za križišče še ni opravljen tehnični prevzem in da račun za elektriko plačuje Cestno podjetje Celje. Ta račun naj bi v prihodnosti plačevala žalska občina oziroma KS Galicija. ERAN SADNIK PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA MS ŽALEC Na seji sveta Mestne skupnosti Žalec 4. novembra je za njenega predsednika ponovno izvoljen Eran Sadnik in sicer, z večino glasov. Člani sveta so se strinjali, da je Eran Sadnik najboljši poznavalec razmer v žalski občini. K izvolitvi čestita tudi naše uredništvo. JAVNI PROTEST Društvo varuhov okolja Radoživ iz Žalca je zgroženo nad barbarsko odločitvijo ministra Smrkolja in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o odstrelu 71 medvedov. Rjavi medved Ursus Arctos po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst sodi med ranljive vrste, zato je toliko bolj nerazumljivo zadnje dejanje kmetijskega ministra Smrkolja, s katerim je odredil odstrel petine medvedje populacije, ki živi v Sloveniji. Dejanje nima nikakršne strokovne podlage, temveč temelji na izsiljevanju kmečkega lobija in posameznikov, ki so si zaželeli edinstvene evropske trofeje v lovski sobi. Zavedati se moramo, da Slovenije v Evropi ne poznajo po izjemnih kmetijskih pridelkih in izjemni kakovosti pridelanih ter predelanih dobrin. Slovenija je prepoznavna po bogati naravni dediščini, h kateri velik (beri: medvedji!) delež prispeva prav rjavi medved. Tega bi se moral zavedati tudi minister Smrkolj. Nelogično je, da je nadzor nad populacijo rjavega medveda (pa tudi nad populacijami številnih drugih ogroženih vrst, ki so ekonomsko (lovsko) zanimive) pod resorjem kmetijskega ministrstva. Nadzor nad ostalimi ogroženimi vrstami, ki pa ekonomsko niso (toliko) zanimive, pripada Ministrstvu za okolje in prostor. Društvo zahteva, da nadzor nad vsemi ogroženimi živalskimi vrstami prevzame MOP, in da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nemudoma prekliče svojo etično sporno odločitev ali pa pozivamo ministra, naj odstopi. člani društva varuhov okolja Radoživ Žalec PETKOVŠKI UPOKOJENCI PRIPRAVILI RAZSTAVO Konec meseca oktobra so upokojenci na zadnji četrtek v gasilskem domu v Dobriši vasi pripravili zanimivo razstavo kulinaričnih proizvodov. Upokojenke so napekle dobrot, ki so jih razstavile in tudi ocenile, moški pa so se postavili z mesnimi proizvodi. Razstava je bila razdeljena na vsako posamezno vas, ki jo pokriva društvo, vsak razstavljen primer pa je bil finančno ovrednoten. Na koncu razstave so vsi razstavljeni eksponenti bili na licitaciji prodani in izkupiček bo šel za izgradnjo brunarice v Arno'"-kem gozdu, kjer gradijo svoj rekreacijski kotiček. Žemljišče je društvu poklonil upokojeni prof. Zoran Razboršek, zatika pa se pri pridobivanju lokacijskega in gradbenega dovoljenja, saj državni mlini, ki jih izdajajo, meljejo presenetljivo počasi. I. Jurhar m Eino Simply logical EUROCOM d.o.o. Poslovalnica ABAK 3301 Petrovče, Levec 56 3000 Celje, Savinova 7 - Rimljanka ^063/452-922, 063/451-960 ^.^063/490-14-00 £maloprodaja@eurocom.si &abak@eurocom.si s!) http://www.eurocom.si ■MS; servis "ST240 • Velikost diagonale: 15" / 35,5 cm • Velikost pike: 0,28 mm • Največja ločljivost: 1280 x 1024 (60 Hz / n.i.) • Velikost diagonale: 17"/40,3 cm • Velikost pike: 0,27 mm • Največja ločljivost: 1280 x 1024 (65 Hz / n.i.) liEfTfflgT.T3il4.fci----------^ • Velikost diagonale: 19" / 45 cm • Velikost pike: 0,26 mm • Največja ločljivost: 1600 x 1200 (75 Hz / n.i.) v naših prodajalnah Sony PlayStation konzole + igre DELNIČARSTVO. BORZNIŠTVO... POKOJNINSKI BONI SO GLAVNI HIT V tem času se izteka rok (13.11.1999) v katerem imamo delničarji PID-ov možnost izbrati med naslednjimi variantami: - obdržati delnice PID-a: to storimo na ta način, da obkrožimo, da obdržimo nove delnice ali pa ne storimo ničesar in avtomatsko te delnice obdržimo (pasivna varianta). Te delnice lahko prodamo kadar koli v prihodnosti, ker kot delnica nimajo omejenega roka trajanja, če je poslovanje izdajatelja dobro - zamenjati delnice PID-a za pokojninski bon, ki ga potem moramo na borzi prodati v roku treh let ali pa skleniti polico o dodatnem pokojninskem zavarovanju. To storimo tako, da to obkrožimo, podpišemo in obvezno pošljemo na PID (aktivna varianta). Zamenjava za bone je naletela na precej gluha ušesa in velik odpor pri ljudeh, saj velika večina misli, da pokojninski boni služijo samo sklenitvi police, ne vedo pa, da se jih da že takoj prodati na borzi. Vsak delničar bi se moral pozanimati, koliko so vredne delnice, ki jih poseduje in jih primerjati s ceno pokojninskega bona. To velja zlasti v primeru, če želi delnice čim prej prodati. V tem času se je namreč ustvarila velika razlika v ceni delnic nekaterih polpolnih skladov (Nika, Kompas, Aktiva avant,...), še večja pa pri praznih skladih (Triglav Steber 2, Nacionalna fin.družba 2, Zvon 2, Zlata moneta 2). V teh primerih se vsem delničarjem izplača zamenjati delnice za bone, saj se je v nekaterih primerih oblikovala na današnji dan (4.11.99) razlika tudi do 18 tolarjev po delnici. Povprečno število delnic, ki so predmet zamenjave, je cca 1300, to pa pomeni razlike 23.400 SIT. Če te delnice poseduje štiričlanska družina, pomeni to za cca 100.000 SIT bojši izkupiček pri prodaji celotnega certifikata. To pa že ni od muh, da ne bi izbrali t.i. aktivne variante odločanja. Namen tokratnega mojega prispevka je, da vam osvetlim in približam možnost, ki vam je dana, če se pač želite aktivno vključiti in kako boste postopali pri odločitvi. Tudi če pokojninskih bonov takoj ne prodate, boste najverjetneje za njega v prihodnjih treh letih iztržili več kot bi za delnice praznih skladov, kljub temu, da bo država še namenila del premoženja le-tem. Nikakor pa ne gre zanemariti dejstva, da si tudi svojo pokojnino lahko precej izboljšate s prejemanjem rente, do katere boste upravičeni, če boste do 10.000 pokojninskih bonov zamenjali za polico. Pri tem morate upoštevati, da je spodnja meja začetka prejemanja rente 60 let, in da mora preteči obdobje petih let od začetka veljavnosti zakona o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju investicijskih družb (Url 50 z dne 28.6.99). Tiste osebe, ki so dopolnile določeno starostno mejo, ki je zanimiva za sklenitev police (osebe srednjih let in starejše osebe) lahko razmislijo tudi o možnosti, da npr. prodajo polni sklad, katerega cena je nad 75 SIT in kupijo pokojninske bone in se na ta način postopoma približajo mejnemu številu bonov, ki so pogoj, da prejemamo najvišjo rento. Lahko pa na pomoč priskočijo tudi mlajši družinski člani in prenesejo pokojninske bone na potencialnega uživalca rente. Možnosti je skoraj neskončno veliko, dileme ostajajo, včasih pa jih že samo čas veliko razreši. V tem primeru je bilo ravno tako, ampak čas se tudi izteka. Upam, da vas nisem glede navedenega preveč zmedla. Pokličete nas lahko na štev. 710-0-560, Sitra, d.o.o., da vam pomagamo pri razmišljanju in odločitvah. Prihodnjič pa bomo pregledali učinke našega portfelja, ki smo ga oblikovali v mesecu juliju. Zanimalo nas bo, koliko smo pridobili ali pa morda tudi izgubili. Rančigaj Marija DOMOFIN - VSE NA ENEM MESTU Sejem Domofin je mednarodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renovi-ranje, ki bo letos potekal na celjskem sejmišču med 17. in 21. novembrom. Organizator 3. sejma Domofin je podjetje v mešani lasti Cespo d.o.o., ki so ga ustanovili GHM - družba za prirejanje obrtniških sejmov iz Miinchna, Celjski sejem d.d. ter Obrtna zbornica Slovenije. Domofin je izvrstna priložnost za podjetja, da predstavijo svoje izdelke in storitve, hkrati pa dragocen vir informacij za gradbeno stroko in širše občinstvo. Že tretje leto se tega sejma udeležujejo številni razstavljale! od blizu in daleč. Letos naj bi se na njem predstavilo več kot 200 razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Češke, Poljske in ZRJ. Sejem Domofin je vsako leto večji, ne le po številu udeležencev, temveč tudi po razstavnih površinah. S tem sejem pridobiva na kakovosti izdelkov in storitev. Letošnji Domofin bo prinesel številne novosti, ki se nanašajo na uporabo novih materialov in novih tehnologij ter precejšnje število uporabnih informacij in strokovnih predavanj. Že potrjene prednosti sejma so predvsem specializiranost, novosti, vsa ponudba na enem mestu. V strokovnih krogih se je Domofin uveljavil kot priznana in vodilna strokovna poslovna manifestacija s področja zaključnih del v gradbeništvu in renoviranja v državi. Sejem Domofin razpolaga tudi z demonstracijskim prostorom, na katerem bo mogoče v živo spremljati demonstracije storitev v gradbeništvu in predstavitve kvalitetnih materialov, ki jih pri tovrstnih delih velja uporabiti. Letošnji Domofin bo organiziran v novi sejemski dvorani, ki tudi sama po sebi dokazuje, kako uspešni so lahko proizvajalci gradbenih materialov in izvajalci gradbenih obrtniških in inštalaterskih del. V LAŠKEM NOVI SAVNA CENTER Vodstvo Zdravilišča Laško je 3. novembra na tiskovni konferenci s ponosom predstavilo enega naj večjih in naj lepših savna centrov v Sloveniji, ki se razprostira na več kot 500 kvadratnih metrih. Uvodoma je spregovoril direktor Zdravilišča Laško Roman Matek, ki je povedal, da je zdravilišče z odprtjem savna centra zaključilo letošnje celovite investicije. Roman Matek je prisotne spomnil na lansko novembrsko poplavo, ko je bilo v zdravilišču 70 cm vode. Skoda po poplavi je bila ocenjena na 540 mio SIT, država pa je pomagala z 38 mio tolarjev za ohranitev delovnih mest. V letošnjem letu je bilo zdravilišče popolnoma prenovljeno. Hotel Vrelec je bil v celoti reno-viran in je pridobil štiri zvezdice, izgradili so tudi zunanji bazen. Najnovejša pridobitev je novi savna center, ki zajema dobrih 500 kvadratnih metrov. Center sestavljajo: turška savna v obliki kupole, ki je opremljena v osmanskem slogu, z značilnim detajlom na vhodu, caldar-ium v izrazito rimskem slogu, z značilnim vhodom v obliki slavoloka, zunaj na prostem sta v hišicah iz brun finska savna ter sanarium z aquavivo ter “tuše doživetij” s tropskim dežjem in meglo. V novem centru je tudi večje počivališče s pogledom na Savinjo ter nov zunanji termalni bazen ob reki Savinji z manjšo teraso za sončenje, povezan z notranjim bazenom. Prenova zdravilišča je bila težka 2,5 milijarde tolarjev. Ponudba v Zdravilišču Laško je na zavidljivem nivoju. Direktor Zdravilišča je poudaril, da se opravičujejo vsem gostom, zaradi hrupa in drugih nevšečnosti, ki so spremljale obnovitvena dela. Pred kratkim se je Zdravilišče Laško udeležilo gostinsko turističnega zbora v Portorožu in prejelo zlato medaljo za varovalno kuhinjo. V prihodnjem letu naj bi zdravilišče pridobilo koncesijo za izgradnjo doma starejših. Načrtujejo tudi gradnjo varovanih stanovanj z nekaj več kot 100 postelj. Kljub težavam v poslovanju, ki so bile posledica novembrskih poplav, bo Zdravilišče Laško letošnje poslovno leto zaključilo uspešno. Že prihodnji mesec se bodo v Laškem na slovesen način spominih otvoritve prvega termalnega bazena, ki jc bil odprt pred 145 leti. L. ČEDE BVIMA d.o.o. Odkup hlodovine: BUKEV, JAVOR informacije: 041 621 475 PETROVČANKA RAZVESELILA PETROVČANE Samostojni podjetnik Cveto Uduč iz Zabukovice je 22. oktobra odprl samopostrežno trgovino v Petrovčah. Poleg izbranega programa je predstavnik ZZB NOV Janez Meglič poudaril pomen žrtev za našo svobodo med drugo svetovno vojno in v vojni za osamosvojitev. Mladi pa s prisostvom na njih kažejo svojo hvele nost za tisto, kar smo si priborili. Prodajalna “Petrovčanka" stoji v srcu Petrovč, v neposredni bližini petrovske bazilike. Sicer je na tem mestu že obstajala trgovina, ki so jo prebivalci tega dela Savinjske doline poznali kot Simo. Trgovina Petrovčanka je zelo dobro založena s pekovskimi dobrotami, ki jih že vrsto let peče lastnik lokala, Cveto Uduč, ob pomoči soproge Nade. Otvoritvi samopostrežbe so sledile degustacije, ki so jih pripravili Udučevi, Celjske mesnine in Vina Koper. JESENSKA PREOBLEKA Učiteljici OŠ Galicija in vzgojiteljica gališkega vrtca so skupaj z otroki in njihovimi starši oktobra organizirali srečanje z naslovom Jesenska preobleka. Otroci so s pomočjo staršev z različnimi barvami poslikali šolo, smetnjake, narisali ristanc, pekli kostanj in se okrepčali z obilno malico. Starši so jim izdelali in postavili gugalnice. Otroci so nad svojim delom zelo zadovoljni in ves prosti čas preživijo na igralih. OBNOVA KANALIZACIJE V vasi Spodnje Grušovlje so se člani vaške skupnosti odločili za obnovo kanalizacije. Pobudnik obnove je bil predsednik skupnosti Ivan Čedna. Na pomoč jim je priskočila KS Šempeter, ki je tudi zagotovila polovico denarja, drugo polovico pa so morali zbrati sami vaščani.V treh tednih so na dno kanala položili betonska korita in zamenjali vse stare kanale. Stroški so bili večji od pričakovanih. Materialne stroški, ki so znašali milijon tolarjev, je v celotni krila KS Šempeter, ostalo so krili krajani sami. Na pomoč se je odzval tudi oddelek za okolje in prostor, ki je prispeval 100 tisoč tolarjev. Obnova je končana. Za prihodnje leto imajo v načrtu jarek obložiti s kamenjem in zabetonirati. Želijo pa si zgraditi tudi večnamenski prostor, saj ga v Spodnjih Grušovljah še nimajo. OB DNEVU MRTVIH ŠTEVILNE SVEČANOSTI Ob praznovanju dneva mrtvih so bile povsod po dolini številne svečanosti po pomnikih. Naš objektiv je ujel tak trenutek ob spomeniku Petru Šprajcu pri I. osnovni šoli v Žalcu. Hvale vredno je predvsem dejstvo, da so se tokratne svečanosti udeležili mladi v velikem številu. I.J. DNEVI RAČUNALNIŠTVA V zadnjih dneh oktobra so imeli na OŠ Vransko dneve računalništa. Predstavili so računalniške dejavnosti v novi, sodobno opremljeni računalniški učilnici. Posamezni učitelji so predstavili uporabo računalnika pri pouku, in sicer na razredni stopnji pri likovni vzgoji, na predmetni stopnji pa pri slovenskem jeziku, gospodinjstvu in zemljepisu. Vsi računalniki so povezani v omrežje za dostop do interneta. V popoldnskih urah je sledilo izobraževanje strokovnih delavcev v vrtcu in šoli za uporabo digitalnega fotoaparata in LCD projektorja. OŠ Vransko si prizadeva, da bi bil vsak učenec ob koncu šolanja računalniško in informacijsko pismen. SREČALI SO SE NEKDANJI DELAVCI FERRALITA V mestnem oktobru so se v gasilskem domu na Ložnici srečali nekdanji delavci bivšega Ferralita. Podjetje je namreč po več kot 120 uspešnih letih dobrega poslovanja doživelo zelo neslaven konec. Nekdanji delavci so se zato odločili, da se kljub temu srečajo in obudijo spomine na dni, ko so gradili to tovarno na novi lokaciji. Tovarna je znana po tem, da je edini proizvajalec kontinuirano vlečene sive litine, ki se uporablja v steklarski industriji, na zahodu pa jo uporabljajo zelo veliko v kovinsko predelovalni industriji, saj je znana po zelo dobri strukturi. Poleg tega pa je poznana tudi kot tretja največja proizvajalka cerkvenih zvonov v Evopi in izdeluje znane slovenske zvonove, ki zvone po vseh kontinentih. Srečanje so pripravili v lastni režiji in se ob glasbi jedači in pijači marsikaj pogovorili. Nekdanji delavci si imajo marsikaj povedati. Ustanovili pa so tudi klub bivših delavcev Ferralita, ki naj bi deloval v okviru Društva upokojencev Žalca, saj je ravno v Žalcu največ njihovih upokojencev. Izvolili so tudi vodstvo, ki ga sestavljajo: Ivan Manfreda, predsednik, Vinko Volavšek, tajnik in blagajnik ter Ivan Jurhar, član. Prapor, ki so ga prevzeli, pa bo nosil Franc Malovšek ali Božo Volavšek. Organizirano delovanje kluba se bo pričelo z letom 2000. I.J. NOVA KNJIŽNICA - NAJVEČJA PRIDOBITEV Ravnatelj I. OŠ med govorom in gostje Konec meseca oktobra je bila v knjižnici OŠ Žalec slovesnost ob izročitvi novozgrajene šolske knjižnice svojemu namenu. Kot je povedal ravnatelj I. OŠ, Adi Vidmajer, je to ena od večjih investicij v zadnjih letih. Izročitvi knjižnice svojemu namenu so prisostvovali poleg učitelj in učencev še župan, predsednik Mestne skupnosti ter upokojena voditeljica šolske knjižnice, ki je tudi prerezala trak na otvoritvi. Mestna skupnost pa je ob tej priložnosti izročila šoli nov barvni televizor, ki bo služil kot pripomoček pri učenju. I. Jurhar ODMEV NA PRISPEVEK O LOŽNIŠKI KAPELI V zadnji številki smo pisali in objavili sliko z otvoritve vaške kapele na Ložnici pri Žalcu. Na prispevke pa sta se odzvala dva pleskarja, ki sta izdelala oplesk kapele in tako prispevala svoj delež, nista pa bila nikjer omenjena. Napako tokrat popravljamo s sliko, ki sta jo prinesla, ki ju kaže ob eni od takih akcij. Poudariti moramo, da tudi ta dva nista za delo dobila nobenega plačila. Zato naj jima velja tudi objava te slike in pojasnila kot zahvala za požrtvovalnost. I.J. PRENOVA LENKOVE KAPELE Lenkova kapela je bila na začetku tega stoletja postavljena ob cesti, ki pelje iz Šempetra v Podlog. Njena oblika je zelo zanimiva in nenavadna. Kvadratasta oblika omogoča, da je križ vidljiv iz treh strani. Ko bodo obnovitvena dela dokončana, bo kapela bogatejša za nov križ in spominsko ploščo v spomin štirim otrokom, ki so pred kratkim nesrečno končali svoje otroško življenje v železniški nesreči v Podlogu. Korozijit - sovražnik kiiriiniit naprav Za pojav korozije so dovzetni vsi kovinski materiali in v posebnih okoliščinah tudi t.i. nerjaveča pločevina procron. Legi-rana krom-nikijeva jekla, ki se občasno uporabljajo za obnovo obstoječih hišnih dimnikov, so proti rjavenju bistveno bolj odporna. V primerih, ko nastopi v dimniku znižanje točke rosišča na površini notranje stene, se lahko pojavita dve vrsti korozije. Vrsta korezije je odvisna predvsem od vrste škodljivih snovi v dimnih plinih, kakovosti vgrajenega nerjavečega jekla in načina obdelave nerjavečega jekla. Enakomerna korozija (površinsko rjavenje) se pojavi takrat, ko se pri zgorevanju kurilnega olja v kondenzatu ustvarja žve-lena kislina. To, enakomerno orozijo z lahkoto preprečimo z uporabo ustreznega materiala in je torej za dimnike nepomembna. Legirana jekla z visoko kakovostjo površinske obdelave, ki so jih izbrali strokovnjaki skupine Schiedel, kažejo zelo majhno dovzetnost za to vrsto rjavenja. Bolj kritična je točkasta korozija (“pitting”), ki se pojavi v obliki točk in se širi v globino, pri čemer lahko v sorazmerno kratkem času preluknja material. Ta vrsta rjavenja se pojavi, kadar so v dimnih plinih halogene spojine. Te spojine, ki so največkrat klorove, navadno ne nastajajo iz goriva, temveč iz zgorevanega zraka. Pri tem je treba skrbeti predvsem za to, da v zgorevanj zrak ne pridejo spojine, ki vsebujejo klorogljikove vodike, ki se med zgorevanjem razgradijo in se potem usedejo npr. kot solne kisline na notranje stene dimnika. Kot kažejo izkušnje, je odpornost proti točkasti koroziji odvisna od vsebnosti molibdena v jeklu. Vendar pa je tudi pri kakovosti materiala, kot je W. Nr. 1.4539, neodpornost proti točkasti koroziji ob prisotnosti klorovih spojin le še vprašanje časa. Tudi pri tem materialu so možne poškodbe že v nekaj ted- nih. Material, ki jih uporablja koncern Schiedel, in sicer 1.4404 in 1.4574, imajo 2,5 odstotno vsebnost molibdena. Vpliv rjavenja na notranji plašč dimnika pa seveda ni odvisen samo od lastnosti materiala, temveč tudi od toplotne izolacije (hladni mostovi), konstrukcijske oblike in izdelave dimniških elementov. Močno vplivajo na nastanek korozije tudi varilni postopki, upo-gibne tehnike in tehnike globokega vleka. Laserski varilni postopki, ki jih uporablja firma Schiedel, in sicer pod zaščitnim plinom v povezavi z uporabo le-giranega jekla 1.4404, ki ima nizko vsebnost ogljika, in jekla 1.4571, ki vsebuje titan za stabiliziranje, zagotavljajo največjo kakovost varjenja. Schiedel posveča posebno pozornost oblikovanju, saj se uporabljajo samo kaljena, pokromana orodja oz. orodja iz umetnih mas, ki varujejo površino materialov in niso predhodni vzrok nastanka korozije. Točkasti zvari se lahko SIH DIMNIK AVANT DIMNIK Vedno na vrhu! ^ciranX c? \- a 10 - 30 Q letna garancija \ $ Le pravi Schiedel dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak MONTAŽNI OBLOŽNI ^ELEMENTI SANACIJSKI SISTEM Latkova vas 82, 3312 PREBOLD, tel: (063) 702-214, faks: (063) 702-029 uporabljajo le na neobremenjenih elementih dimnika. PREPREČEVANJE KOROZIJE Na vplive korozije so še posebno občutljive naprave za odvod plinov v frizerskih salonih, čistilnicah in pralnicah, zlasti s kondenzacijskimi sušilniki, ker lahko tudi uporabljena voda vsebuje klor. Problematične so celo postavitve v sobah za hobi, ker so lahko v lepilih in lakih topila> ki vsebujejo klor, ki se pri sušenju sprošča. Tudi, če se kurilni in drugi postavitveni prostori obnavljajo npr. z barvami iz klor-kavčuka za tla, lepilom za ploščice, luženjem vrat itd., gre za kratkotrajne masivne nanose klorovih spojin. Tako se lahko poškodbe zaradi rjavenja pojavijo šele po enem ali dveh letih, kar pomeni uničenje sten dimnika. Omeniti je treba potisna sredstva iz pločevink za pršilnike, razkuževalnih sredstev, sredstev za zaščito pred rjo in hladilna sredstva kot nosilce klorovih in fluorovih spojin. Da bi preprečili rjavenje, je treba vse specifične okoliščine upoštevati že v fazi načrtovanja. Nevarnim spojinam je treba preprečiti stik z zrakom, potrebnim za zgorevanje v kurilni napravi, in jim tudi v času mirovanja kurilne naprave omogočiti vstop v prostor. V območju, kjer ni agresivne atmosfere in so koncentracije halogenih plinov zanemarljive, je priporočljivo, da se zrak, potreben za zgorevanje, črpa neposredno iz zunanjosti. Če te možnosti ni, naj prostor, v katerem je kurilna naprava, ne bo namenjen za pralnico, razvijalnico, kopirnico ali za hobi - še posebno, če se v tem prostoru uporabljajo topila, laki, lepila, pršilniki in vse, kar smo že navedli. Za konec naj poudarimo, da strokovnjaki koncerna Schiedel gradijo razvoj dimnikov na naj ravnih materialih, med katerimi ima bistvene prednosti vse bolj kakovosten šamotni vložek, ki je neobčutjiv na trajni vpliv kondenzacije, kislinsko obstojen in negorljiv. Dimnike iz nerjavečega jekla priporočajo le za obnovo starih, dotrajnih objektov in tam, kjer poseg v konstrukcijo z izgradnjo novega dimnika ni možen. Jesenska nebodijetreba — gripa Cepljenje - da ali ne? Najboljša zaščita je preventivna - cepljenje v času, ko še ni epidemije. Zaščita se razvije teden dni po cepljenju in traja leto dni. Kako se pripravljamo na spopad z nadlogo, ki je zvesta spremljevalka prehoda s toplejših na hladnejše dni, smo povprašali na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju mag. Alenko Skazo Maligoj, specialistko epidemiologije, potek letošnjega cepljenja pa sta nam predstavili v zdravstvenem domu Celje glavna sestro Zlatka Avžner in v Žalcu glavna sestra Alenka Boženovič. Cepivo proti gripi se spreminja, saj odkrijejo vsako leto nove seve oziroma podtipe znotraj treh osnovnih tipov virusov gripe, nam je vzroke za trdovratnost nalezljive bolezni pojasnila mag. Alenka Skaza Maligoj. Nekdaj so vnašali vakcino, cepivo, z razpršilom v nos, danes pa jo cepijo v mišico nadlahti. V preteklosti je cepljenje proti gripi povzročalo večje reakcije, sedaj vcepijo mrtvo cepivo, ki ne spodbudi nastanka bolezni, temveč le tvorbo protiteles. Letošnja sestava je takšna, da bo učinkovita proti novim vrstam sevov, torej podtipov virusov, ki so jih znanstveniki ugotovili po svetu. Tudi zaradi tega, ker je cepivo drugačno kot lani, je smiselno ponavljati cepljenje vsako leto, saj tako lahko razvijemo multiplo rezistenco; odpornost na več podvrst povzročiteljev gripe. Najprimernejši čas za cepljenje sta oktober, november, vendar bodo na Zavodu za zdravstveno varstvo izvajali cepljenje tudi do začetka januarja. Gripa (influenca) sodi med eno še neukročenih infekcijskih bolezni človeštva. Povzročitelji te nadloge so virusi influence A, /f, C. Pri prvem poznamo še nekaj različic. Prenaša se s kapljično okužbo in izkašljani virusi so kužni še po dveh tednih. V dnevu do štirih dneh po okužbi, toliko torej traja inkubacijska doba, zbolimo. Začne se z glavobolom in spremljajočo visoko temperaturo, nadaljuje z mra-zenjem, pekočo bolečino v žrelu, pritiskom v očnicah, bolečinami v prsnici, v hrbtu in udih, pojavijo se lahko tudi želodčne in črevesne težave. Najbolj so ogroženi otroci, nosečnice in starejše osebe ter bolniki s kroničnimi obolenji srca, krvnega obtoka,dihal ter sladkorni bolniki. Za tiste, ki se vendarle ne odločijo za cepljenje, je najboljša preventiva krepitev splošne odpornosti z zdravo in uravnoteženo prehrano, vitamini in rekreacijo. Če vzdržujemo dobro splošno kondicijo, nismo dovzetni za okužbe vseh vrst. Pri cepljenju pa govorimo o ciljani zaščiti, kajti nekateri ljudje imajo na splošno slabšo odpornost, ki tudi sicer začne slabeti po 50-tem oziroma 60-tem letu. Obrambni mehanizem je oslabljen pri kroničnih bolnikih. In prav zanje je v prvi vrsti priporočljivo cepljenje, ki ga zastonj, le ob plačilu storitve, zagotovi Zavod za zdravstveno varstvo. Slednje izvaja cepljenje po terenu, predvsem po vzgojno-varstvenih ustanovah in podjetjih. Iz leta v leto beležijo večje zanimanje podjetij za cepljenje zaposlenih, saj znatno pripomore k zmanjšanju izostankov z dela. Šolnike in vzgojitelje so cepili zastonj, delovne organizacije pa so samoplačniki. Med drugim so se zanj odločili v Kostru, Gorenju Velenje, Osrednji knjižnici Celje, Intereuropi, Celjski pošti, AMD. Zvrstile se bodo tudi srednje šole. V vsej Celjski regiji je na voljo 15.000 enot cepiva, ki je porazdeljeno po vseh desetih upravnih enotah. Proizvedli so ga v nemškem farmacevtskem podjetju Bering. Zaradi vsakokratnih carinskih formalnosti in postopka analize ter certificiranja vzorcev, je naknadno naročanje cepiva, v primeru če bi le tega zmanjkalo, precej zamudno. Cepljenje svetujejo torej vsem, razen osebam, pri katerih ugotovijo alergijo na piščančjo beljakovino. Če ravnokar prebolevate akutne, vročinske bolezni in uživate antibiotike, boste morali cepljenje preložiti na kasnejši čas, nam je pojasnila mag. Alenka Skaza Maligoj. V zdravstvenem domu v Celju so prejeli 1100 odmerkov cepiva. V prvem tednu se je prišlo cepiti okoli 500 občanov, večina jih je tistih nad šestdeset let ali bolnikov s kroničnimi obolenji in ti imajo cepljenje zastonj oziroma plačajo le storitev, torej 500 tolarjev. Sicer je enotna cena za samoplačnike 1400 tolarjev. V primerjavi s cepljenji prejšnjih let opažajo v zdravstvenem domu manjše zanimanje podjetij. Pred leti so prihajali k njim celi kolektivi, nam je povedala glavna sestra Zlatka Avžner in dodala, da se lahko pridejo občani cepiti vsak dan, med 8. in 18. uro. V Žalcu so prejeli 1200 enot cepiva, sam zdravstveni dom je dodatno naročil še 500 enot, saj je povpraševanje zelo veliko in tako kot vsa leta doslej presega zmožnosti. Do sredine septembra je moral zdravstveni dom javiti potrebe po cepivu in ta številka se opira na število ljudi nad 60 let in tistih s kroničnimi obolenji, kar seveda ni toliko, kot bi enota v Žalcu potrebovala. Tudi letos se srečujejo s problemom izjemnih naročil cepiva. V kolikor bi želeli nabaviti dodatno cepivo, preteče kar tri tedne od naročila do dobave, sredi novembra pa je lahko epidemija lahko že pred durmi, je opozorila glavna sestra Alenka Boženovič. Letos bodo lahko cepili 1700 občanov in že prvi teden so jih cepili polovico. V zdravstvenem domu svetujejo, da naj se občani oglasijo v ambulanti po 12. uri. Vsako leto se za preventivno cepljenje zaposlenih odločijo nekatera podjetja, na primer Minerva, Savinjski kruhek, Zdravstveni dom ter dva športna kluba, rokometni in odbojkarski. Ž.M. ODPRLI NOVE POSLOVNE PROSTORE Ladislav Košir z vnukom Tilenom med rezanjem traku Foto: Samo Levec. V soboto, 23. oktobra, je samostojni podjetnik Ladislav Košir po petih letih sodelovanja s proizvajalcem oken AJM odprl nove sodobne poslovne, razstavne in skladiščne prostore v Levcu. Podjetje AJM je leta 1990 ustanovila družina Ajlec, leta 1994 so dobili naziv podjetniška družina leta, leta 1996 priznanje GZS za podjetnika leta ter leta 1997 standard za kakovost ISO 9001. V podjetju AJM izdelujejo in obnavljajo okna, vhodna in balkonska vrata, pregradne stene iz visoko kakovostnega PVC-ja. Ladislav Košir kot samostojni podjetnik že pet let uspešno sodeluje s podjetjem AJM in je v tem času postal tudi njihov najboljši prodajalec in monter. Največji partneiji na področju celjske regije so mu zdravstveni domovi, šole in podjetje Sipro v Žalcu. GOSTILNA CIZEJ NA PIREŠICI V soboto, 30. oktobra, so ob cesti Velika Pirešica - Ponikva odprli novo gostišče Cizej. Zgradilo ga je podjetje Ivana Cizeja iz Pariželj, ki je Savinjčanom poznan kot prodajalec in monter centralnih in vodovodnih naprav. Gostišče, v katerem je prostora za skoraj sto gostov, bo vodil sin Borut. Obiskovalcem bo čez cel dan na voljo dobra sveže pripravljena hrana in pijača. Z GLASBO SKOZI ŽIVLJENJE Družina Galič vsa živi za glasbo. Mati Cita, ki se največ posveča pedagoškem delu z mladimi citrarji, in oče Jože, orgličar in avtor številnih skladb, kot glasbenika sodelujeta že skoraj triindvajset let. Za njima je veliko uspehov, predvsem na področju narodnozabavne glasbe. Njuna otroka sta se prav tako že v> zgodnjih letih zapisala glasbi: Katarina si je za svoj Življenjski poklic izbrala študij klasičnega saksofona, Marko pa se lahko pohvali z zelo odmevno samostojno pevsko kaseto. Glasbena družina Galičevih šteje za začetek svojega skupnega delovanja december 1993, ko je prvič nastopila v radijski oddaji Koncert iz naših krajev in v televizijski oddaji Po domače. Od tedaj je nanizala vrsto izjemno uspešnih koncertov po različnih krajih Slovenije, gostovala je v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in celo v Avstraliji. Leta 1997 je priljubljeni družinski ansambel izdal kaseto in zgoščenko Božični večer z družino Galič, leta 1998 nas je razveselil z izborom narodnih in ponarodelih pesmi, zdaj pa svoje prvo obdobje zaključuje s pesmimi s pretežno versko vsebino. Tako je v program najnovejše kasete in zgoščenke uvrstil znane pesmi K tebi želim (naslovna), Presveto srce, Slavo, postno Oljsko Goro, Tiha noč pokriva, Slomškovo V nebesih sem doma, v instrumentalni izvedbi sta Zvonikarjeva in Pojdem v rute, s pevskim solistom pa Ciganska sirota (Marko) in Iz stolpa sem (Jože). Še poseben poudarek pa je družina Galič tokrat namenila lepim Marijinim pesmim. V programu so štiri: Spet kliče nas venčani maj, Marija, pomagaj nam sleherni čas, Lepa si, Roža Marija ter Dajte, Hribi in Doline. Nekaj promocijskih koncertov je to jesen že Mo (Lenart v Slovenskih goricah, Moravče, Črni vrh nad Idrijo), glavni predstavitveni dan novega projekta pa je bila nedelja, 7. novembra. Po dopoldanski maši je družina Galič zapela v Marija Reki (v tamkajšnji cerkvi Marije Vnebovzete je nastala fotografija za naslovnico zgoščenke in kasete), osrednji koncert pa je bil istega dne v Kulturnem domu na Polzeli. Zakaj ravno na Polzeli? Kar osemnajst let je tamkajšnje Kulturno društvo Polzela gostilo nekdanji ansambel Slovenija, zdaj pa so predstavniki tega društva, gospod župnik in drugi tudi družini Galič ponudili zelo prijazno gostoljubje! Se to - na Polzeli sta nastopila tudi dva izredno zanimiva glasbena gosta, sodelovala pa je še Založba Zlati zvoki, ki je doslej izdala vse glasbene projekte družine Galič. SERVIS A VTOCENTRA MEH NAJBOLJŠI V SLOVENIJI V preteklih nekaj mesecih je v prodajno servisni mreži Porsche Slovenija, ki v Sloveniji zastopa znamki Volkswagen in Audi, potekalo tekmovanje med servisi, pooblašč enimi za servisiranje vozil Audi. Tekmovanja, imenovanega APT Cup, so se udeležili vsi Audijevi servisi v Sloveniji. V časovnem obdobju nekaj mesecev posebna stokovna komisija preverja znanje in usposobljenost avtomehanikov, ki opravljajo servisne storitve na vozilih Audi. Poleg tega pa komisija s posebno anketo pridobi tudi mnenja in ocene strank, ki s svojimi odgovori pokažejo stopnjo svojega zadovoljstva. Letošnje tekmovanje je bilo drugo po vrsti z dveletnim premorom. Na prvem tekmovanju pred dvema letoma je servis Avtocentra Meh zasedel tretje mesto, letos pa so se zavihteli na sam vrh in v zelo ostri konkurenci tehnično odlično podkovanih mehanikov iz cele Slovenije zmagali. Vse tekmovalane ekipe so bile po tekmovanju tudi povabljene v matično tovarno v Ingol-stadtu, kjer so jim najvišji predstavniki tovarne Audi podelili zaslužena priznanja in ekipi Avtocentra Meh prehodni pokal, ki ga morajo v podjetju čuvati dve leti, ko ga bodo poizkusili ponovno osvojiti. Hkrati pa ta prehodni pokal pomeni dodatno vzpodbudo in obveznost, po še naprej dobrem delu ter skrbi za svoje stranke in kupce. USPEŠNA PREDSTAVITEV FORD SERVISA KRBAVAC V Šmartnem ob Paki je Ford servis Krbavac 16. in 17. oktobra pripravil zelo dobro obiskane dneve odprtih vrat. Servis, ki se ponaša z 10-letno tradicijo, vodi Ferdinand Krbavac, ki je na dnevih odprtih vrat obiskovalcem predstavil celotno Fordovo paleto osebnih vozil. Največ pozornosti sta bila deležna najdražja Forda Fordov terenec ExpIorer ter Fordov prestižni coupe Cougar. Ker pa je bila prireditev namenjena tudi mesecu Focusa, so z njim naredili preko sto testnih voženj. Vsi, ki so opravili testne vožnje, so bili udeleženi v Fordovem nagradnem žrebanju. Sredi meseca novembra bo nekdo v osrednjem žrebanju prejel lepo nagrado avtomobil Ford Focus. Ob testnih vožnjah so pri Krbavčevih v sodelovanju z Ara lom poskrbeli tudi za veselo popestritev. Na kolesu sreče so podelili cel kup Aralovih in Fordovih nagrad. Za prihajajoče zimske dni napovedujejo brezplačne preventivne preglede vozil Ford ter prodajo zimske avtomobilske opreme. VLOM V noči na 20. oktober je neznani storilec vlomil v delovno barako na delovišču ceste Prebold - Trbovlje v kraju Marija Reka. Od-nosel je vrtalni stroj ter ročno krožno žago. Podjetje Ilez d.o.o. je oškodovano za okoli 45 tisoč SIT. ODKLENJENA VRATA V petek, 22. oktobra, je neznani storilec vstopil v stanovanjsko hišo na Bregu pri Polzeli. V predprostoru je zagledal žensko torbico, iz katere je ukradel mobilni telefon znamke Ericson in denarnico. Lastnica Mojca G. je oškodovana za okoli 70 tisoč SIT. ZAGORELO JE V nedeljo, 24. oktobra, nekaj minut po polnoči, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Kasazah, last Angele O. Ugo-tovljeno je bilo, da je požar povračil samovžig sena. V požaru je pogorelo ostrešje gospodarskega poslopja. Gmotno škodo ocenjujejo na 5 milijonov SIT. POŠKODBA NA GRADBIŠČU Med utrjevanjem stropa predora Jasovnik na gradbišču avtoceste Vransko-Blagovica se je 29. oktobra pripetila huda delovna nezgoda. Delavcu, 37-letnemu Rifatu H., je na glavo z višine šestih metrov padel del stropa, ki se je utrgal. Rifat je pri tem padel, z glavo pa udaril ob tla ter utrpel hude telesne poš kodbe. PODRL PEŠCA 31. oktobra je 21-letni Dušan Č. vozil kolo z motorjem iz smeri Andraža proti Polzeli. Ko je pripeljal izza levega preglednega ovinka, je s krmilom mopeda zadel pešča, 63-letnega Janeza B., ki je hodil ob robu vozišča. Oba udeleženca nesreče sta padla, voznik mopeda je utrpel lažje, pešeč pa hude telesne poškodbe. VUIMIL V KLET V času od 25. oktobra do I. novembra je neznani storilev vlomil v klet v stanovanjskem bloku Na zelenici v Preboldu. Odnesel je dva vrtalna stroja, ojačevalec za avtoradio, zaboj z orodjem in pištolo za nabijanje žičnikov. Lastnika, Jurija D., je oškodoval za okoli 70 tisoč SIT. živahen domišljav radodaren domiseln bister je Mali Princ. S sveža elegantna nedolžna koprneča ponosna je Princesa. »cm SALONI POHIŠTVA POLZELA TEL: 063/720-722, 720087 VELENJE TEL 063 / 870-774 (Blagovnica na Gorici) ŽALEC TEL: 063 / 715-341 (Hmezad dvorana ob železniški progi) Samm pohištvo mojih sanj! Ugodni krediti, plačilo na čeke in gotovinski popust. Dnevi krirarjenja po trgovinah i» iskanja nečesa,, cesar ati, so- dofcottčaa atiam. Prekrasni deiaJiji, čudovite barve in nešteto- možnosti bodo- zagotovo navdušile vsakogar~ začela se Je doba M»LES& PRIKCA. Vabimo vas, da obiščete salone pohištva SOOlBS, kjer bomo prisluhnili vašim željam im vam pomagali pri izbiri! Na vašo željo vam bomo pohištvo dostavili na dom in sestavili. ELEKTROINSTALACIJE R M - INŽENIRING Inženiring, projektiva, nadzori, meritve, storitve Cesta 14. div. 7, 3220 ŠTORE Telefon - fax: 063 771 - 555 GSM/mobitel: 041 669 - 606 'Jjtzmriij (' suhm j z lu div 7 Jožica. Marjan DU$AK Tomšičeva 13. 3310 Žalec tel.: 063 715-275 Delovni čas: PON. - PKT. od 12.00 do 22.00, SOBOTA od 10.0(1 do 14.00 KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilsko, Tel. 0631726-072, ______________GSM: 041 626-814 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva - tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) mam iPOlBflffi t«ir mmm N0V0-N0V0- XeTaans Pl&om > TRGOVINA-SERVIS d.o.o. ALIANSA ŠEMPETER 13A, TEL.: 063/701-888, TEL.&FAX: 063/702-088 a-is, 8-w yjLul/Jyb 8-18,18-17 BELA TEHNIKA PO PREVERJENO DOBRIH CENAH . ___ AKUSTIKA simbolična slika rai®3° VIDEO REKORDER SHARP 2 GLAVI VIDEO REKORDER SHARP 4 GLAVE 29.990 SIT 38.900 SIT ^©©aenaa TV GORENJE 37 cm 28.900 SIT ^ TV GORENJE 51 cm TTX 37.700 SIT 3 [| TV GORENJE 55 cm TTX 39.900 SIT [J simbolična slika KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJI (BREZ ODVODA PARE) NA ZALOGI BELA TEHNIKA BOSCH, CANDV <§s®$® rw 18 SušilefiHpeftkf/ S ^ NOVI MODEL mmi) issta simbolična slika ^7 REZERVNI DELI ZA: ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SDŠILCE PERILA, HLADILNIKE, DOJLERJE POOBLAŠČENI SERVIS, PRODAJA POTROŠIH MATERIALOV ZA SESALNIKE VORfVERK POPRAVILO VSEH VRST: TELEVIZORJEV, VIDEO REKORDERJEV, GLASDENIH STOLPOV (filter vrečka, osvežilci prostora) ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT SISTEMI (svetovanje, montaža) Cene veljajo do razprodaje zalog! Intervju z braslovškim županom Dušanom Goričarjem PRVO LETO SAMOSTOJNOSTI OBČINE BRASLOVČE Ob prelomu tisočletja bo občina Braslovče praznovala prvo leto samostojnosti. Priprave na silvestrsko rajanje na trgu so sicer še v povojih, in je morda za letno bilanco še prezgodaj, vendar smo z Županom Dušanom Goričarjem spregovorili o izpolnjenih in načrtovanih nalogah, ter o tem, kako uspeva občinski upravi bolje prisluhniti željam občanov. Kako bi ocenili obdobje vašega županovanja, odkar so Braslovče samostojna občina? Braslovče so občina od 1. januarja 1999 in do takrat je bilo potrebno sprejeti statut, na noge postaviti občinsko upravo, samo občino in seveda vse ostale stvari, potrebne za nemoteno delovanje. Trudili smo se, da bi občani čim manj občutili razdelitev nekdanje občine Žalec in nam je to tudi uspelo. Verjamem, da se ljudje počutijo bolje, predvsem zato, ker s sicer bistveno manjšim proračunom skrbneje pokrivamo predvsem delovanje društev. Tu so občani na nek način najbolj dojemljivi oziroma najbolj občutijo porabo občinskega denarja. Seveda s kakršno koli delitvijo sprejmeš tako dobre kot, pod narekovajem, slabe stvari. V občini imamo osnovno šolo in tri podružnične šole, ki so ob pripravi na devetletko potrebne obnove. Občina bo morala do leta 2002 poskrbeti za ustrezne pogoje v matični šoli v Braslovčah in obnovo podružnične šole na Gomiljskem. Letos smo v celoti obnovili podružnično osnovno šolo v Letušu, naslednje leto pa moramo zagotoviti sredstva za prenovo šole v Braslovčah. Ocenjujemo, da bo potrebnih približno 300 milijonov tolarjev - toliko seveda brez sofinanciranja ministrstva ne bomo uspeli zbrati. Verjamem, da bomo s 70-odstotnim prispevkom države v naslednjem letu lahko začeli z omenjenimi deli. Nekaj prednostnih nalog ste že omenili, katere so še med njimi? Občina Braslovče je usmerjena v dolgoročni razvoj turizma in kmetijstva. V ta namen sodelujemo z ministrstvom za kmetijstvo, oddelkom CRPOV, (celovit razvoj podeželja), ki je pred leti sofinanciral z nepovratnimi sredstvi infrastrukturo na Dobrovljah, in lani ter letos ureditev trga v Grajski vasi. Zdaj se pogovarjamo o možnostih razvoja kmetij. Občina prispeva posameznikom denarna sredstva za pridobitev dokumentacije, potrebne za nastopanje na razpisih. Omenil bi še ekologijo. V teh krajih sicer ni industrije, vendar imamo kljub temu v načrtu čistilno napravo. Lokacija je že znana, prav tako izpopolnjujemo gradbeno dokumentacijo. V najkrajšem času bomo začeli z gradnjo objekta, za kar so potrebni primarni vodi za kanalizacijo že narejeni. Se vključujete tudi v katerega izmed evropskih programov? Vanje se vključujemo prek podjetniškega centra v okviru programov Phare, kolikor je to mogoče, za kar pa je potrebno ogromno dokumentacije. Upam, da nam bo uspelo kakšen tolar pridobiti tudi s tega naslova. Župan občine Braslovče Dušan Goričar Ste morda že ocenili, za koliko denarja bi se lahko potegovali v naslednjem proračunskem obdobju? V vseh manjših občinah so večje investicije velik problem in brez pomoči države jih ni možno izpeljati. Računamo na to, da bomo uspeli na javnih razpisih posameznih ministrstev. Nastopili smo na šestih javnih raz- pisih in na vseh smo bili uspešni. Občinski proračun bomo obremenili za približno šest milijonov tolarjev, toliko moramo sofinancirati oziroma zbrati lastnih sredstev, ki jih bomo namenili za ohranjanje kulturne dediščine na primer na gradu Žolnek, za šolstvo, kulturne dejavnosti ... Boste v kratkem organizirali prireditev, na katero bi želeli povabiti širši krog ljudi? Tradicionalni praznik dneva hmeljarjev, ki smo ga priredili v avgustu , se bo na vsak način tudi s pomočjo občine obdržal v Braslovčah. Zelo dober sprejem je doživel letošnji prvi občinski praznik v septembru, ki je bil nekaj posebnega, nekakšen zametek nekdanjega tržnega sejma, razmišljamo pa tudi, da bi za prehod v novo tisočletje organizirali družabno srečanje na prostem, ne le na trgu v Braslovčah, temveč tudi v štirih krajevnih skupnostih. Glede programa, sodelujočih in financiranja se še usklajujemo. Menim pa, da je takšno praznovanje želja večine občanov. Morda nekoliko prezgodaj, pa vendarle, kaj si želite za naslednje leto? Predvsem, da bi še letos zaključili z delitvijo nekdanje občine in podpisali delitveno bilanco na vseh področjih delitve premoženja, ker nam bi to precej olajšalo nadaljnje delo in sestavo proračuna za leto 2000. Želim si tudi, da bi bili v nadaljevanju vsaj toliko uspešni pri pridobivanju državnih sredstev, kot smo bili doslej. Morda bi vendarle omenil že dolgoletni problem. Savinja razmejuje občini Braslovče in Polzela in od leta 1990 se na tej nabrežini ni zgodilo ničesar, kot da tistega prvega novembra pri nas ni bilo poplave. Vendar razen apelov, razprav in pisnih protestov občina zgolj s svojim proračunom ne more storiti ničesar. Vodja uprave občine Braslovče Milan Šoštarič nam je podrobneje predstavil letošnje projekte, nove pridobitve občine in dosežke občanov. Teh je bilo toliko, da smo zagotovo v tokratni predstavitvi pozabili na katere izmed njih, in jim bomo v prihodnje namenili več pozornosti. Na področju šolstva je bila največja investicija, ki so jo zastavili že lani, obnova letuške osnovne šole. Poleg ureditve notranjosti in fasade so naredili priročno telovadnico, manjše zunanje igrišče in uredili oko- Milan Šoštarič - vodja uprave lico šole, ki je se lepo uklaplja skupaj z šolo v ta lep kraj pod Dobrovljami. V prihodnje načrtujejo odkup zemljišča in ureditev večjega igrišča. Med komunalnimi posegi je bila med pomembnejšimi sanacija ulice v Braslovčah - cesta Kobula -Terasa, ki je zahtevala izgradnjo kanalizacije, ločenih kanalov za meteorno vodo, pločnikov, ulične razsvetljave in prestavitve električnih kablov z drogov v zemljo. Z ovirami na cestišču so poskrbeli za boljšo prometno varnost. Del sredstev od skupno 25 milijonov tolarjev so pridobili z naslova nekdanje žalske občine, del sedanje, nekaj pa so prispevali občani sami. Obnovili so tudi nekaj cestnih odsekov v posameznih krajih občine v Parižljah, Zgornjih Gorčah, Preserjah, Rakovljah, Glinjah .... Čaka jih še ureditev javne razsvetljave po vaseh in izdelavo hidrantnih nastavkov. V pripravi imajo dokumentacijo za križišče v Trnavi, pločnik skozi naselje Letuš, v Rakovljah pa teče zadnja faza ureditve ceste, za katero so svoj delež sredstev prispevali tudi krajani. Upajo, da jim bo uspelo preplastiti cesto še pred snegom.V okviru sodelovanja z CRP-ov so v Grajski vasi obnovili cestišče okoli cerkve, cvetlične nasade, sanirali objekte zgodovinske vrednosti, stari vodnjak, perišče in eno starejših kmečkih hiš. V drugem delu se odvija ureditev brežine potoka Rezana. Najobsežnejša je bila dolgoletna izgradnja infrastrukture; (vodovod, telefon, asfalt) na Dobrovljah, ki bo, tako upajo, pripomogla k temu, da bodo ostali ljudje na domačijah in razvijali na svojih kmetijah po možnosti tudi kmečki turizem. V kratkem bodo tam posodobili manjšo smučarsko vlečnico, ki so jo lani ob ugodnih snežnih razmerah s pridom izkoristili. Od nekdaj posvečajo posebno skrb urejenosti trga Baslovče, ostalih krajev, pokopališč, avtobusnih postaj in igrišč za kar skrbijo trije marljivi delavci. Kulturnozgodovinsko je najzahtevnejša obnova Zolneškega gradu, za katero prispevata denar država in občina. Najprej bodo skušali z najnujnejšimi posegi preprečiti nadaljnje propadanje, restavrirati in vrniti na prvotno mesto portal in dolgoročno obnoviti stolp. Zolneški kompleks želijo vključiti v celovito turistično ponudbo, poleg že obstoječih turističnih kmetij na Dobrovljah in naravnih znamenitosti, kot so Žovneško in Braslovško jezero in ribnik v Preserjah ter še premalo poznana čudovita kraška jama v Letušu. Največ doprinesejo k napredku kraja in pestrosti življenja občani sami, zato ne moremo mimo prizadevnega delovanja posameznih društev. Njihovi rezultati so vidni na vsakem koraku. V Braslovčah so zelo aktivna gasilska društva, (kar osem od enajstih ekip se je uvrstilo na državno prvenstvo, udeleženi so bili tudi na gasilski olimpiadi v Franciji, kjer so uspešno zastopali Slovenijo), športna društva (vice prvaki sveta v borilnih veščinah taekivando), jamarski in jadralni klub, kulturno - prosvetno društvo, konjeniški klub, planinsko društvo, turistično društvo in ostala. Zelo uspešno in pohvalno je sodelovanje z aktivom kmečkih žena. Brez njihovih dobrot si Braslovčani in okoličani ne morejo predstavljati praznovanj in prireditev. Mojca Žagar BELI PRAH Vse življenje je bil siromak, preživel na ulici je dan čisto vsak. Bil je brezdomec, staršev ni poznal, vseskozi se življenja svojega je bal. Nekega dne, ko iskal je svoj pravi jaz, zagledal v ogledalu je neznan obraz. Počasi še drugi so prihajali, mu beli prah ponujali. Srce imel je ranjeno, spraševal se je, zakaj vse to. Bil preslaboten je, da uprl bi se in tako nemočen smrti v oči zazrl se je. Draga brisala mu je spomine, in lajšala mu bolečine. Svojega početja presoditi ni znal, čeprav v sebi čutil je, da ni dela prav. Iz dneva v dan so ga zapeljevali, dajali mu prah in ga uničevali. Počutil se je močan, a kmalu noč mu je vzela dan. Metka Dobravc ŽALSKI UPOKOJENCI SO SE SREČALI S PORABSKIMI SLOVENCI Že vrsto let upokojenci organizirajo ob martinovem ali okoli njega MARTINOVANJE. Letos so se Žalčani odločili nekoliko drugače. Ker ta zavetnik vina izhaja iz Madžarske, in sicer iz okolice Blatnega jezera, so se odločili z obisk Madžarske. Marsikdo pa si je ob tej priložnosti poželel tudi nakupov v Lentiju, madžarskem “Ponte rosu”, so odšli tja, od tam pa so nadaljevali pot v Porabje, kjer so imeli v Monoštru pravo MARTINOVANJE. Preko poslanke madžarske narodnostne skupnosti so navezali stike s Porabskimi Slovenci in tamkaj jih je pričalaka prijazna gostiteljica Marijana Sukič, ki je istočasno tudi urednica njihovega glasila. Ko so prispeli v Monošter, jim je razkazala krajevne znamenitosti tega kraja, ki leži v neposredni bližini avstrijske meje. Obiskali so tamkajšnjo baročno cerkev Marije Vnebovzete, ki so jo zgradili in poslikali cistercijane! v nadomestilo bivše gotske cerkve, katero je dal porušiti eden od avstroogrskih generalov ob spopadu s Turki, ki so semkaj pogosto upadali. Na ruševinah te cerkve pa so zgradili oziroma uredili lepo dvorano, ki služi kot mestno gledališče. V njem pogosto gostujejo tudi slovenske gledališke skupine ali vikalni sestavi iz obeh strani meje, saj je nacionalna zavest porabskih Slovencev na zelo visoki ravni. Posebna zanimivost pa je Udeleženci srečanja pred “Slovenskim domom”, kjer domuje tudi slovenski hotel. še v tem, da so se v okrilje slovenske nacionalne skupine zatekli še tamkaj živeči Romi, ki so prevzeli tudi slovenski jeziki, kar je prava redkost pri njih. V Slovenskem domu, ki sta ga pred dvema letoma odprla slovenski in madžarski predsednik, pa so imeli svoj “Martinov” zaključek ob bogato obloženih mizah. Tu so se v lepo urejenem hotelu prepričali, kako ponosni so Porabski Slovenci, saj so nas prav z veseljem pričakali in se v spontanem razgovoru zadržali z nami. Udeleženci tega srečanja so bili s srečanjem in izletom zelo zadovoljni, saj vsi zatrjujejo, da se bodo takih srečanj prav radi še v bodoče udeleževali. I. Jurhar TRGOVKA Z DUŠO IN SRCEM Jožica Uplaznik, med Savinjčani zelo priljubljena lastnica trgovine Nika iz Petrovč, je oseba, ki z velikim veseljem opravlja svoj poklic. Predana mu je z dušo in srcem. Sama rada poudari, da je trgovina njen konjiček, v katerem brezmejno uživa. Tako je bilo vseskozi. Tudi takrat, ko je trgovsko znanje in komercialne izkušnje pridobivala v velenjski Nami. Leta 1991 se je Jožica odločila, da obme list na svoji poslovni poti. Takšna kot je, samozavestna in vztrajna, je zaplula v podjetniške vode. Za svoj poslovni pričetek je izbrala Braslovče, ker je ocenila, da je v tem delu Savinjske doline tekstilnih trgovin bore malo. In, ni se zmotila. Kupci od blizu in daleč so z veseljem hodili v Niko, kot je Jožica poimenovala svojega konjička. Sčasoma se je pokazala potreba po razširitvi ponudbe. Nažalost majh-nen trgovski lokal ni ustrezal temu namenu. Zato se je podjetna Jožica odločila, da trgovino prestavi v Petrovče, kjer so bili pogoji za delo veliko boljši. Petrovčam so bili zelo veseli nove trgovine, ki je obdržala staro ime Nika. Jožica pravi, da ji je zelo žal, da imena ni zaščitila, ker si je precej trgovin nadelo prav takšno ime. Lastnica Nike je leta 1997 začutila utrip trga in trgovsko ponudbo obogatila z drogerijo. Današnja Nika je trgovina, v kateri se lahko oblečete od glave do nog, hkrati je na voljo lepotna in negovalna kozmetika in še kaj. “Nedvomno je odločilno, da delaš s srcem, z dušo, da znaš prodajati ter, da si vzameš čas za trgovino in za vsako stranko posebej. Slednje je strašansko pomembno; če nisi prisoten v trgovini, ne poznaš svojih strank. Torej ne veš, kaj bi radi imeli. In prav tukaj trgovci delajo veliko napako. Nabava se mora ujemati z okusom in potrebami kupcev. Nekaj zgrešenih nabav in trgovino lahko zapreš, ker se odvečnega blaga rešiš zelo težko. Takšni spodrsljaji so pogubni v trgovski branži, ” pravi Jožica. Jožica prebije veliko časa v trgovini. Sama pravi, da ni “mahnjena” na denar. Treba si je zaslužiti za življenje, vendar se je tudi potrebno družiti z ljudmi, z njimi počvekati. Lepa beseda je pogosto zlata vredna. Njeni kupci so ljudje, ki jih pestijo različne težave in se zavedajo, da so v Jožičini trgovini vedno dobrodošli in, da ji lahko potarnajo o svojih težavah. V skupino najboljših kupcev Jožica uvršča poslovne ženske srednjih let, ki kupujejo zase in svoje najdražje. Čez štiri leta bo Jožica trgovski poklic obesila ob klin. Kupci jo bodo seveda pogrešali, ker je to njihova Jožica, ki jim je ugajala tudi z zamikom plačila. Kdo bo nadaljeval njeno delo, zaposlene trgovke ali kdo drug, bo pokazal čas. NA SILVESTROVANJE V OAZO V začetku septembra je bivšo restavracijo Tolmun odkupil Vasilije Vukičevič, za prijatelje Vaša. V gostišču, ki je pričelo obratovati pod imenom Oaza, strežejo morsko-kontinentalne dobrote. Pri poslovnežih in družinah je ta lokal zelo priljubljen. Vse kaže, da je Savinjska dolina potrebovala nekaj takega, kot je Oaza, v kateri je možno užiti ne le ribe in morske specialitete, temveč tudi pestro izbiro jedi z žara. Za mesojedce pa je prava poslastica pečen odojek ali jagenjček, vendar zaenkrat le ob petkih in sobotah oziroma po naročilu. Sodeč po videzu bi to gostišče ocenili kot majhno, vendar Oaza v svojem okrilju lahko pogosti približno sto gostov. Možna je tudi organizacija poslovnih srečanj in sestankov. Vaša je izkušen gostinski “maček”, ki je tovrstne izkušnje pridno nabiral v hotelu Žalec in še kje. Skupaj z ženo Majdo gostom tudi svetujejo pri izbiri jedi in pijače. Za zaključene družbe pa pripravljata posebne menije.Časa za predah skoraj ni. Že od II-ure,^ ko lokal odprejo, je treba poprijeti za delo, ki se zavleče globoko v noč. Med gosti je veliko poslovnih ljudi, ki poslovne zadeve urejajo ob kosilu. Na kozarček ter lahek prigrizek se oglasijo tudi kolesarji in sprehajalci, ki uživajo v lepem okolju gostišča Oaza. Za dobro razpoloženje ob vikendih poskrbi kakšen glasbeni solist, ker prostora za večji ansambel za zdaj nažalost ni. Vaša in Majda se zavedata tega problema in zato načrtujeta njegovo rešitev. Ko pa smo pobarali za kakšne načrte gre, sta bila skrivnostna. Pravita: “Vse ob svojem času.” Trgovina s tekstilom in drogerija "NIKA" iz Petrovč vabi svoje cenjene kupce v svoji bogato založeni prodajalni, kjer se lahko oblečete od nog do glave, polepšate in odišavite po ugodnih cenah. Bliža se čas miklavža, božička in dedka mraza. Oglasite se po nakupih že sedaj! Vabljeni tudi v drogerijo, k,jer vam Je na voljo pestra Izbira kozmetike. Vasilije Vukičevič, s.p. TELEFON-. 718-500 RIBJE SPECIALITETE in JED! NA ŽARU Delovni čas vsak dan razen ponedeljka: od ft. do 23. ure. PREŽIVITE SLVESfROVO V RESTAVRACIJI OAZA! Dobrodošli v "NIKO" BAR BMW ŽALEC, PEČNIKOVA 6 OB 6. OBLETNICI POSLOVANJA SE VSEM GOSTOM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠ CENJEN OBISK IN VAS ŠE NAPREJ VABIMO V MIREN LOKAL S PRIJAZNIM OSEBJEM IN POSTREŽBO Nudimo Vam najboljše hamburgerje. Telefon: 063 715-710 ODPRTO VSAK DAN od 6h - 23h S TEM KUPONOM 1 0% POPUSTA v BAR-u BMW NOV PROFIL f-kumnrr:!^ i/n -am'. ^linije oDFlOrfE H«- -Udisl 'f |i” i^tuiiovjs za nove generacije KONFEKCIJA - DELOVNA OBLAČILA * DEL KOMBINEZONI * FARMER OBLEKE * DEL PLAŠČI * ZIMSKI DEL KOMBINEZONI GSM: 041 685 720 OBLIKOVANJE , REKLAMNI NAPISI * ŠPORT KAPE :od 350sit y * T-SHIRT MAJICE rod 450sit * PISALA rod SS^sit * OBESKI ZA KU.rod 7tsit * V IGALNIKI rod 35,9sit / AKCIJA DO 15, 12.1999 Marjanca Gobec s.p. Olimje 41, 3254 Podčetrtek Mara Mohorko: V vrtcu se otroci iahko mnogo naučijo V času, ko so odrasli vse bolj zaposleni z delom, gre seveda predvsem za tiste, ki imajo službe, imajo zaradi obremenjenosti in pomanjkanja prostega časa tudi manj priloi nosti, da se ukvarjajo s svojimi otroki. Ko pa je že priložnost, da je družina skupaj, odrasli mnogokrat nimajo posluha za interese najm-lajSih, velikokrat pa tudi znanja, da bi lahko razumeli vse njihove potrebe. Odraščajoči predšolski otroci pa se vsak dan razvijajo in poskušajo odkriti čim več novega, tako zabavnega kot poučnega. In če vsega tega ne morejo najti v pri svoji družini, jim k ustrezni vzgoji lahko mnogo pripomorejo prav vzgojno-varstveni zavodi oziroma vrtci. Kakšne so razmere v žalskih vrtcih in njihova vloga v sodobni družbi, nam je p intervjuju povedala ravnateljica, Mara Mohorko, prof. pedagogike. Po razdelitvi prejšnje žalske občine na več manjših so se razdelili tudi vrtci, ki nimajo več enotne uprave v Žalcu. Ali imajo ti manjši vrtci dovolj usposobljenih strokovnih kadrov? Poznam razmere za občino Žalec. Tu smo ohranili vse strokovne službe, ki so bile pred razdelitvijo formirane za potrebe prejšnjega zavoda in tudi ostale delavce (vse zaposlene), ki so opravljali delo v enotah vrtca nove občine Žalec. Tako je tu stanje s tega stališča enako kot prej. Za manjše enote oz. druge vrtce bi težko govorila o tem, katere dodatne strokovne službe, poleg vzgojiteljic in pomoč nic vgojitcljic, imajo ti vrtci na voljo, ker s tem nisem seznanjena. Moje splošno mnenje o tem je, da če je nekje manjša enota, to še ne pomeni, da nimajo dovolj strokovnjakov. Prepričana sem, da v vsakem okolju odgovorno pristopajo do otrok in ustvarjajo razmere za prijetno vzdušje in ustrezne pogoje za otrokov razvoj. Če nimajo redno zaposlenih strokovnih delavcev, jih lahko povabijo k sodelovanju na drugačen način, npr. pogodbeno. Skratka, majhnost še ne pomeni, da nečesa ni ali pa da nekaj ni kvalitetno. Kakšna je sicer izobrazbena struktura vgo-jiteljic? Izhodišče za določanje izobrazbene stopnje je natančno opredeljeno v ustreznem zakonu. V njem je zapisano, da morajo imeti vzgojiteljice šesto oziroma sedmo stopnjo izobrazbe, omenjeni zakon je bil sprejet leta 1996. Pred tem zakonom pa je bila predpisana izobrazba pete stopnje, štiri ali petletna vzgojiteljska šola. In vzgojiteljice, ki so bile zaposlene pred letom 1996, imajo ustrezno izobrazbo, srn so dobile zaposlitev po prejšnjem zakonu. Če zaposlujemo nove vzgojiteljice, pa morajo te imeti izobrazbo, ki je predpisana v novem zakonu. Pri nas imajo vse vzgojiteljice ustrezno izobrazbo. Nekoliko odstopanja pa je pri delovnih mestih pomočnic. Vendar gre pri tem za nekakšno prehodno obdobje, v katerem pa se ti kadri lahko dodatno izobražujejo. Tako bomo čez čas v vseh vrtcih prišli do izobrazbene stopnje vseh zaposlenih, ki bo povsem v skladu s predpisanim zakonom. Pri tem naj dodam, da ne gre poudarjati le formalne izobrazbe, ampak se bomo morali vsi zaposleni stalno dodatno izobraževati in izpo-pojnjevati, saj se bomo le tako lahko prilagajali novim družbenim razmeram, ki se prav tako spreminjajo. Tu mislim predvsem na letos sprejeti novi nacionalni program za javni vrtec s strokovnim nazivom kurikul za vrtec. Če že govorimo o družbenih spremembah, ki so na mnogih področjih precejšne, me za- Tudi pri stroškovnem delu se ravnamo v skladu z zakonom, ki postavlja temelje temu področju. Sicer pa polne cene pravzaprav ne plačuje nihče, saj del stroškov subvencionira država. Plačuje se od petnajst do osemdeset odstotkov polne cene, povprečno pa starši plačujejo približno (trideset) odstotkov. Tisti starši, ki imajo denarni dodatek, pa imajo oskrbo v vrtcu za svoje otroke povsem brezplačno (35 otrok od 770 vključenih otrok). Pri nas poznamo tudi zasebne vrtce. Kakšno je vaše mnenje o njih? Če je nekaj v zasebni lasti, drugo po v državni, še to ne pomeni, da je tudi eno zaradi tega bolj kvalitetno kot drugo. Sicer ne poznam tako dobro organizacije in delovanja v teh vrtcih, da bi lahko ocenjevala ali primerjala njihovo stopnjo kvalitete z našo. Boris Gorupič nima, če je tudi v vrtcih prišlo do kakšnih novih oblik vzgoje v primerjavi s preteklim obdobjem? Seveda je prišlo. Mogoče najpomembnejša, ki jo lahko poudarim, je ta, da so bili pred leti v veljavi vzgojni programi, ki so bili za vse otroke bolj ali manj enaki. Na primer, določen čas so se vsi otroci ukvarjali z eno dejavnostjo, nadaljevali z drugo in tako naprej. Sedaj pa je sprememba v tem, da se v enem prostoru lahko otroci istočasno ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. To je za vzgojiteljice mogoče nekoliko bolj naporno in od njih zahteva večjo angažiranost, vendar pa je ta novost zelo vzpodbudna za razvoj posameznega otroka. Namreč, bistvo je v tem, da se otrok ne ukvarja usmerjeno s stvarmi, ki ga ne zanimajo ali ga dolgočasijo, ampak s tistimi, ki ga dovolj pritegnejo. To pomeni, da se namenja več časa posameznemu področju, za katerega ima otrok večji interes. Kajti ze pri predšolskih otrocih so izraženi interesi za posamezna področja delovanja, ki se bodo z leti še bolj razvila. S ponudbo različnih dejavnosti in sredstev v vrtcih zagotavljamo celovitost otrokovega razvoja na vseh področjih, ne le na tistih, ki otroka posebej zanimajo. Koliko otrok pa je v posameznih skupinah? Število otrok v skupinah je odvisno od starostne strukture oddelka. Imamo dve starostni obdobji: v prvemu so otroci, stari od enega do treh let, v drugem pa otroci med tretjim in šestim letom. V skupinah prvega starostnega obdobja je določeno število otrok od enajst in največ štirinajst otrok. V skupinah drugega starostnega obdobja pa jih je najmanj devetnajst in največ štiriindvajset. Znano je, da imajo danes starši manjše število otrok, kot je bilo to pred leti. Pomeni to, da imate tudi vi manj skupin kot prej? Upadanje natalitete se pozna tudi v naših vrtcih. Ce je včasih veljalo, da je bilo treba za sprejem v vrtec tudi nekoliko čakati, je danes s tega stališča za starše lažje, saj je dovolj prostora za vse otroke. Smo pa tudi ukinili dve skupini ravno zaradi manjšega števila otrok. Pred kratkim se je vrtec zopet podražil, in sicer za štiri odstotke. Polna cena tako znaša 37.865 SIT, oziroma 41.874 SIT, odvisno od starostne stopnje. Lahko povete, od kod tolikšni stroški. NAŠI KARATEISTI SOLIDNI NA 1. SVETOVNEM PRVENSTVU Sofija 28. - 31. oktober 1999 je tri dni gostila najboljše mlade karateiste iz vsega sveta. Med 541 karateisti so bili na tem SP tudi trije žalski. Matjaž Končina je v mladinski konkurenci nastopil že v petek, 28. oktobra, in sicer v ekipnih bojih. V 1. kolu je slovenska reprezentanca dobila za nasprotnika Italijo. Končina je edini premagaj italijanskega nasprotnika. Dvoboj z Italijo je slovenska reprezentanca izgubila z 1 : 4. Ker pa je bila Italija zmagovalka skupine in finalistka, se je slovenska reprezentanca uvrstila v repasažne borbe. V borbi ekip, ki so izgubile z Italijo za 3. mesto je najprej premagala ekipo Nove Zelandije. Končina je suvereno premagal svojega nasprotnika s 6 : 0, slovenska ekipa a je zmagala s 4 : 1. V drugi repasazni orbi je dobija za nasprotnika ekipo Češke. To borbo je izgubila z 2 : 3, Končina pa je kot prvi od petih tekmovalcev izgubil svoj dvoboj z 1 : 6. Slovenska reprezentanca je tako osvojila 7. mesto. Končina tretji dan prvenstva ni imel sreče v posamičnih bojih mladincev do 75 kg. Ze v prvem kolu je dobil za nasprotnika Angleža Danielsa, s katerim je po napeti borbi izgubil s 4 : 3. Ves čas borbe je vodil, nato pa je trenutek nepazljivosti izkoristil Daniels m dosegel dve točki ter zmagal. V tej skupini je bilo več odličnih tekmovalcev, od katerih je vsaj pet nosilcev medalj iz mladinskih in članskih EP. Daniels nato ni uspel zmagati v svoji skupini (osvojil je 5. mesto)in tako Končina ni prišel v repasaž. Dejan Lukač je med kadeti v športnih borbah do 65 kg imel več sreče. Osvojil je 9. mesto in tako dosegel svoj daleč največji uspeh. V tej skupini je nastopilo 32 tekmovalcev. Manj sreče je imel tretji žalski karateist, Sebastjan Sorčan, v športnih borbah kadetov do 55 kg. Že v 1. borbi je izgubil s Turkom Sonmczom z rezultatom 0 : 2. Sonmez je po tem preko repasaža osvojil 3. mesto in s tem bronasto medaljo. Kljub vsemu smo z izkupičkom kar zadovoljni, svojo vrednost pa bodo ti in še nekateri drugi tekmovali lahko pokazali tudi na EP februarja v Celju. ______________SMj Jaroslav flnistalenko: Gradim na tradiciji Mojstrov, ki bi se ukvarjali z glino in iz nje izdelovali zanimive izdelke, ni prav mnogo. Jaroslav Hrustalenko je eden izmed njih in ne te, da se ukvarja s to dejavnostjo, ampak pri tem dosega tudi kvalitetne rezultate. V teh dneh poteka Prodajna razstava njegovih del v prostorih velebagovnica Žana v Žalcu, kjer predstavlja zbirka svojih najzanimivejših keramik. Ob tej priložnosti smo z njim naredili tudi krajši razgovor. Kako dolgo se že ukvarjaš s keramiko! Pravzaprav žc od časa, odkar sem vzel lel, . Ukrajil staž, kjer sem imel več priložnosti, več ■nateriala, tudi več časa in v tem okolju sem se lahko resno pričel ukvarjati s tem. Doma si iz Ukrajine, kako to, da si sklenil oditi v v tujino? Na osnovi tega, kar sem naredil v svojem domačem okolju, se mi je zdelo povsem ustrezno, da poskusim tudi v tujini. Tam sem tudi začel delati in se hkrati izpopolnjevati. Za razliko od mnogih učencev sem jmel to srečo, da sem naletel na mojstra, ki mi je odkril mnoge posebnosti in Prijeme, katere sem lahko prevzel in nadaljeval z njegovimi izkušnjami. To je madžarski mojster Ištvan Berta. Ali sicer mojstri prikrivajo svoje izkušnje? Pravzaprav ima skoraj vsaka delavnica svoje skrivnosti. Z mojstrom Ištvanom, s katerim sem sodeloval, sva se zelo dobro ujela, skupaj sva reševala mnoga posemezna vprašanja, tako Pri samem materialu kot tudi pri estetski zasnovi. Lahko rečem, da žc ko se bil prvič v Sloveniji, se mi je zdelo čudovito, da lahko tako relativno majhna država skrbi za vso bogastvo vrednot, ki jih ima na razpolago. Je tvoj namen ostati v Sloveniji? Namenil sem se graditi svojo prihodnost v Sloveniji. SAVINJSKA KOŠARKAŠKA LIGA POLZELA 1999 Na žrebu, ki je bil 24. oktobra, so ekipe dobile naslednje številke: 1. VETERANI LAŠKO 2. GRIZE 3. POLZELA 4. TRIS VRBOVEC NAZARJE 5. PIZZERIA 902 NAZARJE 6. NORMA SOFT VELENJE 7. ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE 8. PREBOLD Na predlog sodelujočih pri žrebu bo končnica SKL POLZELA 1999 potekala drugače od prvotno načrtovane. Namesto polfinalnih in finalnih obračunov (1:4, 2:3, 5:8, 6:7,...) bodo ekipe od 1. do 4. mesta in od 5. do 8. mesta še enkrat igrale vsaka z vsako, pri čemer se medsebojni rezultati rednega dela upoštevajo. Končni vrstni red v primeru enakega števila točk bo odločal medsebojni količnik danih in prijetih košev ekipo z enakim številom točk. Po Bergerjevem sistemu so pari v sedmih krogih in končnici naslednji: 1. KROG (7.11.); LAŠKO : PREBOLD, GRIŽE : MOZIRJE, POLZELA : VELENJE, NAZARJE : GORNJI GRAD 2. KROG (14.11.); VELENJE : NAZARJE, GORNJI GRAD : PREBQLD, MOZIRJE : POLZELA, LAŠKO : GRIZE 3. KROG (21.11.); G RIŽE: PREBOLD, POLZELA : LAŠKO, NAZARJE:MOZIRJE, GORNJI GRAD : VELENJE 4. KROG (28.11.); MOZIRJE : GQRNJI GRAD, LAŠKO : NAZARJE, GRIZE : POLZELA, PREBOLD : VELENJE Kako dolgo si že v Sloveniji? Tu sem že četrto leto. Ko sem prišel, sem ['ajprej nekaj časa delal v keramični tovarni v Libojah, zatem pa sem se vpisal na študij v Ljubljani. [n kako to, da si se namenil delovati v Sloveniji? To vprašanje mi mnogi postavljajo. Vendar na t0 ni tako enostavo odgovoriti, vsaj z enim Jjavkom. Preden sem prišel v Šlovenijo, sem na Madžarskem, kjer sem pridobil določene izkušnje. Poleg tega, da sem ncko-uko spoznal Slovenijo, nameravam še spoznati dežele zahodne Evrope, kjer je tradicija moje stroke zelo bogata, predvsem govorim o Veliki oritaniji in Franciji. S čem se pravzaprav ukvarjaš v Sloveniji? 2 delom s keramiko, poleg tega študiram lik-d^np pedagogiko v Ljubljani, imam pa tudi atelje v Šempetru. Se ukvarjaš le z uporabno umetnostjo? Ukvarjam se predvsem z oblikovanjem raznih Ppsod, vrčev, kozarcev in podobnim. Ne ukvarjam se na primer s skulpturo, saj moje mnenje je, da se moraš opredeliti za posa-muziio področje. Kajti le tako se lahko doseže dober rezultat. Iz izkušenj lahko povem, da sem sc ukvarjal s slikarstvom, zanima me tudi giasba, risanje, grafika. Vendar me je vse bolj 2anima keramika, saj sem spoznal, da je lahko Prav tako izrazna kot na primer slika. Vprašal bi te še, kako ti je v Sloveniji všeč? Boris Gorupič Karateisti na SP v Bolgariji Od 28. do 31. oktobra je bila Sofija prizorišče prvega kadetskega in mladinskega svetovnega prvenstva v karateju. Po dolgih letih je svetovni karateistični zvezi vendarle uspelo organizirati SP za kadete in mladince, je uvodoma povedal Borut Markošek, predsednik trenerske komisije, in nadaljeval, da so zbirali reprezentante na podlagi kontrolnih tekem, udeležbe na pripravah in drugih rezultatov, ki bodo izhodi če tudi za slovensko ekipo na prihajajočem evropskem prvenstvu v Celju. Generalni sekretar Karate zveze Slovenije Silvo Marič je spregovoril o pripravah na 27. Kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo v Celju od 11. do 13. februarja leta 2000. Kot je poudaril, si štejejo v veliko čast in uspeh, da jim je pripadla organizacija omenjenega prvenstva, katerega sc bo udeležilo nad 60 držav oziroma prek 700 tekmovalcev in spremljevalcev. Ob nedavnem obisku je delegacija iz svetovne zveze izrazila zadovoljstvo z zavzetostjo organizatorja, nastanitvenimi zmogljivostmi mesta Celja in okolice ter samo dvorano Golovec. V organizacijskem odboru si še naprej prizadevajo dodatno marketin ko podkrepiti prireditev velikega formata, veseli pa so izjemne podpore lokalnih oblasti. Karate zveza Slovenije je izdala poseben bilten, prva priložnost za predstavitev EP v Celju in promocijo Slovenije je bila na SP v Bolgariji, vse o prvenstvu pa si boste lahko prebrali na spletnih straneh, ki so že v pripravi. 5. KROG (5.12.); NAZARJE : GRIŽE, POLZELA : PREBOLD, GORNJI GRAD : LAŠKO, VELENJE : MOZIRJE 6. KROG (12.12.); LAŠKO : VELENJE, PREBOLD : MOZIRJE, GRIZE : GORNJI GRAD, POLZELA : NAZARJE 7. KROG (19.12.); GORNJI GRAD : POLZELA, VELENJE : GRIZE, NAZARJE : PREBOLD, MOZIRJE : LAŠKO Končnica - PLAV OFF: 1. KROG (9.1.2000) ŠESTI : SEDMI PETI : OSMI DRUGI : TRETJI PRVI : ČETRTI 2. KROG (16.1.2000) OSMI : ŠESTI SEDMI : PETI ČETRTI : DRUGI TRETJI : PRVI 3. KROG (23.1.2000) SEDMI j OSMI PETI : ŠESTI TRETJI : ČETRTI PRVI : DRUGI Termini tekem: 1. tekma 8.00 2. tekma 9.10 3. tekma 10.20 4. tekma 11.30 PESTRA IZBIRA PROGRAMSKE OPREME RAČUNALNIKOV TEAL Prav posebno ponudbo računalnikov in računalniške opreme so pri TEAL-u iz Laškega pripravili za zadnje dni tega tisočletja. Kljub pričakovanim pomanjkanjem vse računalniške opreme v tem času zaradi nedavnih potresov na Tajvanu, ki so tako drastično vplivali na povečanje cen nekaterih sestavnih delov računalnikov, imajo pri TEAL-u velike zaloge še po starih cenah. Poleg res ugodnih cen, dobrih plačilnih pogojev in zaloge, pa posebej izstopa ponudba računalnikov, ki so že serijsko opremljeni z mnogo licenčne programske opreme, ki jo je sicer potrebno doplačati. Računalniki lastne blagovne znamke TEAL, ki jih masovno sestavljajo iz samo najkvalitetnejših računalniških komponent, so osnovna dejavnost podjetja. Sestavljajo jih že od leta 1991 in so preverjen in na trgu potrjen izdelek z dveletno garancijo, ki potrjuje kvaliteto proizvoda. Osnovni modeli računalnikov so vedno na zalogi in jih je moč preizkusiti in tudi takoj kupiti. Posebnost TEAL-a pa je, da lahko naročite računalniško konfiguracijo po vaših željah, cena pa ni nič višja, kot če bi se odločili za serijski model. Računalniki so opremljeni s prednaloženo programsko opremo MS Windows 98 ter MS Office 2000 v slovenskem jeziku, lahko pa računalnik naročite tudi brez programske opreme, model v paleti računalnikov TEAL je model Junior. Le-ta je namenjen tako za domačo kot pisarniško uporabo in je najboljša izbira za tiste, ki kupujejo prvi računalnik. Računalnik TEAL Junior poganj- ajo procesorji INTEL Celeron (366 do 500 Mhz) ima že serijsko vgrajen faksmodem ali ISDN adapter ter urejen priklop na internet z 10 brezplačnimi urami pri SIOL-u. Poleg odličnega priročnika Moj prvi PC, kjer izveste vse o priključitvi računalnika ter njegovi uporabi, je modelu TEAL Junior brezplačno priložena tudi programska oprema Corel WordPerfect Suite, ki lahko popolnoma nadomešča sicer precej drag paket Office. Najbolj znani programi so WordPerfect, program za urejanje dopisov in preglednica Ouattro PRO. Za tiste, ki želijo poganjati vse najnovejše igre, je na voljo računalnik TEAL VVinner z grafičnim pospeševalnikom hitrosti Voodoo III - ELSA Savage4 s 16 ali 32Mb spomina in računalnik TEAL Erazor z grafičnim pospeševalnikom ELSA Riva TNT2 z 32Mb spomina. Oba modela imata dodatno prednaložen še program Corel Draw 7.0, model Erazor pa še odlično igro Need for Speed III. Za zahtevnejše kupce imajo pri TEAL-u v prodajnem programu računalnike UMAX 7000, ki jih poganjajo procesorji Pentium III (450 do 600Mhz) in so tehnološko izredno dovršeni (že v osnovni verziji so opremljeni z diski IBM, ki se vrtijo na 7200 obratih, namesto CD ROM pogona je vgrajen DVD pogon Pioneer, za odlično grafiko pa skrbi grafični pospeševalnik ELSA Riva TNT2 z 32Mb spomina). IFTŠffl Najosnovnejši UMAX imajo triletno ga- Računalniki rancijo in so primerni tudi kot grafične postaje ali kot najmočnejši poslovni računalniki. Novost v prodajnem programu TEAL-a pa so poleg prenosnikov UMAX sedaj tudi svetovno izredno priznani prenosniki COMPAQ. Po res odlični ceni je trenutno moč dobiti model COMPAO Aramada 1500C. Prenosnik je sodobno zasnovan in lepo oblikovan, poganja pa ga 300Mhz procesor Intel Celeron, ima 32Mb spomina, dovolj velik disk kapacitete 4Gb ter odličen 12,1 palčni zaslon z aktivno TFT matriko, ki omogoča odlično sliko na resoluciji 800x600 točk. Prenosnik je seveda multimedijsko opremljen z vgrajenim CD-ROM pogonom, glasbenim čipom in zvočniki ter mikrofonom, še posebej pa presenečajo odlične litijeve baterije, ki omogočajo daljšo avtonomijo (3,5 ure). Za tiste, ki iščete čim tanjše in čim lažje prenosnike, a nikakor ne manj zmogljive, je kot nalašč model UMAX EasyNote 520, ki z zaslonom 12,1 palca TFT kvalitete ter težo le nekaj več kot 2kg spada v razred najlažjih in najmanjših prenosnikov. Prenosnik je solidno opremljen (300Mhz Intel Celeron procesor, 32Mb spomnina ter 4 ali 6Gb disk, cd-rom pogon in ostala multimedijska oprema). Umax ima v ponudbi tudi ultra tanek model prenosnika s 14,1 palčnim ekranom, vendar za konkretno ceno in dobavo povprašajte pri TEAL-u. Podjetje TEAL d.o.o. iz Laškega najdete v samem centru Laškega, v novi poslovni zgradbi na Kidričevi 5, kjer imajo dobro založeno trgovino ter servis računalniške opreme. Podjetje deluje že od leta 1991 ter trenutno zaposluje že sedem računalniških strokovnjakov, ki jim je vsekakor moč zaupati in se na njih zanesti. V to je prepričanih veliko njihovih strank iz cele Slovenije, v njihovo strokovnost in prijaznost pa se prepričajte kar sami. NAJBOLJŠE ZA VAŠ DENAR - RAČUNALNIKI TEAL LAŠKO - IZKORISTITE AKCIJSKE CENE - VSE CENE SO Z DDVI TEAL Laško - (063) 734-0070 tEssa. računalnik TEAL JUNIOR matična plošča Matsonic VIA Apollo int. faxmodem 56k v90, SIOL paket procesor INTEL Celeron 366, 32Mb trdi disk 4,3Gb, CD-ROM Teac 32X glasb.k.16b in zvočniki Teac 80W grafika S3 Trio64 4Mb, ohišje midi tovver ATX, tipkovnica in miška prenaložen VVordPerfect Suite 8 ______, samo 99.990,- ■■■■■l K prenaloženi Windows 98 -t- 24.990,- Nil — 155-- ..UBc: računalnik UMAX7000/450 pri nakupu računalnika matična plošča ABIT BE6 BX procesor INTEL Pentium III 450 128Mb spom. in 13,6Gb disk IBM DVD Pioneer (32X/6X) + sb128 grafična ELSA Riva TNT2 32Mb - priložen Corel Draw 7.0 oem i b"RAW 7 tipkovnica in miška Logitech Plus ^ ^ ^ same 269.450 >u fi podarimo m+ m HEWLETT* PACKARD Monitorji cena z DDV > 15” VP 1570 15" NEC P500 17” VP 1770 19" HVama A901HT 32.119 41.758 52.468 124.990 COMPAO Armada 1500C procesor INTEL Celeron 300 32Mb spomina in 4,0Gb disk barvni zaslon 12,1” TFT 800x600 CD-ROM 24X, glasbeni čip Litijeve baterije, Windows 95 samo 339*990,- barvni tiskalnik DJ610 23.847. SVET ŽIVALI Pritlikavi zajec Pritlikavi zajec kot hišni ljubimec je ena izmed mnogih vrst glodalcev, ki so našli svoj prostor v naših domovih. Je zelo socializirana vrsta živali in se zelo hitro navadi na družbo človeka in življenja z njim. Razlika med navadnim in pritlikavim zajem je v velikosti in navadah. Pritlikavi zajec naj ne bi zrasel več kot 30 cm dolžine, medtem ko lahko navadni zajci zrastejo tudi do 70 cm. Pritlikavi zajec je primerna za bivanje v stanovanju in hiši. Potrebe: Za pritlikavega zajca je najbolj primerna kletka v izmeri 65x44x32 cm. V kletki naj bodo posoda za hrano, posoda za vodo ali napajalnik. Posode naj bodo keramične ali kovinske, da jih zajec ne more uničiti. Nekatere izvedbe kletk imajo tudi držalo za seno. V specializiranih trgovinah se dobijo hišice za zajce, ki pa se zaradi njihove velikosti ne dajejo v kletko, ker zasedejo preveč prostora. Po podu natresemo žagovino in malo RIBNIK V NARAVNEM OKOLJU malo sena (1 cm debelo). Prehrana V trgovinah imam na voljo več vrst že pripravljene hrane. Najbolj mu tekne mešanica semen in suhega sadja. Lahko mu ponudimo judi briketirano hrano in sveže sadje in zelenjavo. Seveda ne smemo pozabiti na vodo, ki rnora biti vsak dan sveža, lahko ji dodamo tudi v>tamine v obliki kapljic. Zajci imajo radi tudi svežo travo in deteljo. Za brušenje svojih zob Potrebuje zajec specialen kamen, ki ga lahko dobite v trgovinah. Zajec ni zahteven glede nege, ne potrebuje krtačenja (razen dolgodlake vrste) in kopanja. Sprehod ob vodi za mar-sikoga pomeni prijetno razvedrilo. Očarajo nas pokrajine z večjimi vodnimi gladinami, ki kot zrcala odsevajo v soncu, pa slapovi in brzice na alpskih rekah ali kačji pastirji ob najbližjem ribniku. Voda v vrtu za marsikoga pomeni veliko 'J razkošje in obliko skrbi in mBfiklftL. dela. V majhnih vrtovih si H lahko omislimo vodni mo-tiv, ki bo s svojim žuboren-jem blažil vročino poletnih večerov, na večjih površinah pa si lahko ustvarimo prave ribnike, v katerih gojimo ribe. Za svojo higieno poskrbi sam tako, da se večkrat na dan očisti. Zajci nasploh nimajo nobenega neprijetnega vonja. Naša skrb je, da mu redno čistimo kletko in da ima vedno na razpolago dovolj sveže vode in hrane. Če se boste odločili za nakup pritlikavega zajčka vam svetujem da se v specializirani trgovini ali pri rejcu vsekakor pozanimate, na kakšno hrano je navajen in ali je zdrav, da kasneje ne bi prišlo do kakšnih težav. Pritlikavi zajci so po naravi mirne in tihe živali. Radi imajo družbo človeka. In ob pravilni in skrbni negi dočakajo lepo starost (tudi do 7 let). Če vas kaj zanima ali če si želite izvedeti o živalih kaj več, nam pišite. Veseli bomo vašega sodelovanja. G. M. Ribnik, predstavljen na tem načrtu, je le del ureditve večje parcele. Meri okrog 10 metrov v dolžino. Ker je parcela nekoliko nagnjena, ie na enem delu izdelan skalnjak iz naravnih skal, čez katerega teče potok. Bregovi potoka in ribnika so obsajeni z obvodnimi rastlinami in okrasnimi grmovnicami. Del brega ob ribniku je nezasajen, drugod pa do gladine vodijo dostopi, ki so tlakovani ali izdelani kot prod. Del brega je lahko le zatravljen. Globina vode je različna, od plitvin ob bregu, do metra in pol v sredini. Seveda lahko v njem tudi plavamo, vendar se večinoma raje odločamo le za okrasni ribnik. Vodni objekt lahko izdelamo tudi sami, vendar potrebujemo nekoliko znanja. Odločimo se lahko za različne materiale. Manjše PVC bazene lahko vključimo skoraj v vsak vrt, večje, ki potrebujejo nekaj več prostora, pa izdelamo iz folije. Pri tem je zelo pomembno, da natančno upoštevamo nekatere tehnične detajle, na primer odtok odvečne vode, filtriranje in čiščenje vode, nagnjenost terena ... Naravno ravnotežje, ki se bo ustvarilo s pravilno izbiro živali in rastlin, bo omogočilo, da bo voda ostala čista. Med rastlinami izbiramo predvsem takšne, ki čistijo vodo. Priporočljivo je, da se voda v ribniku giblje. V ta namen v ribnik namestimo črpalko, vodomet ali pa ga kombiniramo s potokom. Pri ureditvah vrtov in parkov je voda pomemben dinamičen element. Izdelate lahko čisto majhne vodne motive, kot je na primer vodni curek, ki teče iz vrča ali pa za velik ribnik. V vsakem primeru bo v vaš vrt vnesla novo vsebino. Pragi bralci, s to številko začenjamo v vašem in našem časopisu novo rubriko. V njej bomo govorili in pisali o nepogrešljivem delu naše uružbe. O živalih. Z njimi živimo in delimo življenjski prostor. V "“kih domovih imamo množico živih organizmov, ki nas spremljajo !ikozi vse življenje: od malih pridnih mravelj, pajkov, muh in nadležnih insektov do miši, podgan, mačk in psov. Upam si trditi, da "namo v vsakem domu katero od naštetih živali. Mi pa se bomo v tej rubriki ljubiteljsko in strokovno bolj posvetili našim hišnim Ijuhim-Cern, ki za svoj obstoj potrebujejo nas. Ukvarjali se bomo z nego, Zdravjem, potrebami, prehrano in lastnostmi najbolj razširjenim Vrstam hišnih živali, kot so: glodalci, ptiči, psi, mačke in ribe. Seveda Pa ne bomo pozabili na eksotične živali, kot so: plazilci, pajki, kače in ukvaristiko. V vsaki številki pa bomo poskrbeli tudi za zanimivosti iz divjega sveta živali. vrtovi in parki: načrtovanje svetovanje zasaditve - vzdrževanje Celje, Žalec, GSM 041 726 522, tel. fax.: 063 716 064 SEM PIKAPOLONICA Sem pikapolonica. Živim na travniku. Imam črne pike in suknjiča rdečo. Otroci me dajo na prst in mi rečejo: Pikapolonica, pokaži mi nebesa. Drugi ljudje me pohodijo. Imamo prijateljico kobilico, ki ji je ime Tina. Zelo je lepa. Klavdija Brvar, I.a OŠ Vransko VIDELA SEM MIŠ Mamica je šla v službo. Jaz sem bila doma pri atu. Prebirala sva koruzo. Nekaj časa je minilo in zagledala sva miš. Skočila je iz koruze. Hitro sva poklicala muco. Ta jo je pojedla. Sara Hrastovec,l.a OŠ Vransko OPAZOVALI SMO ŽIVALI Za domačo nalogo sem imel, da izdelam herbarij. Odtrga! sem rožice, jih dal med časopisni papir, da se bodo posušile. Medtem ko sem nabiral rože, sem zagledal oso. Ose sem se prestrašil. Bal sem se, da bi me pičila. Strah je bil odveč, saj je nabirala med. Opazil sem, da ima osa rumene in bele lise. Podobna je čebeli, vendar ona med poje sama. Rok Denžič, l.a OŠ Vransko BILO ME JE STRAH Najbolj me je bilo strah takrat, ko sem bil sam doma. Moja mamica, dedek in babica so šli od doma. Ostal sem čisto sam. Zabliskalo se je in zmanjkalo je elektrike. Zdaj me je bilo tako strah, da nisem vedel, kaj naj naredim. Začel sem se pogovarjati z mojim ptičem. Čez nekaj časa je začel veter tuliti in skril sem se v omaro in se pokril čez glavo. Nato sem le prilezel iz omare. Slišal sem da nekdo hodi po hodniku. Šel sem v kuhinjo po kladivo za zrezke. Prišel sem na hodnik in zagledal svojo babico. Oddahnil sem si in šele potem videl, da sem si vse samo predstavljal v svoji domiš Ijiji. Tilen Suholeinik, OŠ Petrovče POZDRAVLJENI V NOVEMBRU! Je čas za jesensko deževne sprehode, čas za rokavice in pečen kostanj ali pa za sindrome zimske preddepresije. Kakor vam drago! November je lahko lep, melanholičen ali pa nabit s pozitivno energijo. Pazite se televizije - razjeda dušo in uničuje sanje. “Kaj sem že hotel danes početi?” ... In že je “daljine” v roki in vprašanje obvisi r zraku. No, ja, če se že boste ukvarjali s sabo in ste zašli v nek okvir, čez katerega se ne vidi - pišite mi, pa bomo raztegnili sliko. VZEMITE SI DAN - samo vaš je! JULIJA ŠIFRA: OPUNCIJA Karte bom znova položila za vas, mogoče se je slika že izkristalizirala in bodo odgovori lahko boli jasni. SPLOŠNO STANJE: Ste bolj razumska oseba in enakovredno jemljete preteklost in prihodnost. S partnerjem sta si blizu, vendar vsak opravlja svoje stvari, zato ni nujno, da sta po počutju usklajena. Zraven vas še vedno vidim uradnost, pravne stvari. To ne pomeni ločitve ali delitve premoženja, temveč bo prisoten nek zunanji dogodek, lahko da se pojavi starejša sorodnica, ki je ne poznate in vam bo zapustila dediščino. Glede uradnosti ali papirjev nekaj prikrivate in to vaš uradni partner čuti, zato postaja vse bolj ljubosumen. Razmislite, kaj mu ne morete priznati ali deliti z njim. Na delovnem mestu vam bo pomagal starejši moški. Med vama se je pojavilo iskreno sodelovanje in veliko bo pripomogel k vaši sreči. Prijateljstvo ne bo ljubezenskega značaja, čeprav se vam bo včasih pojavila slaba vest in želja po spremembah. Uradni partner ima težave s svojimi prijatelji, zato previdno z njim, saj bo še nekaj časa pesimistično nastrojen. Z določenim prijateljem je prekinil stike in pokazalo se bo, da je to bilo dobro za mir v vašem domu (prijatelj je prinašal v vaš dom energijo z motečo frekvenco in večkrat posredno povzročal prepire). NAPOVED ZA PRIHODNOST: Sreča vas bo spremljala, samo pozorni bodite nanjo. Obiskov se boste izogibali, saj vam bodo povzročali nemir in neugodno razpoloženje. Na trenutke boste žalostni zaradi otrok, vendar to ne bo nič resnega. Imeli boste težave z iskrenostjo glede določene vrste drog - če na skrivaj kadite ali pijete ali še kaj več - pazite, lahko je nevarno. Če pa do tega trenutka niste pomislili na kaj takega, potem pa preglejte svojo okolico, saj se nekdo zelo potrudi, da bi stanje pred vami skril. Pravne zadeve bodo mirovale, s partnerjem pa si bosta blizu kot že dolgo ne. S starejšo žensko (tašča) se boste prepirali, vendar bi bilo dobro, da pomirita odnos. Šli boste na krajše potovanje, kjer boste prejeli lepo darilo. Finanč no stanje v hiši ne bo blestelo, pa tudi večjih težav ne bo. Večji denar vam je namenjen, vendar dokler pri sebi delate blokado in imate občutek, da samo izgubljate, potem ta denar ne more do vas. Zvestoba ne bo problem temveč prijetna odločitev z obeh strani. V sebi nosite cel kup želja, ki pa se jih nekako bojite zrealizi-rati, celo neugodno vam je, da bi jih napisali na papir. Poskusite in se izjasnite, kaj hočete od življenja. V ljubezni bo tudi velika mera ljubosumja, čeprav popolnoma neutemeljenega. Včasih se vam bo sreča izmikala, ker ne razmišljate o njej kot o nečem lepem in vašem. Starejši moški bo še naprej gojil prijateljske misli, čeprav večjih stikov ne bosta imela. Na delovnem mestu bo prišlo do večjih sprememb, ki pa ni nujno, da bodo slabe - odvisno, kako boste na situacijo pogledali. Prihodnost bo lepa in ljubezensko področje bo zacvetelo. VPRAŠANJA: 1. Kaj hoče neka starejša ženska? To je tašča, ki ne želi otroka v posesivnem smislu, temveč jo muči ljubosumje in odtujenost, zatovsi čeli več časa prebiti z vami. Zeli si predvsem vaše družbe, saj bi se tako spet čutila kot del družine. Ne misli nič slabega, ima pa veliko energije, ki jo lahko vi obrnete na pozitivno stran. 2. Kdo moti mir v stanovanju? Ta odgovor se zelo navezuje na prvega. Poglejte si stanje z vašo taščo. Lahko da ima težave in jih skriva, zato izziva prepire. Preverite pa tudi, če k vam ne zahaja kdo, ki kadi bodisi travo ali kaj več - to so močni paraziti energije in vsaka droga povzroči energijski primanjkljaj v okolici. Ne bojte se odnosa s taščo in se ji odprite ali pa jo vsaj včasih poslušajte. SREČNO. ŠIFRA: LEVINJA SPLOŠNO STANJE: Zelo ste usmerjeni v prihodnost in pri tem povezani s svojim partnerjem. Vaša manjša težava je ta, da včasih kakšno malenkost prikrijete, potem pa to bolj teži vas, kot bi kogar koli, ki bi mu to zaupali. Vas partner bodisi dela na uradnem področju in se mu obeta velik zaslužek, lahko pa da bo tudi podedoval večjo vsoto. Rad igra glavno vlogo, predvsem doma, zato se večkrat prepirata, vendar to niso resni prepiri. Na delovnem mestu bodite pazljivi, saj so včasih najbolj prijazni ljudje najbolj ljubosumni. Ne morejo vam nič, lahko pa vam zagrenijo kakšen dan, zato ne bodite v svojem svetu, temveč poglejte naokoli. NAPOVED ZA PRIHODNOST: S starejšo žensko se boste radi družili, zato jo le povabite na obisk. Zaradi vaše pretirane posesivnosti, ste velikokrat zasanjani in hrepenite po trdnejši vezi - kal ljubo- © © sumja se skriva v vas, z vezo ni nič narobe. Partner se bo še naprej uspešno ukvarjal z uradnostjo in tudi vi boste na delovnem mestu vseskozi v papirjih. V hiši bo toplo vzdušje in lahko zaupate, kajti zvestoba bo samoumevna. Veza bo postajala natanko takšna, kot sanjarite, kar koli pa bi vas motilo, morate povedati, drugače ne bo sprememb. Starejši moški v okolici pa ima težave, ki pa jih skriva, ker vam noče povzročati skrbi. Denarja boste imeli dovolj za vsakdanjik in tudi sreča in veselje vas bosta spremljala. Ne obremenjujte se z ljubeznijo, če to ni potrebno. Sprostite se. Obilje bo samodejno pritekalo v vaš dom in partner si močno želi otrok in Čas z njimi, čeprav ni nujno, da se tega zaveda. Prepiri ne bodo več tako pogosti, saj se bosta uspela odpreti drug drugemu. Tudi prijateljstvo boste uspešno gojili. Čeprav vas bo sreča spremljala, boste včasih žalostni. Potrudite se in bgdite čim bolj v stiku s seboj. Zelje se bodo izpolnjevale, vendar boste včasih občutili izgubo, ki ne bo imela realnega vzroka. Poiščite v sebi, kaj sploh želite. Odšli boste na krajše potovanje. VPRAŠANJA: Pri vseh je zaznati neko nedol-očljivost, hrepenenje. Potrudite se in raziščite svoje želje in sebe. 1. zdravje - ne bo težav, zato si ne delajte skrbi po nepotrebnem. 2. ljubezen - lepa, predvsem vezana na vaš dom. Pazite pa, da se odtujenost ali kakšna škodljiva razvada ne postavi med vaju. 3. denar - brez težav, tudi vaš partner je vezan na obilje in ga privlači kot magnet. Možna krajša potovanja v zvezi s tem. 4. služba - ne bo težav, čeprav ste negotovi predvsem zaradi starejše ženske, ki pa vam želi dobro, samo ne zna to pokazati tako, da ni vi to videli. Bodite odprti in ne no težav. ŠIFRA: PIKAPOLONICA SPLOŠNO STANJE: Preveč si vpeta v preteklost in tako so čustva, s tem pa tudi energija razpršena v vse smeri. Ob tebi vidim dva fanta. Nekdo je v bližini tvojega doma in veliko misli nate. Drug pa je bolj oddaljen in kaže, da je tvoj uradni partner, ki pa je >mpl pred kratkim težko preizkušnjo in si še ni čisto opomogel. ™ed vama je veliko ljubosumja in Prikritih iluzij, zato boš morala Prečistiti odnose, drugače boš še naprej žalostna in v hrepenenju. N1APOVED ZA PRIHODNOST: Čustveno stanje se bo izboljšalo, eeprav ti bo občutek izgubljanja se sledil. Starejša ženska ima ve-nke načrte s tabo, vendar še ne Prideta v pravi stik, da bi se pogovorile. Po določenih prepirin boš sprejela določeno odločitev, ki pa tc bo še nekaj časa mučila in boš Preverjala, kaj sploh lahko storiš. Izogibaj se lažem in bosi zvesta sebi, kajti samo tako ti bo sreča lahko sledila. Na uradnem področju ti bo pomagal starejši moš *>> na delovnem mestu pa ne bo s*o tako, kot bi si želela. Denarja np premalo in hotela ga boš več. Ljubezen se bo ustalila in če boš hotela otroke, bo to pravi čas. V nasprotnem primeru pa bodi pazl-Jiva. Sreča te bo spremljala, vendar boš preveč zaprta v svojo žalost, da bi jo opazila. Pazi, djt ti Priložnosti ne uidejo iz rok. Ziv-henje je treba živeti, in to tako, Kot si želiš. Ne zapiraj se v svoje sanje. Izogibaj se kakršnih koli drog, saj te tudi alkohol pahne še v večji občutek izgube m ljubosumja. Več hodi med ljudi m na obiske. Uradni partner ti bo poklonil nekaj lepega, čeprav bodo za sručno ljubezensko stanje še potrebne spremembe. V prihodnosti Pa te bo še spremljal dober prijatelj, ki pa si želi, da bi bilo med varna več kakor samo prijateljstvo. Začasno boš šla živet drugam ali Pa na daljše potovanje. Prejela noš novico o večji vsoti denarja, Kl ti je namenjen. VPRAŠANJA: *• poslovni uspeh - tu je še dolga P°t in ne bo šlo z lahkoto. Veliko hoš žalostna in naveličala se boš čakanja. 2- ljubezen - bo pestro in zani-hhvo, ampak vedno lepo, dokler nos iskrena do sebe. y zdravje - morala boš iti na Določene preglede, saj včasih pozabiš celo na zobozdravnike. Ure-vse potrebno, tudi zavarovanje, Pa bo vse OK. POSVET K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI V okviru strokovnega posveta, ki je bil organiziran v Velenju v okviru V. dnevov socialne zbornice Slovenije je 21. oktobra na Polzeli v Domu upokojencev v kristalni dvorani graščine Senek posvet ali delavnica Partnerstvo, povezovanje in sodelovanje na lokalni ravni. Posvetovanje je bilo zelo dobro obiskano, saj so prisostvovali predstavniki domov za ostarele iz vse Slovenije in socialni delavci iz vseh področji. Istočasno so potekale podobne delavnice še v Velenju, ki je bilo gostitelj celotnega posveta in v Črni na Koroš kem. Na Polzeli je delavnico vodila gospa Marinka Povše, direktorica Doma upokojencev Polzela, povabila pa je k sodelovanju še druge, ki se v Savinjski dolini ukvarjajo z ostarelimi, z organiziranostjo, ukrepi v UE Žalec, ki pokriva to področje. Posvetu pa so prisostvovali še župan občine Polzela Ljubo Žnidar, podžupan Žalca Ferdo Haler, predstavnik župnijskega Karitasa Petrovče p. Miran Cocej od prebivalcev doma varovanec, upokojeni duhovnik g. Jvanez Bračun ter predstavnik DU Žalec. Po predstavitvi doma upokojencev, ki ga je podala direkto- MOJA STARA MAMA IN STARI ATA Pila sta na maškaradi na Polzeli. Ata je mamo zaprosil za ples. Mama je seveda privolila. Ko se je zabava končala, je ata mamo pospremil domov. Takrat sta se dogovorila za ponovno srečanje. Tako se je začela njuna skupna življenjska pot, ki traja že 60 let. Amanda HERODEŽ, 6.c OŠ Polzela LEPE MISLI O LJUBEZNI Ljubezen dveh ljudi lahko pomeni le to, da se dve samoti zbližata, prepoznata, druga drugo varujeta in tolažila. Kadar se dva ljubita, ne gledata drug drugega, gledata v isto smer. Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu. Vsak trenutek, ki ga ne namenimo za ljubezen, je izgubljen. Klavdija ZUPANC,6.c OŠ Polzela rica M. Povšetova in predstavitvi občine so svoja gledanja na problematiko povedali prav vsi udeleženci. Ferdinand Haler je predstavil Univerzo za tretje zivljensko obdobje, ki je bila ustanovljena nedavno tega v Žalcu. Ugotavlja, da je med starostniki veliko takih, ki so neverjetno vitalni in s tem tudi željni novih spoznanj. To pa je bilo tudi vodilo, da so se lotili tega zahtevnega projekta. To dokazuje tudi udeležba na ustanovnem zboru, ki je presegel v Žalcu udeležbo nad pričakovanju, saj še tako velika prireditev ne privabi toliko ljudi. Temu spoznanju je pritrdil tudi varovanec - duhovnik J. Bračun, ki je poudaril, kako je tudi v tem obdobju potrebna izobrazba in nadgradnja za nova spoznanja, saj tudi stari lahko dajo družbi veliko več kot včasih. To vse je kot glasba za katero moraš imeti posluh in ljudi oplemenjujc tudi v starosti in tisti, ki ravnajo tako, jo tudi lažje prenašajo. Socialna delavka S. Mastnak iz Doma na Polzeli je zelo lepo predstavila skupine za samopomoč, ki dobro delujejo v domu, saj temeljijo na medsebojni povezavi in sodelovanju. Tudi v kraju dobro deluje skupina za samopomoč Oljka in sodeluje z domom in varovanci, ki to pomoč zelo pozdravljajo. Da se pomoč ostarelim zlasti na domu dobro obnese je potrdila tudi T. Pogorelčnik, ki ima s tem ogromne izkušnje na Zavodu za socialno delo, saj deluje v dolini kar v devetih krajih. Vsi jo radi sprejmejo, saj še vedno velja, da so mnogi starejši zelo radi na svojem domu. S tem pa ni ogrožena sorodstvena in soseska pomoč, ki vse skupaj še oplemen-juje. Ko govorimo o pomoči starejših in nemočnih, je vsaka pomoč dobrodošla, je poudaril p. Miran Cocej. Zaradi tega se tudi Karitas prizadeva pomagati. Povezuje se z drugimi človekoljubnimi organizacijami saj se vsi zavedajo, da je pomagati nemočnim tudi spo- ročilo evangelija, zato se zanjo Karitas še toliko bolj zavzema. Posebej zaznavno pa je, da so starejši včasih vse premalo upoštevani ali poslušani je poudarila ob predstavitvi direktorica Centra za socialno delo I. Pražnikar. Veliko se sicer stori za ostarele preko javnih del, vseeno pa je še veliko remalo. S to obliko se lahko po-valijo v UE Žalec. Veliko pomeni pa tudi prostovoljno delo mladih. O teh izkušnjah je veliko povedala pedagoginja Sedovnikova iz Osnovne šole Polzela, ki tam vodi krožek. Zelo odmevno je prijateljstvo, ki se tako razvija med generacijami. O delu in življenju Doma Nine Pokorn z Grmovja je veliko povedala direktorica Z. Ferlež, ki je posebej poudarila, da njihov dom gosti predvsem duševno prizadete starostnike iz cele Slovenije. Med njimi je večina socialno šibkih in je le malo samoplačnikov. Predsatvnik medijev in DU I. Jur-har je menil, da je pozornost medijev do starejših mnogo preslaba, čeprav jim pisana beseda v njih pomeni več kot hrana. Mediji se vse premalo ubadajo s to problematiko in raje pišejo o strankarskih brezplodnih razprtijah. Predsatvnica Socialne zbornice Slovenije je sklenila razpravo oziroma predstavitev s tem, da vsak dom opredeljuje svojo organiziranost, ki pa se kaže zelo dobra. Razveseljivo je, da je na podeželju veliko več povezanosti in razumevanja kot v velikih urbanih središčih kar je tudi prav in morali bi ravno njih vzeti za zgled. Udeleženci so v razpravi, ki se je razvila po predstavitvi, ugotovili, da bi zdravstvene službe zelo rade risilile domove, da bi postali nji-ova podaljšana roka in, da bi domovi nudili po odpustu, ki je pogosto prezgoden, socialno hospitalizacijo, ki je pa v njihovi domeni. Posebej se je izkazalo, da imajo občine in njihovi župani kar dobro razumevanje za socialno vprašanje ostarelih, žal pa so pogosto nemočni, ko pride do denarja. To se posebej izkaže pri malih občinah in to ostareli čutijo na lastni koži. Poudarili pa so, da Zavodi za zaposlovanje pogosto napotijo na javna dela v socialne službe strokovno neprimerne delavce, ki jih usposobijo do takrat, ko se njihova obveznost konča. Tako je povzročena kar dvojna škoda. Popoldne so si udeleženci ogledali graščino Senek ter nov Dom kjer so se podrobno seznanili z delom in življenjem v njem. Lahko pa rečemo, da so vsi odšli s Polzele z novimi spoznanji. /. Jurhar ©___© ® MEDLOG 18, CEUE tel.:(063) 451-515 fax:(063) 471-320 Ugodne cene j Prodaja na vod obrokov j Potrodndb krediti ' Gotovinski popusti MESEC OBLOG Slovenijales najboljši za les vam od 15. do 30. novembra nudi AKCIJSKO PRODAJO -LAMINATNIH TALNIH OBLOG že za 1.399 SIT/cm2 -DEKORATIVNIH STENSKIH OBLOG že za 890 SIT/cm BOGATA IZBIRA : -Masivnih oblog -Parketov -Stavbnega pohištva -Keramičnih ploščic -Kopalniške opreme -Vzmetnic Imetniki Slovenijalesove kartice zaupanja še dodatni 3% popust za gotovinsko plačilo. Odprto vsak dan od 7-19 ure, sobota od 7-13 ure. stpeu ŠLANDROV TRG 20 3310 ŽALEC TEL.: 063 716 260 FAX.: 063 716 260 d.o.o. AKCIJA V MESECU NOVEMBRU OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG NERJAVEČI SODI ZA VINO: 30 I ....... 9.520,00 50 1 ...... 10.591,00 601 ...... 11.305,00 701 ...... 11.900,00 80 I ...... 13.209,00 100 1 ...... 14.875,00 150 1 ...... 19.159,00 180 1 ...... 19.992,00 2001 ...... 22.610,00 250 I ...... 26.180,00 300 I ...... 28.322,00 380 I ...... 32.130,00 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ ČEKOV ALI KARTICO AKTIVA. Podjetje /.a inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel./faks: 063 724 050, GSM: 041 678 775 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 9,S * 24 . 19-806,00 SIT 300/70 R zo • Z4-5S5,oo SIT 11, Z X Z4 . 21.777,00 SIT 7.50 X ZO TIČAR • 13-069,00 SIT IZ,4 x 24 - 28.282,00 SIT 360/70 R 28 • 38.130,00 SIT 11, Z X 28 • 24-593.00 SIT 380/70 R 28 - 43-951,00 SIT IZ,4 X 28 - 27-710,00 SIT 420/70 R 28 - 54-641,00 SIT 13,6 x 28 - 33-490,00 SIT 480/70 R 28 • 65-911,00 SIT 14,9 x 28 • 35-350,00 SIT 480/70 R 30 . 71-080,00 SIT 16,9 X 28 - 41-087,00 SIT 480/70 R 34 . 84-004,00 SIT 18,4 X 30 7SO X 2 . 57-090,00 SIT . 9-708,00 SIT 10,5 X 20 Continental . 40-420,00 SIT ‘KAJA Karmen Janc s.p. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 x 16 ................ 6.374,00 SIT 750 ne 16 •••••••••••••««•••••• 10.258,00 SIT VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV VjN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! Z GUS-oi Savinjske v vsako savinjsko vas. IZBERITE SI DARILO. Nikar ne zamudite odličnih pogojev za nakup novega OPEL vozila. Odslej lahko namreč sami izberete darilo, ki ga boste lahko odpeljali skupaj z novim vozilom: gotovinski pupust ali, bogato dodatno opremo, ali še bogatejšo zimsko opremo. To seveda ni vse. Ob menjavi staro za novo in izjemno ugodni ponudbi zimske opreme lahko v salonih AC Celea izberete še nešteto drugih presenečenj. Pridite in se prepričajte. OPEL-©- Avtocenter CELEIA, Mariborska 107, Celje, (063) 42-54-60 Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje, (063) 864-380 pnNMiMn PODRUŽNICA PANADRIA CELJE DEČKOVA 43, 3000 CELJE Tel.: 063/425 43 62 .0.0. VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK BREZPLAČNA MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH PNEVMATIK POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO MOŽNOST PLAČILA NA 4 ČEKE NUDIMO TUDI OSTALE VULKANIZERSKE STORITVE DEL. ČAS: PON. - PET. 8.“ do 19.00, SOB.: 8."' DO 13.“ E3 CITROEN žarova 7, Velenje, tel.: 063 856 852, 49 76 690 Delovni čas: vsak dan od 8. - 16. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. CITROEN NOVI SMO 1.0i A Že za 1.360.170 SIT novi Saxo SPRETEN IN OKRETEN Avto, ki vam zleze pod kožo SPONA MIZARSKO OKOVJE PARTNER,VREDEN VAŠEGA ZAUPANJA MARIBOR: Obrežna 49, tel.: 062/109 29 10 PTUJ: Obrtniška 11, tel.: 062/ 745 400 CELJE: Škofja vas 40, tel.: 063/ 412 407 MURSKA SOBOTA: Cankarjeva 25, tel.: 069/ 36 620 SLOVENJ GRADEC: Troblje 39, tel.: 0602/ 42 025 NOVO MESTO: Resslova 1, tel.: 068/ 341 272 BREZPLAČNA DOSTAVA BELE TEHNIKE! |2 leti garancije za i n (S ariston ! KOTNO POMIVALNO KORITO ARISTON REEF .:I* ■« M1.206,00'| KUHINJSKA NAPA OUADROFOGLIO Velika izbira pohištvenega okovja! Vse na enem mestu za velike in male mizarje! vgradna pečica FM 54D ....• r' VGRADNA PEČICA FM 51 R tecnott^nd KUHINJSKA NAPA STANDARD Pohištveno in stavbno okovje na zalogi. Dostava bele tehnike brezplačna v okolici Celja. r STEKLO KERAMIČNA PLOŠČA VL 22 S.H. VGRADNA PLOŠČA PH 631 MS. 65.851,00 ] j[ ,^54.075,00 cene veljajo za gotovinska plačila in do razprodaje zalog! Kuhinjska delovna plošča dolžina 4,2 m TM 2.830 SIT. Za nape in vgradne pečice dajemo garancijo 2 leti. "1 -S Tvoj šef noče, da ležiš ves zaskrbljen zaradi dela, ki se kopiči J UREJENA TRAVNA POVRŠINA REPNO SEME MAJHEN SLAP IME ČRKE AVTOR: LIŠAJ KOHEC STARO- GRŠKI TIRAN NA SAMOSU POGLAVAR VOLKOV IZ KNJJIGE 0 DZUNGL PROSTOR NASELJE INDIJSKA TOVARNA AVTOMO- BILOV > POGODBA MED DRŽAVA- MI GLAS ZA VAS TOKOVNI odjemnik STANJE NAGNJE- NEGA RUMENI- CA GOSTIL- NIČAR MEHKO .-USNJE. USPOSAB. ZA OPRAV DELA SOL OLJNE KISLINE SREDIŠČE VRTENJA f f I SiP ORGLAR- KA VRSTA RIB Z VELIKIMI PLAVUTM ŠALJIVEC DINAR JAN ČEJVAN VRSTA PLESA ARNEJEV VZDEVEK V ODISEJI STANLEV KRAMER REŽISER VIGO PRAŠIČ- KE TRENJE SMEJTE SE NA VSE PRETEGE SLO. FILOZOF PAJK MANJŠI POTOK iA NOR. PRIPO- VEDNIK DUUN EKIPA SLIKAR- KA ŠUŠTAR ODPADEK PRI KOVANJU OKUJINA m- KAVOLIN SOSS PARTLJIČ MESTECE V ITALIJI (MARIJINA BOŽJAPOT) ZNAME- NJE V OBLIKI STEBRA ODBIJAČ KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK PLUS SKRAJNEŽ DEJANJIH POLITIK LON IZRAELSKI ŠAHOVSKI VELEMOJ- STER KARAID- ŠVICAR. SLIKAR (HANS) ODVEČNO POLJE KOSITER '■rčT TUJE ZADEVE PAČI NO NATRIJ GAMSJI BIVOL OGNJENIK NA MINDANU LOŠČILO TIRAN REKA NA PRIPRAVA ZA SRKANJE KAR ZA SABO PUSTI PEČAT REKA V GALICIJI TUJE MOŠKO IME ARHITEKT KARLA VELIKEGA FRENUTNC NAD KRIŽANRP fi§= iiir «8 ■■ •: : | 1 NAJ- KRAJŠA ANA Prvič slišim, da kdo študira za \ f PARCELA SLAVILNE LIRSKE PESMI DOTIK ŽOGE Z MREŽICO TURŠKI VELIKAŠ AMERIŠKI SKLADA- TEIJ (WALTER) KRALJ ŽIVALI HOLAND- SKI SLIKAR (ADRIAEN VAN) OSEBNI ZAIMEK DELAVEC V TKALNICI VPIŠITE MESILO Rešitve iz št. 93: 1 Nagrada: Bon KUPRA Geslo: 1. križanka: SAMO JURHAR-GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK iJ — o Pošilja: Nagrajenec je: IVI OPLOTNIK ŠEMPETER 271, 3311 ŠEMPETER (nagrado prejme v uredništvu, ■Si ^ II 11 KUPRA / Šlandrov trg, Žalec rok za prevzem nagrade jc 30 dni) CC GO ZA PRVI NOVEMBER NA CESTI Ponedeljek, 1. novembra, dan, ko se spominjamo naših pokojnih svojcev in prijateljev, je za nami. Vsako leto ista zgodba, skrbno urejanje grobov, nakupi sveč in cvetja, izbira primerne garderobe za na “grob”. In nato sklepno dejanje, ob določeni uri se na vseh Pokopališčih širom Slovenije zbere množica ljudi. Nekateri sc pridejo tja postavljat (kako so lepo oblečeni), večina pa jih pride zato, da izkažejo spoštovanje do umrlih (pa čeprav samo enkrat na 'eto). Ker je letos po dolgem času na ta dan bilo lepo in sončno vreme, se je v Žalcu na pokopališču zbralo več ljudi kot prejšnja leta. Večina obiskovalcev se je pripeljala z avtomobili. Nekateri pa so prišli peš ali s kolesom. Ko sem odhajal iz pokopališča, so mi v oči “padli” avtomobili, ki so bili parkirani ob cesti, na travniku in pred tovarno Coca-cole. Dobri možje v modrem so bili zelo razumevajoči, saj na nobenem avtomobilu nisem opazil listka za napačno parkiranje (obvestilo o prekršku), čeprav so redno in vestno nadzorovali, kaj se pri pokopališču dogaja. Za razliko od glavne ceste in travnikov ob pokopališču, ki so bili dobesedno “nabiti” z avtomobili, pa na parkirišču pred “veleblagovnico Agrina ni Hodna revija v Celju V četrtek, 21. oktobra, je bila v Narodnem domu v Celju velika tnodna revija, na kateri so različni izdelovalci oblačil, obutev in 'nodnih dodatkov predstavili svoje kolekcije za jesen in zimo. Predstavljeni so bili izdelki znamk Andraž, Elegance, Gropik, Eber, Mo-diana, Peko, Sisley, Thaler, bili pa sta tudi dve podjetji iz Prebolda, 'n sicer Mik Prebold in Tekstilna tovarna Prebold. Boris Gorupič Televizija Žalec Kanal 25 v KRS Žalec tel.: 710-10-50 fax: 710-10-51 bilo niti enega parkiranega avtomobila. Kraljevsko in razkošno parkirišče, ki je (za zdaj še) v lasti Agrine d.d. je bilo zaprto z dvema zapornicama, nikjer žive duše, kot da se v bližini nič ne dogaja. Kaj te dni počnejo naši občinski “svetniki”? Ali niso sposobni skleniti dogovora z vodstvom Agrine d.d., da bi ob takšnem državnem prazniku, kot je dan mrtvih odprli parkirišče pred blagovnico? Očitno že ne, saj že nekaj let nazaj na dan mrtvih ostaja parkirišče strogo zaprto za obiskovalce žalskega pokopališča. G. M. ALI DEMONSTRACIJE BODO? Za 15. novembra je združenje deževnikov Savinjske doline napovedalo demonstracije in zaprtje glavnih cest v Savinjski dolini. Ker jim vlada noče odobriti izgradnje semaforiziranih prehodov za črve in odobriti izdelavo prometnega znaka (črv na cesti), ki bi brezavestne voznike opozarjal na njihovo prisotnost na cestah, jim ne preostane drugega, kot da s svojimi telesi zaprejo glavne ceste. Zato, pozor, 15. novembra bo okoli 14. ure oviran promet na vseh glavnih cestah v Savinjski dolini. Če boste slučajno spregledali cestno zaporo, doma preverite pnevmatike vašega avtomobila. JAVNI RAZPIS Zavod za (ne)zaposlovanje Zg. Dumplek razpisuje delovno mesto “parlamentarni frizer” (deklica za vse) - zaposlitev za (ne)določen čas - spol: ženski, nad 18 let (bujne obline naj bodo vrline) - delovno mesto pred in v par-lametnu RS Od kandidatk pričakujemo: - (ne)resno delo - znanje slovenščine (govorno in pisno) - obvladovanje skuštranih pričesk - barvanje od skrbi osivelih las poslancev - (možnost) nudenje dodatnih us- luS . . - ročne m ustne spretnosti - poliranje pleš poslancev Prednost imajo kandidatke z lastno “dodatno” opremo. OD zajamčen: striženje in barvanje 3.500,00 SIT, poliranje 2.500,00 SIT, dodatne storitve od 15.000,00 SIT. Prijave sprejemamo najkasneje do 25.11.1999 na naslov SARSA GLAS Savinjske. Izbrana kandidatka bo objavljena v naslednji številki, ki izzide 1.12.1999. RAZSTAVA DUŠANA KIRBIŠA Pregled umetniškega opusa Dušana Kirbiša, ki se prične koncem sedemdesetih let in vse do danes z nezmanjšano intenziteto sledi osebnim vzgibom in moči slikarjevega izražanja, je prvi temeljit pregled njegovih slikarskih raziskovanj. Že od vstopa v slovensko likovno sceno so njegova dela vzbujala pozornost kritike ter sčasoma privzela pomemben status v vrednotenju posameznih obdobij in pojavov, ki so v zadnjih treh desetletjih zaznamovali naš umetniški prostor. Pričujoča razstava bo razsežnost Kirbiševega opusa strnila v posamezna jedra, ki bodo v sozvočju vodila gledalca med posameznimi slikarskimi prehodi in obrati, pa tudi odmiki od slikarstva. V četrtek, 25. novembra, ob 19. uri bo v Galeriji sodobne umetnosti predstavitev obsežnega kataloga in pogovora s slikarjem Dušanom Kirbišem. GOSTISCE FILAČ - SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko, Tel.&fax: 063/725-430 GOSTIŠČE FILAČ - TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad, Tel.&fax: 063/843-006 Gostišči FILAČ: SLOVAN in TROBEJ Nudita gostinske usluge v lepo urejenih ambientih za ohceti, civilne poroke, slavnostne obroke, zaključene družbe, dnevna kosila, malice in hrano po naročilu. V obeh restavracijah sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE! VABUENI ROZLETOVE SANJE/ ROŽLETOVE SANJE I' : V\ 1 1 ■’ *' v s ' ! J e ■e r f f 1 3 K,. - Plošča ROŽLETOVE SANJE je pravzaprav ponatis, saj je pod naslovom ROŽLETOVO STANJE pred leti že izšla na kaseti. Dvanajstim skladbam s kasete pa so fantje sedaj dodali še dva novejša posnetka. Kolikor mi je znano, skupina že nekaj časa ne deluje več, je pa plošča vsekakor vredna naše pozornosti, saj v ničemer ne zaostaja za izdelki sredinskega popa in rocka, ki krojijo vrhove domačih glasbenih lestvic. Ob prvotnem izidu so fantje imeli pač to smolo, da so jih mediji spregledali. In v tem poslu je žal tako, da če nisi v medijih, sploh ne obstajaš. Plošča prinaša tako energičen rock žn’ roli MARIBOR, TVOJE UČKE VLAŽNE SO KOT TRAMVAJ kot tudi lepe nežne balade USPIŠANKA, KARLO, ... LISICA pa je pravi prototip slovenskega rhythm žn’ bluesa. Že naslovi skladb namigujejo na to, da so besedila milo rečeno nenavadna in polna neobičajnih besednih zvez in lucidnih asociacij. Čeprav tudi tokratna izdaja ne bo povzročila pretiranega zanimanja medijev in poslušalcev, pa se bodo Rožletove Sanje zapisale v zgodovino kot skupina z najbolj izvirnim imenom na slovenskem glasbenem prizorišču. IGGY POP / AVENUE B Glasbeni veteran IGGY POP si za naslov nove plošče sposodil kar ime ulice, v kateri je do ločitve z ženo živel v New Yorku. V skladbah se letom in življenski situaciji primerno ukvarja predvsem s krizo srednjih let, razmišljanjem o koncu življenja oz. smrti in osamljenostjo. AVENUE B je po glasbeni plati precej nenavadna in celo zanj neobičajna plošča. Na njej ni neposrednega surovega rockanja niti pop uspešnic kot Candy, Pasenger ali Tonight. Glasbena podlaga je večinoma umirjeno akustična in skrajno minimalistična, Iggy v večini skladb sploh ne poje, ampak recitira svoje tekste, višek bizarnosti pa je skladba ESPANOL, ki jo odpoje v polomljeni španščini. Izjema je rock žn’ roli klasika SHAKIN’ ALL OVER, ki pa v funky preobleki in podprta z ritem mašino ni najbolj prepričljiva. Glede na to, da je Iggy še pred kratkim govoril o ponovni oživitvi skupine The Stooges, s katero je pred tremi desetletji postavil temelje punk rocka, jc nova plošča še večje presenečenje. A da ne bo pomote, Iggy je tudi kot recitator v skladbah kot NO SHIT in SHE CALLED ME DADDY prav srhljivo prepričljiv. Res pa je tudi, da bo s to ploščo razočaral marsikaterega starega ljubitelja in skoraj zagotovo ne bo pridobil novih poslušalcev. Vasja Volavšek Na sledi: Detektiv Jote Ali so za požar v skladišču hmelja odgovorni anonimni alkoholiki? Naš (ne)odvisni preiskovalec det. Jole ugotavlja, da je možno, da je požar , v katerem je zgorelo 400 ton hmelja, bil podtaknjen. Det. Jole pravi, da so za to verjetno krivi anonimni alkoholiki, ki trdijo, da je savinjski hmelj pravo seme zla za vse, ki uživajo to substanco, in da imajo zaradi hmelja čedalje več novih članov, ki postajajo odvisniki, izjeme niso niti njihovi stalni člani. Ker pa v njihovem klubu zmanjkuje prostih sedežev, so se odločili, da ta problem rešijo na svoj način. TRENUTEK RESNICE Človek z lahkoto prenaša le eno bolečino, to je bolečino drugih. Po osmih letih, neštetih koncertih in treh ploščah se v prostovoljni pokoj odpravljajo podalpski težkometalni prvaki in lokalne legende INTERCEPTOR. Cdasbeno pot bodo sklenili s turnejo FUCK OFF COMMERCIAL TOUR: 13.11. Celje, 17.11. Ljubljana, 19.11. Velenje, 25.11. Maribor, 26.11. Postojna. Njihov zadnji nastop bo seveda 27.11. v Gotovljah, kjer seje odvijal legendarni Fuck off Commercial festival, pri katerem so si sposodili ime turneje. Na turneji jih bosta spremljali skupini KAOZ in N0X1 RF in še deset lokalnih skupin na posameznih koncertih. Poleg glasbe fantje obljubljajo še nagradno igro, v kateri bodo podeljevali brezplačne vstopnice za turnejo in vse tri albume. Glavna nagrada pa bo električna kitara, s katero sta bili posneti njihovi prvi dve plošči. Začetek njihove zgodbe sega v leto 1991. Jedro skupine sta bila vseskozi kitarist in avtor glasbe Marjan Pader, nekoč član legendarnih EPIDEMIC ZONE ter Gregor Čulk ml. pevec, maskota, mojster za medijske provokacije in ostale piz... Po začetnih težavah z ritem sekcijo sta se v zasedbi ustalila bobnar Primož Štorman in Basist Aleksander Rautcr. Fantje so se najprej oklicali za Human Rcmains, a so kmalu ugotovili da v Ameriki že obstaja skupina z enakim imenom in si tako iz Pobesnelega Maxa sposodili Interceptorja. Leta 1993 v samozaložbi izdajo kaseto THE BEGINNING, ki kasneje doživi ponatis pri Pan Records. Z vztrajnim nabiranjem koncertne kilometrine si pridobijo zvest krog poslušalcev, ki sc navdušujejo tako nad izredno uigranim drvečim zvočnim zidom kot vratolomno podivjanim scenskim nastopom hropeče rjovečega Čulka ml., pod katerim ječijo in se lomijo odri širom Slovenije. Sledijo odmevni nastopi na zagrebškem festivalu Metal Mania kot predskupina zloglasnih Napalm Death in Novi Rock 95. Pri kranjski Paniki leta 1995 izdajo kaseto FADE, leto kasneje pa še CD. Glasbeni napredek jc očiten in tudi produkcija je precej boljša. Poleg avtorskih skladb je na plošči tudi odlična priredba Pomaranče, GOBA ZLA. Za naslovno skladbo posnamejo videospot, ki se ponudi na ogled celo na nacionalki. Največ medijske pozornosti pritegnejo s skladbo UNIČIMO TABUJE, ki jo posnamejo skupaj z Dejo Mušič in spomladi 1997 postane celo popevka tedna na valu 202. Že posneti material za novo ploščo čaka na zanimanje ustrezne založbe. Medtem pa se fantje posvečajo stranskim projektom, kot sta v pop usmerjeni TABU in provokatorsko zafrkantske TRAMAL CURICE. MORA končno izide pri založbi Corona novembra 1998 in je dejansko plod osemletnega dela in izkušenj. Tako kot že na prejšnjih ploščah tudi tokrat presegajo ozke meje žanra in so z bolj melodično (poslušljivo) glasbo še korak bližje širšemu občinstvu. A da ne bo pomote njihova godba je še vedno dovolj trda, ostra in temačna, da ne bo razočarala starih oboževalcev. Njihova zgodba se tu žal konča, vsi zvesti oboževalci pa so vabljeni, da jih pospremijo na večno pot. r ^ Vasja Volavšek AMBASADORJA ZABAVE Prejšnji petek sem se po napornem delovnem dnevu ustavila v znanem gostišču, zaželela sem si kozarec hladne Pijače, in da v> miru premislim, kaj bom počela jutri. Ko sem stopala proti lokalu, sem bila presenečena, kajti že °d zunaj so se slišali prijetni zvoki glasbe. Vstopila sem v lokal in zagledala “kopico” vročih teles, ki so se Pozibavali v ritmu glasbe. Že na prvi Pogled je bilo opaziti, da jim je zelo vroče. V ozadju sem opazila dva fanta, ki sta veselo igrala in prepevala. Odločila sem se, da mah poklepetam z Plima. Počakala sem, da sta odigrala do konca “rudno”, vmes pa skočila na kozarček pijače. “Pozdravljena, imata mogoče 10 minut časa, da se malo pogovorimo?” “Seveda, ampak na hitro, ker morava nazaj 'grat,” odgovori Griša. •zvedela sem, da sta to Boštjan in Griša ter da skupaj igrata že tretje leto. Kaj več pa mi zaenkrat ni uspelo izvedeti. Dogovorili smo se za kratek intervju in da se dobimo v ponedeljek pri meni v pisarni. kratko se predstavita. Griša: Sva ambasadorja dobre “fešte”. Kot sem ti že v soboto povedal, skupaj igrava že betje leto. Boštjan igra klaviature, saksofon in klarinet, jaz pa akustično in električno kitaro. Gba tudi pojeva. Igrati sva začela pred de- vetimi leti v istem rock bendu, Boštjan je zdržal nekaj več kot leto dni, jaz pa sem vztra- Ambasadorja zabave Boštjan Bukovnik in Griša Miheljak. Pokličete ju lahko na GSM: Boštjan 041/687-933, Griša 041/325-092. jal dlje časa. Ko sem ugotovil, da v rock glasbi ni perspektive (beri: denarja), sem se odločil, da poskusim še druge alternative. Zašel sem v vode narodnozabavne glasbe, kjer me je čakala “ladja” po imenu Boštjan, ki je kot ONE MEN BAND “izplul” že pred 5. leti. Skupaj sva zaplula po reki zabave navzgor. Kakšen je vajin asortima in kje igrata? Boštjan: Igrava skoraj vse zvrsti glasbe od narodnih viž, narodnozabavne, pop in rock glasbe do rock’n’rolla, evergreena, country glasbe ter glasbe naših bivših rojakov. Prilagajava se pač trenutnim željam gostom, za vsak okus se nekaj najde. Igrava pa na porokah, zaključkih, rojstnih dne- vih, obletnicah, plesih in ob ostalih priložnostih, kjer je živa glasba nepogrešljiv del prave zabave, ki je po mojem mnenju izgubila svoj pomen. Kakšen je vajin odnos do tega kar delata? Griša: Za oba lahko trdim, da igrava z dušo in telesom, če je na plesišču dober odziv, in da se ljudje zabavajo in veselijo, lahko igrava tudi po dve uri skupaj. Tako da sva na koncu midva bolj utrujena in zdelana kot tisti na plesišču. Plesalci in žurerji se med plesom lahko zamenjajo in osvežijo, midva pa ostajava in prepevava. Predvidevam, da je to naporno? Boštjan: Ni, če to delaš s srcem, ker je na prvem mestu, da se ljudje zabavajo in plešejo, dajo ti energijo. Za informacijo ti povem, da vedno greva midva iz lokala zadnja skupaj z gostinci, nikoli se ne ozirava na uro. Igrava pač dokler je “fešta”, iz ljudi izvlečeva skoraj vso energijo. Malo jih ostane, da lahko pridejo do doma. Kaj pa prihodnost? Griša: Sedaj se pripravljava na zadnje dneve v tem tisočletju, ki bodo vsaj za naju zelo pestri. Kot prejšnje leto pričakujeva, da bova kot duet polno zasedena. Tako kot imajo gostinci po večini že nekaj rezerviranega za zaključke, imava tudi midva. Trenutno še imava nekaj prostih terminov. Posneti nameravava tudi nekaj avtorskih skladb, da se bova lahko predstavila tudi širši javnosti, ampak to bo prišlo na vrsto po novem letu. Ines SALON POHIŠTVA Delovni čas: od pon. do petka od 9°° do 19°° sobote: od 900 do 13” doildfl d c kor Vanja Kos k.d. •Salon Celje Mariborska 86, tel.: 063/413 201 •Salon Slovenska Bistrica Partizanska 27, tel.: 062/813 072 Za vas zgradimo stanovanje. VELIKA IZBIRA kuhinj • oblazinjeno pohištvo • dnevne sobe • jedilnice • spalnice • otroške sobe • pisarniška oprema • bela tehnika • zavese • (Mhištvo iz ratana • stilno pohištvo • predsobe # DUSETj d. o. o. Parižljc Ha, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel.: 063/7001170 VELIKA IZBIRA MOTORNIH ŽAG STIHL: STIHL, JONSERED, HUSOVARNA, SOLO (profesionalne, kmečke in hobi žage) AKCIJA MOTORNIH ŽAG STIHL: 017, 025, 029, 039 (kupec prejme bogat darilni paket) VERIGE, MEČI, ZOBNIKI ZA VSE VRSTE MOTORNIH ŽAG GOZDARSKA OPREMA: čelade, škornji, metri, zagozde, pile.. VSAK PRI NAS KUPLJENI STROJ VAM SESTAVIMO, PREIZKUSIMO IN VAS POUČIMO O DELOVANJU. VABLJENI! PRODAJA IN SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE AG LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL MARCEDES E 250 TD, 1. 93, odlično ohranjen, 2,990.000 SIT ROVER 114 OSI 16V, 1. 94, 990.000,00 SIT GOLF 1.4 B, 1. 95, odlično ohranjen, cena po dogovoru Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. AVTO CELJE ZALOGA RABUENIH VOZIL CELJE: FORD MONDEO 1.8 CLX kar., srebrna met., 1. 94, 1,299.000 SIT FORD ESCORT 1.6 + oprema kar., 1. 95, m.srebrn, 1,499.000 SIT LANCIA KAPPA 2.0 ic, m.siv, 1. 95, 1,799.500 SIT FIAT BRAVA 1.4 SX, I. 96, siva met., 1,557.000 SIT FIAT PUNTO 75 S, 1. 97, m.metal, 1.257.000 SIT LANCIA DEDRA 1.8 ie, 1. 92, m.zelen, 799.000 SIT ALFA 155 1.8 TS, I. 93, m. rdeč, 795.300 SIT CITROEN AX l.li, 1. 94, rdeč, 649.000 SIT RENAULT SAFRANE RXE V 61, 1. 93, m.črn, 1,498.000 SIT RENAULT LAGUNA 1.8 RT, 1. 95, m.moder, 1,659.000 SIT RENAULT 5 campus, 1. 91, m. siv, 399.000 SIT PEUGEOT 406 ST, rdeč, 1. 96, 1.998.000 SIT PEUGEOT 405 GR LUX, rdeč. 1. 93 999.000 SIT PEUGEOT 306 XR 5V, rdeč, 1. 95, 1.299.000 SIT VW GOLF KARAVAN 1.8 CL, 1. 94, bel, 1,487.000 SIT VW GOLF 1.3. 3v, m.siv, 1. 90, 499.700 SIT KIA PRIDE 1.3 GLX, 5V, 1. 98, zelen, 1,049.000 SIT KIA SPORTAGE 2.0 MRI, I. 95/96, siva met., 1,799.000 SIT HVUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, m.metal, 1. 93, 798.700 SIT LADA NIVA 1700i L, 1. 96, zelen, 687.000 SIT FIAT SCUDO 1.9D furgon, I. 97, met.modra, 1,559.000 SIT VELENJE: PEUGEOT 106 XN, 3V, 1. 98, bel, 1.198.000 SIT KIA SEPHIA 1.5 1 SLX, 1. 98, rdeč, 1,288.000 SIT FORD MONDEO 1.8, 1. 94, m. moder, 1,660.000 SIT R 5 FIVE, 5V, 1. 94, bel, 687.000 SIT R 5 CAMPUS, 5V, 1. 93, s. metal, 598.000 SIT LANCIA Y 10, bel, 1. 93, 559.400 SIT AX 1.1 spot, 1. 98/11, zelen, 976.000 SIT ŠKODA FAVORIT, rdeč, 1. 93, 449.000 SIT SEAT IBIZA 1.2 FREND, 1. 93, 687.000 SIT FIAT FIORINO 1.7D furgon, 1. 95, bel, 548.000 SIT FIAT FIORINO 1.4 panorama, rdeč, I. 95/12, 697.000 SIT MARUTI 800, 1. 91, siva met., 239.000 SITUgodni krediti do 5 let s T + 4,5 do 4,7% obr. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno garancijo. NajnovejSe ponudbe najdete na internetu http://www.avto-celje.si. Informacije na telefon: 063/426-11-78 - Celje, 063/889-00-24 - Velenje AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA KARAVAN, 1. 95 SEAT IBIZA 1.6, I. 94 SEAT IBIZA, I. 93 SEAT TOLEDO, 1. 93 R 5, 1. 92 SAMARA, 1. 92 Informacije na telefon 063/708-669. FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL CITROEN AX 1.1 caban, 1. 93, 450.000 SIT CITROEN BX, 5V, 1. 84, rumen, 100.000 SIT CITROEN C 15 D 1.7 (kombi), 1. 93, bel, 500.000 SIT FIAT FIORINO 1.7 D, 1. 93, reg. 1/00, bel, 600.000 SIT FIAT UNO 60 S, 1. 87, 5v, m.siv, 190.000 SIT KIA PRIDE 1.3 i GLX, 1. 98, reg. 7/00, m .srebrn m 1,050.000 SIT KIA SEPHIA 1.5 LS HB, 1. 98, reg. 12/99, m.srebrn, 1,850.000 SIT LADA SAMARA 1300, 3V, I. 93, rdeč, 295.000 SIT LADA SAMARA 1500, 3V, 1. 94, 350.000 SIT LADA SAMARA 1.3 3DR, I. 95, 400.000 SIT LADA KARAVAN, 1. 93, bel, 400.000 SIT LADA SAMARA 1300, I. 92, reg. 10/00, rdeč, 260.000 SIT MAZDA 626 225 i, 1. 93, reg. 12/99, 1,350.000 SIT NISSAN SUNNY 1.4 SLX, I. 94, 5 vrat, reg. 1/00, m.srebrn, 850.000 SIT R4 GTL, 1. 92, bel, 250.000 SIT R campus D, 1. 92, reg. 10/99, rdeč, 500.000 SIT ŠKODA FORMAN, 1. 93, 5 v, reg. 11/99, zelen, 430.000 SIT ŠKODA 105, 1. 88, zelen, L Lastnik, 100.000 SIT ŠKODA FORMAN 135 LX, 1. 93, reg. 11/99, rdeč, 460.000 SIT VW TRANSPORTER RD, 1. 88, reg. 4/00, bel, 650.000 SIT VW GOLF 1.3, 1. 89, rdeč, reg. 2/00, 550.000 SIT YUGO 45 KORAL, I. 89, bel, 135.000 SIT Informacije: PE CEUE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 0602/287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 AVTOHIŠA IAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL VECTRA 2.0 i 4x4, 4v, 1. 93, rdeč, 1.290.000 SIT VW GOLF 1.6B, 5v, bel, 1. 91, 590.000 SIT FIAT 126P, 1. 90, bež, 70.000 SIT VECTRA 1.7 D, GL, 4v, I. 91, reg. 1/00, kov.črn, CZ, radio, priklop, L lastnik, 870.000 SIT MARUTI 800, 1. 93, svetlo moder, radio, reg. 6/00, 380.000 SIT AUDI A3 1.6, 100 KM, 1. 98, reg. 6/00, el.klima, ABS, servo volan, 4-x air back el. stekla, alu platipšča, L lastnik, 26.000 km Vsa vozila so dobro ohranjena. Možen kredit do 5 let brez pologa. 063/42-54-611, 864-380, 897-14-60. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABLJENIH VOZIL NISSAN MICRA, 1. 90 KIA SEPHIA 1.6, 1. 94 SEAT TERRA, 1. 94 Na zalogi NOVA vozila Informacije na telefon 702-230. AC KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL R 4 GTL. I. 88, 100.000 km GOLF JX 1.3 B CL, 1. 91, 104.000 km ISUZU TROPPER 2.6 B, I. 91, 150.000 km HVUNDAI LANTRA 1.6, I. 95, klima, 160.000 km HUNDAV ACCENT GLS 1.5, 1. 99, 1.000 km OPEL KADET 1.3 S, 1. 89, 4 vrata OPEL KADET 1.6i, 1. 90, 3 vrata, 140.000 km R5, 5v, 1. 92 MARUTI, 1. 96 ŠKODA FAVORIT, I. 91, 70.000 km, 280.000 SIT Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ali 063/720-116. AVTOCEHTER MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI A6 2.6, 1. 95, srebrn, vsa oprema, 1. lastnik AUDI A4 1.8 OUATRO, 1. 98, testno vozilo, 6000 km, srebrn, vsa oprema SEAT CORDOBA 1.8 GLX, 1. 96, rdeč, 1. lastnik VW CADDY KOMBI 1.9 SDI, 1. 97, 150.000 km, L lastnik 1,300.000 SIT VW PASAT 1.8 automatic, 1. 94, črn, 1. lastnik VW POLO VARIANT 1.9 SDI, I. 98, rdeč, 70.000 km, 1. lastnik Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/898-250. JOŽE MURŠIČ ZALOGA RABLJENIH VOZIL Informacije na telefon 063/856-852. A2S SPEKTRA ORRIT ZALOGA RABUENIH VOZIL ŠKODA PICK UP, 1. 94/95, L Lastnik, rdeč, 399.000 SIT HONDA CIVIC 1.4 GL HB, I. 90, kov.siv, 699.000 SIT FORD ESCORT CLX D karavan, I. 92, bel, 1,090.000 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, I. 93, kov.siv, 999.000 SIT OPEL VECTRA 1.6 GL, 1. 93, 1. Lastnik, kov. črn, 1,099.000 SIT VW PASSAT 1.8 CL, 1. 93, kov. rdeč, 1,290.000 SIT SEAT AROSA 1.4 CK, 1. 93, 3v, kov.rdeč, 1,380.000 SIT VW GOLF 1.6 CL, 1. 93, 3v, 1.390.000 SIT AUDI 100 2.0 E, I. 93, moder, 1.650.000 SIT AUDI 100 2.3 E OUATTRO, 1. 92, kov.zelen, 1,990.000 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, I. 92, kov.moder, 1,990.000 SIT VW SHARAN GL VR6, 1. 96, kov.moder, 3,290.000 SIT AUDI A4 1.8 T, 1. 97, bel, 3.950.000 SIT AUDI A4 1.9 TDI, 1. 98, srebrn, 3.990.000 SIT AUDI A6 2.6 AVANT, I. 96/97, kov.črn, 4,199.000 SIT AUDI A4 O 1.9 TDI/110 KM, 1. 98, bel, 4,600.000 SIT, nov Informacije na telefon: 063/425-40-35. PSC PRAPROTRIK ZALOGA VOZIL R 19 1.4, I. 96, 1,300.000 SIT, reg. 2/00 R 19 1.8 RT, 1. 93, 1,100.000 SIT, reg. 11/00 R 4 GTL, 1. 92, 250.000 SIT, reg. 5/00 LADA SAMARA 1500, 1. 93, 220.000,00 SIT reg. 1/00 ŠKODA FORMAN GLX, 1. 93, 440.000 SIT, reg. 11/99 FAVORIT, 1. 93, 400.000 SIT R 5, 1. 91, rdeč, 388.500 SIT FAVORIT, 1. 91, 270.000 SIT FAVORIT, 1. 92, 320.000 IST FELICIA LXI, 1. 95, 850.000 SIT AC 1.1, 1. 94, 657.800 IST SEAT TERRA, 1. 93, 500.000 SIT FELICIA LX 1.6 + ABS, l-x airback, CZ,... 1,450.000 SIT, 3/00 FAVORIT, 1. 93, 320.000 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Informacije na telefon 063/898-32-20. FORR KRRAVAC LADA SAMARA 1300, I. 91, 5V, tem.rdeč FIESTA FUN 1,25, I. 96, 5v, met.modra FIESTA 1.1, 1. 94, met.modra VUGO 55, 1. 88, rdeč VW GOLF C, 1. 86, siva met. OPEL ASTRA 1.6 IGL, 1. 93, met.siv Za vsa vozila možen kredit. Infomacije na telefon 063/897-13-50. RO SO ZALOGA RABUENIH VOZIL PEUGEOT 405 GL, 1. 93 870.000 SIT FORD ESCORT 1.4 i CLS, 1. 91, 683.000 SIT FORD FIESTA 1.1 C, 1. 92, 650.000 SIT DAIHATSU CHARADE, I. 90, 390.000 SIT GOLF 1.6 D, I. 87, 470.000 SIT GOLF 1.6, 1. 92, 700.000 SIT LADA SAMARA, I. 88, 150.000 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 450.000 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 91, 290.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/425-40-80. RSL SEZNAM RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 164, modra, 1. 88, 850.000 SIT R 11 GTL, 1. 86, rdeč, 270.000 SIT R 11 GTL, 1. 87, rdeč, 260.000 SIT R 18 TL, bela, 1. 82, 250.000 SIT R CLIO 1.2 RL, 3V, modra, 1. 95, 850.000 SIT R CLIO 1.4 RL, 5V, I. 95, telen, M20.000 SIT R 19 RT 1.4 RT, 4v, I. 92, črn, 890.000 SIT R 19 RT 1.4 RT, 5v, 1. 94, modra, 950.000 SIT R LAGUNA 2.0 RXE, I. 94, rdeč, 1.800.000 SIT R LAGUNA 1.8 RT, 1. 95, bel, 1.720.000 SIT R SAFRAN 2.2 RT, 1. 94, siv, 1.850.000 SIT FORD ESCORT karavan, I. 93, zelen, 1,240.000 SIT Ford mondeo 1.8, i. 94, siva, 1.350.000 SIT OPEL VECTRA 2.0, I. 92, modra, 1.150.000 SIT OPEL ASTRA KAR., I. 93, modra, 1.150.000 SIT SUBARU LEGACV, siv, 1. 93, 1.200.000 SIT RIA SEPHIA, l. 94, bela, '20.000 SIT HVUNDAI H100, I. 93, moder, 920.000 SIT Mazda 626, rdeča, I. 91, 800.000 SIT Mazda MX 3, zelen, 1. 93, ',345.000 SIT škoda 135 lx, bela, 1. 93, 440.000 SIT Škoda FELICIA, 1. 96, rdeč, 950.()()() SIT Mercedes 190E, i. 91, bel, ■,490.000 SIT AUDI 100 2.3, 1. 92, moder, ',690.000 SIT VW PASSAT KAR., 1. 92, črn, 1.450.000 SIT peugeot 405 gr, 1. 90, siv, 650.000 SIT Seat TERRA 1.3 D, rdeč, 1. 91, 370.000 SIT Kredit 2-5 let T + 4,5 - 4,7%. Informacije 425-45-24. SELMAR zaloga rabljenih vozil BMW 316i coupe, 1. 96, met.rdeč, 2.650.000 SIT Rover 2i4i, 3v, i. 98, m.siv, 1.890.000 SIT R 19 1.4 RT, 1. 93, m.rdeč, 790.000 SIT AUDI A4 1.8T OUATRO, 1. 96, "i-siv, 2,990.000 SIT Rover 416 si, sv, i. 97, 4.290.000 SIT BM\V 525 i, 1. 92, bel, ■•600,000 SIT ^UDI 100 2.3 E, i. 91, bel, ■■350.000 SIT Informacije 063/34-320 in 063/32-524. PREVOLNIK ZALOGA RABUENIH VOZI AUDI 2.0 E, 1. 92, rdeč, 1.340.000 SIT VOLVO 460 1.8 GL, 1. 94, rdeč, 1.390.000 SIT VW SCIROCCO 16 V, I. 90, moder, 1,010.000 SIT VW GOLF 1.4 GL, 1. 93, bel, 1.250.000 SIT R 19, 1. 93, bel, 930.000 SIT HVUNDAI PONV GLS 1.5, 1. 90, siv, 280.000 SIT ŠKODA 135 L FAVORIT, I. 92, moder, 360.000 SIT AX CITROEN TRE 1.1, 1. 88, siv, 280.000 SIT HONDA CIVIC 1.5 GTI, 1. 91, črn, 820.000 SIT DUKE KTM 640, 1. 98, 1.230.000 SIT CHRVSLER VOVAGER 2.4 SE, 1. 99, vinsko rdeč, 5,100.000 SIT CHRVSLER STRATUS 2.5 PLATINUM, 1. 99, zelen, 3.800.000 SIT ALFA 164 3.0 V6, I. 90, zelen, 1.200.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 2.0 SINCRO, I. 92, bel, 1,350.000 SIT CHRVSLER VOVAGER 2.5 L, i. 95, vinsko rdeč, 2,100.000 SIT HONDA ACCORD 2.0 ILS, 1. 94, modra, 1,470.000 SIT Informacije na telefon 063/32-900, 411-982. PANADRIA ZALOGA RABUENIH VOZIL ŠKODA FAVORIT, I. 91, 330.000 SIT HVUNDAI PONV, 1. 91, 299.000 SIT LADA SAMARA 1300, 1. 95, 349.000 SIT LADA SAMARA 1300, 1. 93, 310.000 SIT HONDA CIVIC 1.6 Esi, 1. 95, 1.560.000 SIT LADA SAMARA 1500, I. 93, 229.000 SIT ALFA ROMEO 33 1.5, 1. 90, 349.000 SIT OPEL KADETT 1.6, 1. 91, 690.000 SIT R 5 FIVE, I. 95, 699.000 SIT NISSAN SUNNV 1.4 SLX, 1. 93, 849.000 SIT R 19 1.8 RTI, 1. 93, 1,049.000 SIT LADA SAMARA 1500, 1. 93, 279.000 SIT HVUNDAI SONATA 2.5 V6, I. 99, 3.700.000 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Mo en kredit do 5 let. Menjava staro za novo. Najdete nas na Dečkovi poleg Giga športa. Tel.: 425-43-50, fax.: 425-43-55. MOTO CENTER TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA Kompleten progam APRILLIA na zalogi PIAGGO TAIFUN 50, I. 97, 250.000 SIT GILLERA STALKER 50, 1. 98, 240.000 SIT BUELL Sl, I. 98, 1,850.000 SIT VAMAHA XZF 1000, I. 97, 1.370.000 SIT HONDA VF 750 MAGNA, 1. 98, 1.350.000 SIT VAMAHA XT 600, 1. 98, 800.000 SIT SUZUKI GSX 750 R, 1. 91, 650.000 SIT KAVVASAKI ZXR 750, 1. 95, 1.130.000 SIT HONDA CBR 600 F, 1. 96, 1.050.000 SIT HONDA CBR 900 RR, 1. 97, 1.390.000 SIT Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Kavvasaki I. 99 in Honda 1. 99, Aprilia 99, Cagiva 99, Husqvarna 99. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/891-00-09. PRODAM Prodam malo rabljeni mali gospodinjski mikser Gorenje TGO, bele barve. Cena: 4.000,00 SIT. Tel.: 490-85-40 ali 040/21-63-62. Prodam malo rabljeno ročno zmrzovalno torbo za na vikend. Modre barve. Cena: 3.000,00 SIT. Tel.: 490/85-40, 040/21-63-62. Prodam skoraj nov hladilnik z zmrzovalnikom, višina 110 cm, širina 50 cm, globina 58 cm. Tel.: 472-232. V Pongracu (3 km iz Žalca proti Grižam) prodam dvosobno stanovanje. Informacije po telefonu 7000-470 do 16.00 ure, od 17.00 ure 719-253 in 0401622-972. RAZNO IMENIK- VODNIK NEVLADNIH ORGANNIZACIJ TERENSKA PRODAJA VODNIKA ZNANIM NASLOVNIKOM ADI-Agencija za razvojne iniciative: 061/444-403, 13-776-41. NAIEM V Celju NUJNO iščem garažo za v najem za eno leto. Rabim jo za motorno kolo SKUTER. Z lastnikom sklenem pogodbo. Plačilo v gotovini po dogovoru. Naslov: ZLATKO PRELOŽNIK, Trubarjeva ul. 53/a Celje. Tel.: 490-85-40 ali 040/21-63-62. 01M4 Opel Astra karavan 1.7 TDi, rumene barve, letnik 93, prevoženih 153.000 km, ABS, servo, električni paket, strešno okno. Cena: 880.000 SIT Tel.: 041 747-82(> V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI LAHKO OBIŠČETE Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524 Galerija Doreta Klemenčiča -Maja in Savinova spominska soba odprto vsak četrtek od 10. - 12.00 in od 16. - 18.00, za skupine po dogovoru, tel: 717-717 Gasilski muzej Žalec odprto ponedeljek od 8. - 12.00, sreda od 14. - 18.00 ali po dogovoru, tel: 718-272 Hmeljarski muzej odprto po dogovoru, tel: 715-830 Muzej motociklov Vransko odprto čez celo leto od 10. -18.00, zaprt je bo četrtkih, tel: 725-126 Muzej parnih cestnih valaijev, tel: 718-108 Razstavno-prodigna galerija Oskar Kogoj odprto vsak dan od 7. - 17.00, sobote od 8. - 12.00, tel: 715-300 Savinov likovni salon odprto v času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov od 10. - 12.00 in 16. - 18.00, za skupine po dogovoru Spominska soba Slavka Šlandra odprto po dogovoru, tel: 724-066 Občinska matična kpjižnica Žalec odprto: pon., sreda, petek od 8. - 18.00; torek, četrtek od 8. - 14.00, sobota - zaprto; tel: 717-717 Jama Pekel pri Šempetru umik ogleda: junij, julij, avgust: 8.00 - 19.00; oktober: 8.00 - 17.00, TD Šempeter 702-138 Rimska nekropola v Šempetru umik ogleda: september, 8.00 -17.00; oktober 8.00 - 17.00, TD Šempeter 702-138 Umrli so: Žarko KOŠČANSKI iz Šempetra, 37 let Anton ROTER iz Vranskega, 55 let Ivan ČULK iz Tabora, 84 let Djudjo PETKOVIČ iz Liboj, 45 let Pavlina JOŠT iz Petrovč, 77 let Franc CAGLIČ iz Žalca, 78 let Jožef TURNŠEK iz Šempetra, 41 let Marija ŠKETA iz Orle vasi, 87 let Justina MARINC iz Prebolda, 78 let Jožefa ŽGAJNER iz Dobrteše vasi, 79 let Marija LEMEŽ iz Lipja, 84 let Kristina MARKO iz Vranskega, 57 let Jožef TRŽAN iz Malih Braslovč, 35 let Jožefa ŠULER iz Kasaz, 70 let Jt SAVINJSKA trgovska družba d.d. Žalec SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec Celje - skladišče D-Per 131/1999 O G 10 / * m t o □ M V D r ! COBISS s 999/ Prekajeni vrat Celjske mesnine Ik TRADICIJA DOBRIH TRGOVCEV TAMA Trgovska družba LKim ŽANA d.d. ŽALEC Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec .J**?*' ■■■■■■ SEDEŽNA GARNITURA PIKSI - trosed raztegljivo ležišče 195 x 1_60 cm - dvosed 140 cm - fotelj 105 cm različni vzorci & 61' Ugodni plačilni pogoji prodaja na 12 mesecev brez obresti. iH f r ■■ A ZIMSKA KO .• I U,M I 1 SESALNIK ZA PRAH • največja moč 1300 W • brezstopenjsko reguliranje moči sesanja •vrtljiva gibljiva sesalna cev z dolžino pribl. 180 cm •štirikratni sistem filtrov yC0 ' KU’ SVA TO/ I I NAVEDEN ASORTIMAN JE NA VOLJO V VELEBLAGOVNICI ŽANA. INUDBA VELJA DO 30. NOVEMBRA 1999 OZ. DO PRODAJE ZALOG! CENE SO MALOPRODAJNE V TOLARJIH. PONUDBA VELJA DO 21. NOVEMBRA 1999 OZ. DO PRODAJE ZALOG!