Dr. Guthi Loma: Dotektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. — Ne, prosim. V tem papirnatem škrniclju. — V tem? Dobro premislite, kaj ste po- vedali. Morda v škmiclju, ki je bU temu podoben? — Odločno lahko trdim, da v tem škrniclju, ki ga imate vi, g. sodnik v rokah . . . Stvar je namreč ta, da sem imel desettisoč vinjet, ki jih nisem mogel porabiti. Žena |e prišla na misel, da jih naj nalepim na male papirnate škrniclje. Ravno včeraj zvečer so bile gotove; domov so mi jih poslali in odprl sem jih ravno v trenutku, ko je vstopil mladi mož z grbo. Včeraj je torej on bil edini kupec ki je v takem škrniclju dobil cuker. — Hvala! . . . Lahko greste. Ko je trgovec zaprl za seboj vrata, se je redarni kapetan zmagoslavno obrnil proti pravniku: — No, g. pravnik . . . ali sedaj verjamete, da je Tuzar apreten glovek .... Kajne, ta zna vohati? III. Orjak. Lastnik »Belega krokarja« je imel prav: večerni listi so v dolgih stolpclh poročali o umoru in sos svojimi poročili pušcali široko polje policijskim reporterjem. Priznati se mora, da so v par urah naravinost na čudežen način izsledili bližnje življenjske podatke moža, ki je postal žrtev senzacionelnega zločina. Osobje izsledovalne oblasti je iz časopisov doznalo, da je bil Nikolaj Berenyi bogat posestnik. Pet let je temu, da mu je umrla udoveia mati in velikansko posestvo sta podedovala dva sina: Nikoiaj in Gida. Gida, starejši sin, je dobil polovico vrednostnDi papirjev in je bil solastnik štrinadstropne hiše v Budimpešti. NLkolaj je podedoval dvatisoc oralov obsegajoče, nezadolženo posestvo, na katerem je pridno gospodaril. Čudovito nasprotje med obema bratoma. En je na pesti razsipaval denar; kakor da je čakal le materine smrti, da bi ipotem mogel zadostiti do tedaj zadušenim strastem. Bil je anana osebnost med občinstvom konjskih dirk. Splošno znano je, da je pri neki igri v Montecarlo izgubil dvestotisoč franikov. Na veliko je trošila denar tudi žena in lahkomiselna zakonca sta nekega dne prišla do spaznanja, da je lepo posestvo splavalo. Štirinadstropna hiša se je skoraj zrušila pod veliko težo. Nikolaj pa je nasprotno štedljivo živel in posestvo je od leta do leta naraščalo. Strasti za razsipavanje ni imel; gostiln se je čuval, ker je imel srčno bolezen. S tem se da razložiti, da ni mislil na ženitev in starejši brat je računil na to, da v kratkem zopet pride do posestva. Lepe nade so se naenkrat izjalovile. Nikolaj Berenyi se je lani v Herinilesfiirdo seznanil s hčerjo revnega uradnika Franca Horvata v Budimpe&ti in -se je strasno zaljubil v njo. Ona je ljubezen vračala. Od tega časa naprej je mladenič pogosto potoval v Budimpesto, da bi obiskal svojo izvoljenko. Pretekli teden je zaprosil za njeno roko, na 7. tega meseca so dolocili zaroko. Do uresničenja tega načrta ni prišlo. Berenyi je bil 6. umorjen . . . To so podatki, ki so oblast od bližje zanimali. Reporterji so, kakor po dogovoni, obrnili pozornost policije na brata umorjenega mladeniča, ki je vsled nameravane bratove ženitve izgubil upanje na sijajno dediščino. Mihael Tuzar je v detektivski sobi po dvakrat prečital časopisna poročila. Zamislil se je: Za vraga! . . . Ko da je vse to pisano z namenom, da me odvrne od prave smeri! Med vrstami skrite obdolžitve; interesi pokvarjenega, zadolženega Gide Berenyi so zahtevali, da se sklenitev zakona prepreči, zato je verjetno, da je onizvršil umor . . . Dobrol Toda jaz sem prepričan, da morilec ne more biti nikdo dragi, ko oni mladi grbavec. Izključeno pa je, da sta Gida Berenyi in grbavec ena in ista oseba. Po opisu cukrarja je moj mož približno dvajsetleten, Gida Berenyi — če je v resnici brat umrlega — pa najmanj tridesetleten . . . Mogoče je, da je umor njegova ideja, a v tem slučaju je mogel biti le podpihovalec, ker je več ko gotovo, da je zločin delo grbavea . . . Sploh pa ni nemogoče, da časopisi predstavljajo Gido Berenyi-ja v napačni luči. Da se informiram o položaju moram obiskati Franca Horvata ... — Tako je, mojster. Tudi jaz sem vašega mnenja. To je pripomnil Daniel Kopek, detektiv orjaške postave. Na policiji ga niso radi uporabljali, ker se )e radi visoke postave povsod že na sto korakov spoznal. Bil je predmet zasmehovanja tovarišem im razbojniški tolpi. Revež je bO radi tega zelo potnt. Ker je bil aniblcijozen, je bila njegova samozavest žaljena, ker mu niso zaupali večjih slučajev m nekega dne je obiskal Tuzarja, potožil mu je srčno bol in ga prosil, da ga vzame k sebi. Za vajenca bo dober. Detektivskemu predstojniiku bi rad dokazal, da ga krivično zapostavlja. Tuzar se je usmilil dobrodušnega tovariša in ako je le mogel, se ga je poslužil. — Fant, ali se ti je zbledlo? Odkod poznaš moje mnenje? — Hehehe! Ne veste, da ste glasno mislili! . . . Vi torej obišcete Franca Horvata in ako nimate nič proti temu, bom jaz med tem lovil grbavca. — Preveč si neroden za to, da bi ga našel. — Hvala lepa! Vaše besede priznanja so za moje bolno srce ko balzam . . . Hej, zakaj neki sem postal detektiv!? . . . — No, no! ne vdaj se preveč čustvom. Dober detelrfiv ne sme biti tako hitro užaljen . . . Kje boš iskal grbavca? — Prosim, zelo prosim: bodite do mene zaupljivil Istina, da je Budimpešta svetovno mesto: ima sedemstotisoč prebivalcev, ne verjamem pa, da bi bilo med sedemstotisoč prebivalci več ko trije nizki, tuberlailozni grbavci. — No, dobro! . . . Išči grbavca. Sedaj je na uri štiri. Ob šestih me cakaj v Univerzitetni ulici, pred vrati hiše štev. 9. — Ali tam stanuje g. Franc Horvait? — Kako veš? — Samo mislim. — Izvrstno! Z veseljem konštatiram, da se tvoje umske zmožnosti bliskovito razvijajo . . . Sedaj se podaj na potl . . . Tuzar je precej dolgo zvonO na stanovanju Franca Horvata, predno je prišel v njegovo preprosto opremljeno obednico. Sprejela ga je gospodinja. Že zdavnaj je prekoracila štirideseto leto, obraz pa je vkljub temu še sedaj zanimiv. Obraz je smrtnobled, oči objokane. Strašna novica jo je zelo pretresla, kar nikakor ni čudno. Zasnovani zakon bi zagotovil njejiemu edinemu otroku udobno bo- doonost, sedaj pa se je vse razpršilo. To bi bilo najmanjše tzlo. Hčerka se je po sprejemu porocila o umoru onesveščena zgnidila in še sedaj leži nezavestna v svoji postelji. Strastno ga je ljubila in bila je vsa nesrečna, ko ga en dan ni videla. Veliko vprašanje je: ali prenese strašni udarec, ki jo je zadel z nenadno smrtjo ljubljenega zaročenca. — Gospa, oprostite, da sem vam v tej uri žalosti v madlogo. Dolžnost me je pripeljala sem. — Ste morda policijski uradnik? — Da, gospa! . . . Današnji večerni listi . . . — So pisali resnico . . . Čisto resnico! Kak udarec! 'Kak iidarec! . . . Ravno danes bi zarocil mojo ubogo hčerko . . . Umrl je! Neusmiljeno so ga umorili, da bi prišli do njegovega posestva! . . . . — Vi torej mislite, da je morilec . . . — Gida Berenyi! . . . Tisti falot! . . . Javno povem, četudi pred zakonom: in je bil. Nikdo drugi! — Premislite stvar! Obdolžitev je strašna: bratomor! Podatki preiskave vodijo v drugo smer. — Gospod, zelo vas svarim: pazite, da ne bodo vlekli v ječo nedolžnega človeka! Ponavljam: on je morilec, Gida Berecyi! . . . Aretirajte ga! Na vešala z njim! Kaj pa je vzbudilo v vas to prepričanje? — Niikolaj se je često pritoževal nad svojim bratom. Na vsakem koraku ga je nadlegoval in mu grozil. — Zakaj mu je grozil? — Na kant je prišel. Vse je zapravil. Ubogi Nikolaj! Da bi bratu vsaj nekaj rešil, je ltupil njegovo hišo. Ako bi bi]o prišlo do dražbe, bi ne dobil za njo niti vinarja, tako pa jo je prodal za stotlsoč kron, kar je v enem mesecu zapravil . . . Ko je doznal, da se brat ženi, ga je pod krinko dobrohotnosti prosil, da se odreče svoji nakani, češ, srčno hibo ima. Onesrecil bi ženo, otroke . . . Se razume, da mu je bilo le do posestva. Nikolaj se ni dal premotiti, radi tega sta si postala nasprotna: več nista občevala. Ta malopridnež je v pismih grozil, da se bo maščeval. Javno pohujšanje uprizori, obtoži ga, da ga je pri nakupu hiše opeharil . . . Nikolaj je predvčerajšnjim pri nas obedoval, ko je dobil od brata pismo ... Glejte, gospod, tu imam pismo. Ga lahko prečitate. Detelrtiv je radovedno preletel vsebino pisma. c »Dragi Nikolaij, zelo te prosim, takoj me obišči. Go voriti hočem s teboj. Gida.« — Dobri fant je hotel iti, toda jaz sem ga pregovorila. Slutila sem, da pisec pisma ima slabe namene . . . Ni šel k bratu, marveč on je njega obiskal v hotelu in ga umorill — Ali laliko obdržim to pismo? — Izvolite! . . . Nekdo zvoni! . . . Gotovo je zdravnik prišel . . . Uboga hčerka je zelo bolna! Oprostite, gospod! — Gospa, še eno vprašanje! . . . Ali ne poznate bolehavega mladega grbavca? — Ne poznam. — G. Berenyi tudi ni govoril o njem? — Nikdar. Nikolaj v Budimpešti z nikomur ni občeval. — Hvala! Tuzar je globoko zamišljen prišel na ulico. — Bog ve, ali ni govorila ta gospa resnice. Nlkola Bereny-ja je brat poslal na drugi svet. S tem pa moje stališče ni omajano. Da bi ga lahko umoril, je stopil v stik z grbavcem, ki mora biti po vsej priliki revež in je pripravljen za denar vse storiti . . . Če prav slutim, z enim udarcem dve muhi tibijem: ofoenem z morilcem se ujame tudi njegov podpihovalec. Orjaški detektiv ga je že čakal pri vratih. — Ninini! Na tebe sem-pa popolnoma pozabil. Kaj je novega? Oči Daniela Kopek so se bleščale od veselja. — Ga že imam! Ga že imam! Ga že imam! — Grbavca? — Se razume, da grbavca. — Ali ai ga slučajno dobil? — Nasprotno! Sedaj enkrat sem dobro vohal. Zastonj! je v moji glavi pamet, samo je nočejo opaziti. Takole sem sklepal: ta mladenič ima zelo razvito pljudno bolezen, verjetno je torej, da ga v kateri bolnici poznajo, to tembolj, ker so posebni telesni znaki zelo očitni. — Pravilno! — Vzel sem si voz in sel od bolnice do bobaice . . . V »Rudečem križu« sem doznal, da se je tri mesece tan_ zdravil, seveda kot plačilni bolnik. — Kot plačilni bolnik? Ai so tako rekli? — Da, bil je plačilni bolnik. Ni čuda. Saj je premožeE človek. — Kako veš? — Oh, vse sem že izvohal. Imenuje se Elija Berger. Ima enaindvajset let. Stanuje v Velikopoljski ulici št. 33. Sirota je; nima ne očeta, me matere. Njegov zakoniti varili je Koloman Berger. Stric mu je. — Ali je v resnici premožen fant? — Prosim! V lastni hiši stanuje. Kakor sem izvedel od hišnika, je slušatelj pravme alniltete in je v tefo dneh položil drugi rigoroz. Vedenja je dobrega in priden, mkdar ne ponočuje. Vsako leto prebije dva mescca v Arkoni. Tudi danes zvečer potuje tje; gre ob osmi uri stiridesel minut . . . Tuzar je s kislim obrazom poslušal orjakova poročila, ki so njegove račime križala . . . Ako je Elija Berger v reanici bogat in moralen fant, ga za umor niso mogh naieti Sumljivo je, zakaj namerava ravno danes zvečer odpotovati; to mu na vsak način prepreči, ker je dobil naročilo, da ga aretira in odda policiji, kakor hitro ga na>de . .'. Kaj i>a, ako ni on iskani grbavec! ... — Priznam, da si bil sedaj enkrat v resnici spretenZadovoljen sam s teboj in skrbel bom, da predstojnilca primerno informiram o tvojih sposobnostih . . . — Oh, mojster! . . . Vi ste resnično vrl clovek. — Nikar se ne zahvaljuj! . . , Sedaj pa obišči oneg« cukrarja v Kepereški ulici, kateremu danes opoldan i_.u roci pozivnico. — G. A. Fischerja? — Da. Pripelji ga s seboj v stanovanje Elije Bergerja. Postavim ga pred grbavca: ali ga spozna? — Letim! Orjak je pobral pete in drvel proti Kepereški uliaL, Tuzar pa je hitel na grbavčevo stanovanje. (Dalje prihodnjič.)