Z gospodarskega polja. = MlekarstTO leta 1906. Bazmeroma največ mlekarskih zadrug je imela Predarelska (651), najmanj Istra (2). Kranjska je štela 89 mlekarskih zadrug. = Za čebelarstro t Dalmaciji. Za- dersko namestništvo je odločilo, da bo tudi letos v Dalmaciji teoretiško-praktični tečaj za gojenje čebel. Tečaj bo pri Kninu in bo trajal 8. dai. Začne se 30. junija. = Bazvoj čebelarstva. Največji čebelar na svetu je Harison iz Kalifornije v Ameriki, ki ima okolo 6000 panjev, od katerih dobiva na leto okolo 100.000 kilogramov medu. Na Grškem so našteli okolo 30.000 panjev, ki dajejo na leto okolo 1 in pol mil. kg medu. — Danska ima 80.000 panjev. Izmed vseh držav v Evropi se pa s čebelarstvom najbolj bavi Avstro-Ogrska, ki ima okolo 1 in pol mil. panjev, od katerih dobiva na leto okolo 21 mil. kg. medu. = O razroja zadražništra t Atstriji. Leta 1873., ko je stopil v veljavo zadružni zakon, je bilo v Avstriji skupaj 1550 zadrug, koncem leta 1906. je naraslo njih število na skupaj 11.683. — Posebno so se razvile kreditne zadruge, katerih je bilo leta 1873. 943, a koncem leta 1906. 7886. Število članov kreditnih zadrug je znašalo leta 1903. 1,643.375 — hraniine vlogo 1453 mil., izplačana posojila pa 1281 milijonov. Konsumna društva so imela leta 1905. skupaj 240.799 članov. Med konsumnimi društvi je najmočnejše BPrvo dunajsko konsumno društvo", ki je imelo leta 1905. že 45.000 članov ter jih šteje danes gotovo na 50.000. = JNaJceneji konjl so v Argentiniji. Tam je 4,762.340 konj. Na vsakih 100 prebivaleev pride 120 konj. Najboljši konji stanejo po 125—175 K. Izvrstnega konja se dobi za največ 75 K, jako dobre po 30, 25 K. Za Argentinijo ima največ konj Sibirija, kjer pride na 100 prebivalcev 85 konj. = Riblške zadruge ob Adrijl. Po prizadevanju ribiškega nadzornika Petra Lorinija v Trstu se je ustanovilo dosedaj 62 ribiških zadrug ob obali Jadranskega morja. Zadruge imajo namen, da omogočijo nabavo večjih ribiških bark, večjib. in močnejših modernejših mrež in drugih izpopolnjenih priprav za ribištvo. Poleg tega imajo skrbeti za to, da bodo ribiči svoj lov unovčevali brez prekupcev in posredovalcev. Od teh zadrug je y Dalmaciji in na dalmatinskih otokih 33, v Istri 24 in v tržaški okolici 3. = Velika vročina in snša vlada po vsi Istri. Pšenica ia drugo žito, krompir, grah itd. silno trpijo zaradi suše. Trava se suši, živini primankuje paše. Na mnogih krajih uničujejo poljske pridelke čryi. Splošno primanjkuje tudi vode. Edino, kar kaže lepo, je vinska trta. A starega vina ne more kmet prodati, akoravno so cene padle. Oljka obeta slab pridelek. Pač res: tožna Istra!