Leto XVII
V.b.b.
Klagenfurl (Celovec), dne 15. decembra 1937
Sl. 50
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC1*.
Klagenfurl, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurl, Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Uganka Rusija.
Današnja Rusija nam je še vedno uganka kakor pred desetimi leti, ne toliko zaradi nujnosti položaja kot radi hotene nejasnosti. Fašizem jo slika v najtemnejših barvah kot izvržek pekla, komunizem vidi v njej svoj paradiž. Slavni jezuit Muckermann je našel zanjo edino pravilno označ-ko, da globin ruske duše ne bomo v Evropi doumeli nikdar. Nad ogromno rusko zemljo, ki obsega skoro petino sveta, leži še vedno neprozorna koprena nejasnosti in ugibanja. Kot Slovani ne moremo ostati mlačni napram pojavom, ki zadnji dve leti prav usodno posegajo v največjo slovansko državo. Mnogo se je o teh pojavih pisalo v evropskem tisku, v njem se je dognala mnoga resnica, a kljub temu je človek vedno znova prisiljen, da išče novih pojasnil o gigantskem dogajanju v tej tajinstveni deželi, o trpljenju in ustvarjanju množic, o duhovnem življenju tega zagonetnega slovanskega naroda, ki spaja v sebi nagnenje h tajinstvenosti vzhoda z razumarstvom zapada, brezobzirno elementarnost človeških strasti z mehkobo kultiviranega srca, naroda, ki nosi v svoji duši podobo angela, a jo v danem trenutku zamenja za krinko hudičevo.
Rusija je zagoneten, nepoznan svet. Puškin, Tolstoj, Dostojevski, Solovjev, Berdjajev — ti iskalci zadnjih skrivnosti krščanske kulturnosti odkrivajo lepoto in globino ruske duše. Ljenin, Stalin prikazujeta njen spačeni, potvorjeni obraz. Tako ostane nepoznana in zagonetna duša ruskih narodov, dokler jo presojamo z zapadnoevropski-mi očmi. Navadno pozabljamo, da je značaj in ustroj ruskega človeka nekaj povsem drugega, našim pojmom nedojemljivega, nerazumljivega — široka in globoka, kakor ruska zemlja, visoka kakor rusko nebo.
Lansko leto v decembru je sovjetska Rusija dobila po 12 letih revolucionarne Ijeninske ustave svoj novi državni red, ki obeta normalizacijo razmer in zakonitost v državi. Težko je verjeti, da bi sedanja generacija izvedla resnično ureditev prilik, pregloboke so rane, ki jih je vsekala revolucija v narodno telo in dušo, da bi jih mogel en rod zaceliti in dokončno preboleti. Zato je bil močno upravičen pesimizem Evrope, ki je z nezaupanjem sprejela vest o novi ustavi sovjetske Rusije, češ, da to ni nič drugega kot eno izmed propagandnih sredstev, da se zakrijejo strahote resničnih razmer. Po enem letu nove ustave so se te dni — 12. decembra — vršile prve volitve, ki naj bi svetu dokazale, da prehaja nova ustava v stvarno politično življenje. Volitve so bile po ustavi tajne in neposredne, to se pravi, da volilci neposredno izbirajo politične predstavnike od vaških preko mestnih pa do najvišjih zastopnikov političnega življenja v državi. Vsekakor pade v oči, da postavlja kandidate samo ena, to je komunistična stranka sovjetske Rusije. Zato je tudi v tem primeru razumljivo nezaupanje evropske javnosti, ki gleda v teh volitvah samo politično igro sedanjih oblastnikov, ki se hočejo na tak način iznebiti očitka stvarne diktature in na zunaj pričarati videz demokracije. Način postavljanja kandidatov močno potrjuje upravičenost tega nezaupanja, saj je sam Stalin kandidiral kar v 200 volilnih okrožjih in prav gotovo si bo izbral za svoje namestnike povsem zanesljive ljudi, ki ga bodo tudi v bodoče v polni meri podpirali v njegovih diktatorskih stremljenjih.
Prav gotovo pa so sedanje volitve vpoštevanja vredna stopnja v notranjem razvoju sovjetske
Rusije. Mogoče pomenijo celo majhen korak k normalizaciji razmer, ki so bile doslej zgolj izraz samovolje majhne peščice ljudi ob državnem krmilu. Preuranjeno pa bo najbrže pričakovanje, da se ruskemu narodu bliža že sedaj doba notranjega miru in zakonite ustavljenosti. Razvoj v narodni skupnosti je veliko bolj počasen kot pri posamezniku. Cesto je treba več rodov, da privedejo narod do ustaljenega gledanja na resnično življenje in do zrelega pojmovanja njegovih potreb.
Današnji rod je postavljen pred naloge, ki jim očividno ni kos. Odtod to hlastno iskanje in raz-rvanost duhovnega življenja. Odtod tudi razcepljenost pogledov na svet. Nekdanja uravnovešenost je pred novimi pojavi stopila v ozadje, nemirni človeški duh išče novih dognanj in novih
Rastoči ugled Jugoslavije.
Potovanje šefa Jugoslavije dr. S t o j a d i novi č a v Rim je obrnilo pozornost sveta na slovansko državo ob sinji Adriji. Italijanska mesta, katera je predstavnik Jugoslavije obiskal, so se odela v italijanske in jugoslovanske zastave, godbe so igrale v pozdrav državni himni, o političnih razgovorih pa je izšlo uradno poročilo, ki ugotavlja ugodno se razvijajoče razmerje med Italijo in Jugoslavijo. — V nedeljo je v Beograd dospel francoski zunanji minister D e 1 b o s in bil sprejet z izrednimi častmi kot predstavnik države, s katero je Jugoslavija povezana v iskrenem prijateljstvu. Sedaj napovedujejo prihod drž. tajnika dr. Schmidta v Beograd, v januarju pa poseti predsednik Stojadinovič Sofijo in Berlin.
Ti dogodki potrjujejo uspehe jugoslovanske politike, ki stremi za osamosvojitvijo iz tokov svetovnega trenja in za pomirjenjem z vsemi sosedami. Na ozemlju vzhodne in srednje Evrope, kjer živi skoraj 90 milijonov ljudi, danes po pretegni zaslugi jugoslovanske politike ni več nobenega neposrednega povoda za strah pred bojnimi zapletljaji. Nasprotno, med državami se razvijajo odnošaji, ki obljubljajo blagostanje vseh njihovih narodov in nedvomno tudi številnih narodnih manjšin, bivajočih v tem predelu Evrope.
Habsburžanom so vrnili njihova posestva. Ministrski svet je pod predsedstvom kanclerjevim sprejel nekatere zakonske osnutke, ki se tičejo Habsburžanov. Razveljavljena je postava, po kateri so bili Habsburžani prisiljeni bivati izven države. Vrnjena jim je nadalje njihova zasebna lastnina, do katere država ni imela pravice, to so večinoma posestva in gradovi, ostala bivša cesarska posest pa pripade državi oz. dunajski občini.
Francija za stara prijateljstva. Potovanje ministra Delbosa preko Varšave in Bukarešte v Beograd in Prago potrjuje rastoče francosko zanimanje za zavezniške države. Franciji je mnogo na tem, da zoperstavi nemškim interesom na evropskem vzhodu svoje in angleške interese. To se ji je nedvomno tudi posrečilo, ker je zunanji minister nosil seboj tudi stvarne obljube svoje vlade. Casi pa, ko so bile srednje in male države zgolj privesek velensil, so minuli.
Italija je izstopila iz Zveze narodov. V soboto zvečer je Mussolini svečano proglasil izstop Italije iz Zveze narodov. ..Obračamo hrbet razpada-
smeri, ki naj ga vodijo iz okostenelih oblik starega življenja.
Ves svet, ne samo Rusija, živi v nekaki duševni mrzlici. V vsej tej zmešnjavi gleda človek, ki veruje v božjo Previdnost, trdo preizkušnjo, ki jo mora prestati človeštvo, ker se je v svoji objestnosti le preveč oddaljilo od svojega Boga. To zaupanje v nek višji red je edina zdrava sila, ki bo človeštvo spet privedla do miru. Ni si mogoče misliti, da bi tudi ruski narod v svoji bujni mladosti ne razpolagal več s tvornimi silami, ki ga bodo končno vodile do miru in blagostanja. Gotovo pa je, da bo to notranje pomirjenje nastopilo šele vzporedno s pomirjenjem ostalega sveta, ki prav tako boleha zaradi porazne neurejenosti. Znamenja ne kažejo, da se ho to zgodilo kmalu in brez potrebnih žrtev.
jočemu templu, kjer se pripravlja vojna... Oboroženi-smo nà suhem, morju in v zraku in smo prežeti junaškega duha naše revolucije, katerega ne more streti nobena sila na zemlji11, to so stavki iz Mussolinijevega proglasa. — Z izstopom je črta Berlin—Tokio—Rim perfektna, odprto ostane le še vprašanje, kdo bo prvi dal povod za vojno.
Poljska in kolonije. Vzporedno z Nemčijo je ; dvignila zahtevo po kolonijah tudi Poljska. Utemeljujejo jo za slučaj, če bi se kolonijalna posest vnovič delila. Prebivalstvo poljske države stalno narašča in že je židovsko prebivalstvo naprosilo i vlado, naj mu izposluje možnost naseljevanja v prekomorskih deželah. Tudi razpolaga Poljska s kapitali, ki bi jih rada investirala v kolonijalni posesti. Očitno je velesilam poljska zahteva po kolonijah ljuba kot protiutež proti nemškim zahtevam.
Zaslepljeni ruski mogotci. Moskovska brezbožna organizacija pripravlja ostro propagando proti praznovanju božičnih praznikov, katere je ljudstvo lani obhajalo z velikimi verskimi svečanostmi. Organizacija je pozvala svoje člane, naj sodelujejo pri 28.000 napovedanih brezbožnih prireditvah. Nadalje namerava pritegniti kino, radio in časopisje, da ljudstvo odvrnejo od božiča. — Očividno se sovjetskih brezbožnikov polašča vedno večji nemir, ker se ljudstvo le malo zmeni za njihove protiverske skomine.
Japonci delijo Kitajsko. Po izredno ostrem boju se je japonskim četam posrečilo zasesti prestolico Nanking. Zasedbo so v Tokiu praznovali z viharnimi manifestacijami za japonsko vojsko. Japonske čete bodo sedaj najbrže prodirale naprej, dokjer ne prisilijo Kitajske, da sprejme njihove pogoje, ki so ločitev od Rusije, sodelovanje z Japonci in avtonomne kitajske pokrajine pod japonskim vplivom.
Ostala politika minulega tedna. Dr. Stojadinovič obišče v januarju Berlin. — Vodja nemške mladine Baldur v. Schirach je na svojem propagandnem poletu obiskal tudi Turčijo. — Francijo je stala španska vojna doslej 25 milj. frankov. — Švedski kralj Gustav je praznoval 301etnico vladanja. — 12. januarja se sestanejo države rimske zveze v Budimpešti. — V Pragi so pokopali bivšega trgovinskega ministra Najmana. — Švica je uvedla retoromanščino kot četrti državni jezik. — Od 20. decembra do 6. januarja namerava zvezna vlada prepovedati vsa politična zborovanja. — V Angliji je 1 in pol milijona nezaposlenih. — Ob Severnem morju namerava moskovska vlada zgraditi novo oporišče za vojno mornarico. — Pri predstoječih volitvah v Rumuniji bo nemška manjšina podpirala vladno listo. — Novi gospodarski
SafhaaMike
me jiozjabitl !
dino. V družinskem krogu, ki je bil nekoč tako enoten, sem našel v srcih starišev globoko bojazen, da ne bi izgubili otrok. Nikdar še ni zijal med dvema rodovoma tolikšen prepad in mnoga mati je tožila, da ne razume več svojih malih. Tu je naprimer cvetoča družina z 6 otroki in stariši. Mati pravi, da se z najstarejšim še more kolikor toliko sporazumeti, med njo in najmlajšimi pa stoji visok zid. Oba, oče in mati, sta opustila vsak nadaljni poizkus, da bi jih razumela. Splošna je v Nemčiji tožba in vsi so si edini v tem, da je končni cilj kulturnega boja otrok. V provincah ob Renu in na jugu še živi odpor, na severu in vzhodu pa so se množice podale. V Niirnbergu, katerega tri četr-
minister Goering je izdal odredbo, da morajo dobivati delavci plačo tudi za nedelje. — Koncem minulega tedna je obiskal Hitlerja bivši francoski min. predsednik Flandin. — V Nemčiji so razširili najemniško zaščito za vsa večja mesta. — V Berlinu so otvorili sudetsko-nemško razstavo. Ob otvoritvi je govoril Konrad Henlein. — Z novim letom bo za Slovence v Italiji začel izhajati nabožni list ..Sveta Gora“.
t dr. Anton Bauer, hrvaški metropolit. 9. dec. popoldne je v Zagrebu preminul nadškof dr. Anton Bauer. Preminuli dostojanstvenik je bil rodom gradiščanski Hrvat. Odlikovala ga je neizmerna ljubezen do naroda, iz katerega je izšel, njegovo čast in ime je branil do svojega zadnjega diha. Velik je bil njegov delež na ustvarjenju Jugoslavije, kot nadškof in trajni predsednik konference jugoslovanskih škofov se je trudil za njem duhovni in duševni podvig. Njegova zadnja pot je bila veličastna manifestacija za katoliško misel. Naslednje ga njegov dosedanji pomožni škof dr. Alojzij Stepinac.
Kulturni napredek Slovenije. Minulo soboto je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki bo vodila raziskavanja narodnih znanosti, odpirala razglede v evropski kulturni svet in dajala pobude slovenski umetnosti. Ta najnovejša, poleg univerze najvišja kulturna ustanova ima štiri razrede, njeno prvo članstvo tvori sedem vodilnih slovenskih znanstvenikov oz. umetnikov. Prva skrb Akademije bo, da častno zastopa slovensko znanost in umetnost v mednarodni kulturni tekmi.
Kdor ima mladino, ta ima narod!
Pariške „E t u d e s“ prinašajo iz peresa Nemca Engelmanna sledečo sliko sedanje Nemčije: ..Govoril sem tam (v rajhu, op. prev.) z otroki. A nisem mogel najti pravih stikov s pogansko mia-
„Ne, ne, ne upam si piti Kathreinerja. Pravi se, da strašno debeli!"
Odkod ima gospodična to modrost? Jasno, Kath-reiner ni sredstvo za izgubo tolšče. Vendar vsled pitja Kathreinerja še nobeden ni postal debel, nikakor ne! Ljudje, ki si to domišljujejo, naj bi raje razmišljali o tem, kaj vse ostalo jedo. In ravno na tem bo ležeče, ne pa na Kathreinerju, najboljši Kneippovi sladni kavi. Človeka okrepčuje in mu daje veselje do življenja, ne pa ga odebeli. Vsled Kathreinerja se kazalec na tehtnici ne bo dvignil, marveč Vaš počutek, cenjena gospodična. In to je ravno tisto! Kaj ne? * *
tine prebivalstva so luteranske vere, sem obiskal neko nedeljo zjutraj protestantovske cerkve: vse so bile prazne. Katoliške cerkve so bile polne, a v njih ni bilo otrok."
Pretresljiva je ta slika iz sedanje Nemčije. Prekosili bi jo kvečjemu še prizori iz sovjetske Rusije, kjer je država prpglasila mladino povsem za
svojo lastnino in jo vzgaja v izrazitem komunističnem duhu. Tudi narodni socializem se skuša ukoreniti najprej v mladini in si jo zato lasti brezpogojno. Cerkev in stariši si zaman prizadevajo; da ohranijo pravico nad svojimi otroki, državna sila in nasilje hladno pfezreta njihove težnje.
V tem pogledu imajo svojo tožbo tudi narodne manjšine. Državna šola malone povsod odtujuje njihovo mladino starišem in narodu. V našem listu smo opetovano in bomo spet in spet navajali prizore iz našega šolstva, nevredne kulturnega naroda Nemcev. Tudi za naše razmere velja:	Stariši ne razumejo več svojih otrok!
Med njimi in malimi vstaja prepad, ki bo upro-pastil družinsko enotnost in skupnost. In če bi nam bila sicer dana polna enakopravnost, raznarodovanje in odtujevanje šolske dece odtehtata vsako pravico in sta vnebovpijoča krivica.
So tudi pri nas stariši, ki so otopeli v skrbi za dobro vzgojo svojih otrok. Kaj bi tožili in se razburjali, saj naše prošnje itak ne zaležejo, menijo le-ti vzgojitelji. Pozabljajo ono veliko zapoved, ki tirja od otrok spoštovanje starišev in meni s tem tudi dolžnost starišev do otrok. S to zapvedjo je v najožji zvezi mirno, dobro življenje na zemlji in sicer nikakor slučajno ravno s to. Med otrokom in stariši velja velika, življenska pogodba od prvega otrokovega dne pa do smrti in še preko smrti roditeljev. Ta pogodba zahteva v prvo skrb starišev za otroka in v drugo otrokovo skrb za obnemogle roditelje. Ta v človekovo naravo položena pogodba je tako silna, na je doslej v zgodovini še ni razveljavila 1 nobena postava in nobena odredba. Razveljavi in uniči pa jo malomarnost starišev do otrokove vzgoje. Ce oče in mati nista skrbela za dušni in gmotni blagor svojih otrok, kako naj otroci pozneje skrbč za svoje stariše? In le prečesto se v življenju dogaja tako, da se nemarno ali malomarno vzgojeni otroci sami maščujejo nad stariši za njihovo nemarnost in malomarnost.
Žalostna tožba zveni iz uvodnega pisma; ne samo tožba proti brezobzirnemu režimu, marveč tudi proti starišem, ki so v očigled sili zanemarili svojo dolžnost. Ostrovidei že danes vidijo in napovedujejo prihajajočo kazen za greh države in starišev. — In pri nas? Četudi gre skozi osem desetletij naša tožba proti odtujevalni in ponem-čevalni šoli in so bili vsi naši klici in vse naše prošnje zaman, ne bomo nehali in ne smemo nehati vpiti proti krivici, ki se godi nad našo mladino, dokler ne bo zadnji naš otrok otet v družinsko in narodnoobčestvo.	k.
Inserirajte v Koroškem Slovencu!
PODLISTEK
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(29. nadaljevanje.)
Nekaj časa je molčala, nato se je umirila in bila je vsa druga.
„Nočem ti tajiti, Martin. Veliko sem živela, po mestih sem se klatila. Kadar mi je dal denarja, sem ga zapravila. Jaz moram včasih znoreti, kakor pravijo. Matere, očeta nimam več, domov ne smem, doto je požrl Balant. Rečem ti, da me je včasih tako sram, da se še pred božjo Mater ne upam:"
„Kaj misliš zdaj?"
„Pri tebi ostanem. Kuhala ti bom. Kadar ne bova imela denarja, pojdem k njemu."
Martin je dejal, da sam ni vedel kako: „Njego-vega denarja ne maram!"
„Saj ti ne bom povedala, Martin. Hvaležna sem, če lahko ostanem pri tebi."
Dolgo jo je gledal. Zmajeval je z glavo: «Vraga, Balant je videl skozi noč." Ko se mu je porodila ta misel, je dejal še enkrat odločno: «Ostani Katarina, pri meni ne bodo kazali za tabo. Le to mi moraš obljubiti, da ne pojdeš več k njemu po denar."
Prejšnja zvita priliznjenost se ji je vrnila. «Obljubljam!" je dejala tiho.
«Tam pri ognjišču ti posteljem," je dejal.
Smehljaje se ga je gledala od strani. Pogasil je ogenj, da je žerjavica mirno tlela.
V temi se ga je oklenilo dvoje želečih rok.
«Martin, jaz sem mlada. Zakaj se me bojiš? Moraš me imeti rad. Moraš! Ubij me, kakor ubiješ srno."
«Katarina!" je zašepetal Martin vroče.
Dvoje življenj se je strnilo.
Žerjavica je umirala ...
*
Pod Mokrico so pele sekire. Visoke smreke, vedno uprte v nebo, so v onemoglem obupu rušile vse pred seboj, kadar so padale na zemljo. Ko so jih obelili, so ležale kot neveste.
Zunaj po dolini pa je pokrival zemljo globok sneg.
Pozno se je vračal Revež iz mesta, kjer je nabiral stare ure. «Mora se vrteti, mora se!" je premišljal. «Zakaj se vrti zemlja, zakaj zvezde?" Zadovoljno se smehljajoč je postajal.
«Težo jim moram vzeti in večno se bo vrtelo. Težo, to je tisto."
Uprl je oči v jasno nebo nad seboj. «Potem bomo vedeli, kako gredo božja kolesa."
^ Preden je začel gaziti navkreber, je zaslišal težko vzdihovanje in čuden jok, kakor bi vekala žival. Utihnilo je in zopet pričelo. Tako je bil zatopljen v misli, da sprva ni hotel verjeti. «Vraga, mar prav slišim?"
«O ... o ... oh," se je oglasilo.
«Kdo pa je?" Stopil je v tisto plat. Zagledal je v snegu žensko, ki je zgrešila pot. Posvetil je.
«Jeračeva!"
«Pomagajte!"
«Kako si- pa ti sem zašla? Kaj pa ta fant?" Začudeno je gledal Revež fanta, ki je stal poleg in vlekel žensko za roko.
«Mo., oj je, mooj. Tak po., omagaj! Ubil me je." Vila se je v težkih krčih, po sencih je tekla kri.
«To je tvoja mati, a .. a?"
„A ti, a ti!" je s težavo izrekel fant.
Revež jo je vzdignil, toda hoditi ni mogla več. «Primi jo za noge!" je ukazoval ter mu pokazal, kaj naj stori.
Počasi sta jo nosila po globokem snegu, tako se je vzpenjalo telo, da sta jo komaj obdržala.
Doma je Revež prižgal luč. Položila sta jo na slamo, kjer je nekoč stala krava, ki jo je prodal, ko je pričel kupovati ure in različno orodje.
«Kaj ti je ženska? Povej! Si žejna?"
«Voode!" je prosila z vidno slabejšim glasom. Le malo je pila. „U... bil me je."
«Kdo te je ubil?"
Od bolečin ni mogla do besede. Fant se je spravil v kot in gledal nepremično v mater.
„Fej!“ je zastokala bolnica.
«Kje te boli?"
«Povsod, vse boli, tu notri." Kazala je na prsi in trebuh.
Revež je povesil roke. Ni vedel, kaj bi storil.
„Fej!“ je zopet siknila Jeračeva. Obraz se ji je spačil do groze. «Booli... booli...“
(Dalje sledi.)
Folge 10.
Sonderbeilage des »Koroški Slovenec0
Die Karntner Slowenen in Vergangenheit und Gegenwart
Auf Seite 37 meint Veiter: „In den gemischt-sprachigen Pfarren waren fast nirgends deut-sche Pfarrer tàtig, und der Religionsunterricht wurde auch fiir die deutschen Kinder dieser Pfarren nicht selten in slowenischer Sprache er-teilt (iwie dies beute noch vielfach der Fali ist)“. Wenn auch der Verfasser dieser seiner Auffassung in den Tabellen Seite 116—123 selbst widerspricht, ist dennoch eine Bemer-kung auch von unserer Seite notwendig. Das Sprachenverhaltnis im gemischtsprachigen Gebiet ist nicht etwa 1:1, die Umgangs-u n d F a m iliensprache ist fast durchwbgs slowenisch und der Pfarrer ffagte in der Schule nicht nach dem politischen Bekenntnis der Schiller bzw. ihrer Eltern, sondern lediglieli nach der Um-gangsspraclie im Hause, denn der Religionsunterricht soli ja an der Familienerziehung weiterbauen.
In diesem Zusammenhange wàre wohl auch darauf zu verweisèn, daB im gemischtsprachigen Gebiete auch deutsche Priester wirken, die nicht ein Wort slowenisch verstehen oder sprechen — Thòrl, Arnoldstein, Kranzelhofen usw. Hief besteht nicht etnmal die Mòglich-keit, den slowenischen Kindern den Religionsunterricht in ihrer Muttersprache zu erteilen.
AnschlieBend an diese Bemerkungen sagt Veiter, daB lange Zeit die Zahl der slowenischen Geistlichen in Klagenfurt gròBer war als die der deutschen und das an fiihrenden Stellen. DaB vor 30 Jahren das Bediirfnis mehr als beute vorlag, in Klagenfurt die zweite Lan-dessprache zu beherrschen, weiB jeder Kenner der Verhàltnisse und so muBten an den Stadtpfarren auch Slowenen als Kaplane an-gestellt werden, was wohl keine fiihrende Stellung bedeuteb
Der Verwaltungsapparat de$ Landes ist deutsch, sagt Veiter auf Seite 38, weil aus dem Karntner slowenischen Volke sehr wenig An-gehòrige geistiger Berufe hervorgingen. Auf deutscher Seite meinte man immer, das sei ein unvermeidlicher ProzeB, je eher er zum Ab-schluB kommt, umso besser. Der Slowene ist anderer Meinung. Auch der Deutsche ist an-derer Meinung, wenn es etwa um seine Lands-leute in Siidtirol geht. fiandelt es sich um An-dersnationale, so sind wir leider allzuoft ge-neigt, einen anderen MaBstab anzulegen. Der Slowene sieht im Verdorren seines Volkstums, hervorgerufen durch ein unnatiirliches Volks-schulwesen, ein Unheil, es wird aber gewiB nach hundert Jahren auch noch Leute geben. die von einem Fortschreiten deutscher Kultur berichten werden.
Im Karntner Landtage .waren die Slowenen stets vertreten, heiBt es im Buche weiter. Ver-tretung ist offenbar etwas Eigenes. Wenn der Bettler hinter der Tiire sitzt, kann man nicht sagen, er sei im Hause vertreten. Der Vertreter muB iiber irgend eine Macht verfiigen, das ist bei einer Partei nur der Fall, wenn sie iiber eine gewisse Anzahl von Abgeordneten ver-fiigt. Die Wahlgeometrie aber sorgte in Kàrn-ten ausgezeichnet dafùr, daB die Slowenen nie iiber zwei Vertreter im Landtage kajnen.
Die Schilderung der kulturellen und volks-politischen Lage auf Seite 62—77 ist treffend. nur ware zur Spite /5 zu bemerkep, daB d i e ungerech’te Behandlung der Slowenen auf de«i Gebiete der Schule eine eindeutige Bedriickung der Islowenischen Volksgruppe bede u t e t. In diese Reihe schlieBt sich auch die Abschaffung des relativ obligaten Unterrichtes der slowenischen Sprache am Klagenfurter Gymnasium im Jahre 1927.
Die Lage der Slowenen im Stàndestaat làBt sich vielleicht kurz dahingehend zusammen-fassen, daB die Ànfange im Februar 1935 fiir die Slowenen giinstige Aussichten eròffneten, denn es fehlte nicht an Zusagen der fiihrenden P e r s 6 n 1 i c h k e i t e n
unseres òffentlichen Lebens den Slowenen gebeniiber. Heute aber steht die Tatsache fest, daB praktisch bisher nicht die geringste Abhilfe ge-schaffen wurde. Die Slowenen haben seit der Auflòsung des gewàhlten Land-tages keinen Vertreter ihrer kulturellen Belange in dieser Kòrperschaft. Auf dem Gebiete der Schule hat sich die Lage eher ver-schlechtert; es fehlt nach wie vor ein fiir die doppelsprachigen Schulen geeigneter Lehr-plan, es fehlen die allernotwendigsten Schul-biicher, es fehlt der entsprechende Lehrernach-wuchs. In den Landesschulrat wurde zwar ein Slowene als Fachberater fiir die slowenische Sprache berufen, sein Wirkungsbereich aber trotz Urgenz nicht bestimmt.
Die von Veiter auf Seite 124 angekundigte Bestellung slowenischer Gemeindeverwalter war weder beabsichtigt, noch ist sie jemals er-folgt. Wohl aber wiirden an Stelle der gewàhlten slowenischen Gemeindevertretungen
deutsche Gemeindekommissàre ernannt (z. B. Augsdorf am Wòrthersee), obwohl die An-schuldigungen, die gegen den Biirgermeister erhoben wurden, in keiner Weise bewiesen werden konnten.
Die berufsstàndische Wahl in den K à r n t-ner Bauernbund am 25. Oktober 1936 zeigt auch deutlich die Tendenz, die Slowenen auch aus der berufsstàndischen Vertretung auszuschalten. Zur Illustration der in Kàrnten gegen die slowenische Volksgruppe selbst in berufsstàndischen Angelegenheiten herrschenden Gei-stigkeit fuhren wir aus der ganzen Serie nur ein Beispiel an. In der Gemeinde Finken-stein wurde fur die Standeswahl 1936 eine KompromiBIiste aufgestellt. Nun kam der Auf-trag. daB die Bauern auch da nicht zusammen-gehen durfen. Die Bauernschaft wurde aufge-fordert, die fruher im KompromiBwege zu-standegekommene Liste in folgender Weise zu behandeln:
Stìmmzettel
Plfd.
Zahl
Vor- und Zuname
Vulgarname Wohnort Geb.Jahr Anmerfcung
-Hlh+ng-Jehnfln— -Sreiber-Fran*--Rabitsch Franz
-1--
-g—
3
4	Hochkofler Joh*
-fi----Saìlob-Anton—
6	Pinter Franz
-9-----Wieser-Anben- -
-9------Me*teì-9«haa«----
10	Dermutz Franz
11	Truppe Johann
ìg------Trunk-Jeeef------
13	Truppe Gregor
14	Wielitsch Friedr.
15	Josef Zollner
16	Populari Leopold
1?-----Gallob-Frana------
10-----Haehkeèfler-àloia----Augustin
--Jurl+aafc		—Lab a «ha eh	1696- "j ■ ■
—Hìblng		--Hntergreubh-19«9
Brand	Faak a/See 1884
Gegneritsch	St. Stefan 1902
--Paulin		--Gortteehaeh-1911
Prosen	Gddersdorf 1888
—Koaiank		—Susal-itaeh—19el
--Mark		—Ptirnitz	1896-
	—84gae»rt*eefc-191e-
Gašper	Oberaichuald 1905
Zw anger	Altfinkenstein 19oo
	—Faak-a/See	1899
Brand	St. Stefan	1897
Wiegele	Mallestig	19o3
Kotzlank	Teohanting 1885
Koman	St. Job	19oo
--Pètz		— Ohe rrain	1918
-Eerpètaeh----i-9©«
So durchgestrichen musa der Stiramzet-tel aussehen. wenn Ihr wollt's, daas heimattreue Mànner Bure Interessen in der Gemeinde Finkenstein vertreten.
GewiB haben die Slowenen alle ihre Hoff-nungen zufolge ihrer weltanschaulichen Ein-stellung in den christlichen Stàndestaat Oster-reich gesetzt. Die Enttàuschungen aber, die sie in den letzten Jahren erleben muBten, sind nicht gering. Das Bestreben, die volks-politischen Gegensàtze aus den Jahren 1919/20 wiederum aufleben zu lassen, um die Kluft, die der Juli 1934 im deutschen Lager geschlagen hat, zu uberbrucken, ist im ganzen Unterlande deutlich sichtbar und auch organisatorisch ein-heitlich geleitet.
Von slowenischer Seite wurde in den letzten Jahren wiederholt bei den maBgebenden Per-sònlichkeiten des Bundes und Landes vorge-sprochen, es wurden Denkschriften uberreicht, so daB die Behòrden in vollero Umfange iiber die Wunsche und Bitten der slowenischen Volksgruppe in Kàrnten informiert sind und sich eine nochmalige Verròffentlichung der slowenischen Forderungen an dieser Stelle er-ubrigt.
i$C0JLu&WG\t
Einem nochmaligen Appell an die deuischen Landsleute in Land und Staat nannlen ivir im VoriVort die vorstehende Arbeit. Der Leitartikel des Blaites schrieb damah hiezu: „Zur Heraus-gabe der Beilage beiVog uns der Grundsatz, dafi icir gegeniiber unserem Volke und gegen-iiber unserem Siaate die Pflicht haben, mil allen verfiigbaren Mitteln auf das Unrecht hinzuiVeisen, das an unserer Jugend geschiehi und das so dele in unser ganzes Volk hinein-Iragen, indem sie es nach veralteien liberalen und parteipolilischen Gefiihlen und Bekenntnissen entziOeien. PVir iCerden nicht prophezeien, ob die gegenidirtige Arbeit vom Erfolg oder Mifierfolg gekront idr d. Wir idssen nur, dafi idr damit rein und makellos vor der Geschichie und Zu-kunfl stehen, denn idr haben alles getan, Was in unserer Machi war und tVas unserer nationa-len Ehre iddersprach, um unsererseits das Unrecht an unserem Volke zu beheben. Zu hoch ist unser Begriff vom Volkstum und Volksschick-sal, als dafi idr uns der Tatsache nicht beivufit vodren, dafi noch niemand in der Gesčhichte ungeslraft gegen die Naturgesetze siindigte, die einem jeden Volke das Rechi auf ein arteigenes Leben geicdhrleisten-"
Manches in der Schilderung der Lage der Kàrntner Slowenen mag ungeiOohnlich, ja, viel-leicht hart geklungen haben und schon boren u)ir Stimmen der Eridderung, die an Hdrte nicht j tOerden missen lassen. Soli die Arbeit lediglich | den Ansporn zu neuen Entgegnungen und De- ; batien Anlafi gegeben haben, so ist ihr Zweck j verfehlt und iCare dieselbe besser unterblieben. Denn V olkstumsfrage n, zumai brennende, s i n d nicht d a z u da,
dafivonihnennurgeschriebenund
ub er sie gesprochen W ir d, sonderà, dafi sie gelósi W e r d e n.
Unser Ósterreich hat Wahrlich nicht Zeit, in Seinsfragen herumzudoktern, sondern mufi tat-k r d f t i g liberali dori eingreifen, Wo immer es gilt, echte ósterreichische Sendung zu erfiillen.
IVir alle sind Zeugen des gevOalligen Ringens des Deutschtums um sein eigentliches IVesen. „Am deuischen Wesen ivird die IVelt genesen," dieses kiihne gefliigelte IVort der vergangenen Zeit gewinnt in diesen Tagen lebendige Gestali. Freilich mancherorts in einem ganz anderen Sin-ne, als man es zuiVeilen meinte. Hineingebettet in die Zeit des Ausklingens der Vorherrschaft der romanischen Vólker und der anbrechenden V orherrschaft der slawischen Stdmme Europas, getragen und mehr oder minder erfult mit dem Geiste des Chrisieniums kdmpft das Deutschium seit Jahrhunderten um scine Wahre Sendung in Europa. Bismarck-BuloW-Wilhelm-Bethmann-Adolf Hitler — uOer wiirde in dieser zivingenden volkspolitischen Entwicklung des einen Teiles des Deutschtums bis in die jungste Gegenwart den Herrenvolk-Gedanken Nietzsches nicht ver-spuren? IVir Slowenen und mit uns die ganze IVelt nehmen an, dafi es nunmehr Ósterreich ist, das den Kampf um das christliche, euro-pdische Deutschium aufzunehmdn wagt. Ósterreich ist beute der zweite Teil des deuischen Werdens, das mil iVindthorst und Ketteler sicht-bar begonnen und mit Vogelsang, Lueger und Seipel sich fortgesetzt hat bis Dollfufi und Schuschnigg. Das ist Ósterreichs Sendung: das Deutschium f iir Europa und die IV eltzu rette n!
Man màchie meinen, dafi die Geschichte des deuischen Volkes und insbesondere des Donau-deutschtums eine bessere Lehrmeisterin fiir so manche deutsche Kreise im Lande sein kónnte. Das ist auch der letzie Strm unserer Arbeit, zu zeigen, dafi Ósterreich oberali dori sei und óster-
| reichische Sendung oberali dori besiehe, iCo Deutsche mit Andersnationalen zusammentreffen. Denn ersi im Zusammentreff en und Zusammen-leben mit anderen Vólkern kann das Wahre Deutschium erprobt Werden — meint einer der besten Deutschen, Friedrich IVilhelm Forster in seinem grandiose^ IVerk „Europa und die deutsche Froge" (Vita-nova Verlag, Luzern, 1937). Wer alles Geschehen letzten Endes auf das Walien der góttlichen Allmacht zuriickfiihrt, kann bei der Betrachtung der ósterreichischen Geschichte nicht vorbei an dem Gedanken, dafi die fremden Volksgruppen im deutschen ósterreich — Kroaten im Burgenland, Tschechen in IVien, Slowdnen in Kàrnten — ein giiliges, viel-leicht letztes Geschenk der Vorsehung an die Deutschen Ósterreichs bedeuten. 1 m Z u s ammoni e b e n der Deutschen Ósterreichs mit diesen Volksgruppen und in der Behandlung derselben erprobt sich daschristliche Oste r-r e'i eh z u allererst, d ar in die e r si e ósterreichische Sendung.
Móge das vorliegende iVerk aus der Hand eines aufrechten katholischen Mannes sloWeni-schen Volkstums von dieser christlichen IVarte aus gesehen Werden. Wir ósterreichische Slawen bleiben auch Weiterhin brave und gefolgsame Schiller der ósterreichischen Schule ob christlich oder naiional. Unser junges, vom christlichen Gedankengut erfiilies Volkstum befahigt uns auch fiir die Zukunft den Weg der ósterreichischen SlaWen zu gehen und selbst bei erzWun-genem Niedergange unseres Volksbewufitseins von der als gut und richtig erachleten Linie eines christlichen Volkes nicht Weichen. Vber das Schicksal und die Zukunft ósterreichs aber ent-scheidet einzig und allein das deutsche Volk selbst.
Xiagenfiwt, W-eÀfouxc&te*. 193?
Q&i i&ow&HÙc&e. Jùrfjtuxveh&atui
'
t
.! .r.
'j	tO' '■	"	•
fu;
W:- *■
.	- ’h*i;
Ir-1 U •, r'. ' ir v ■,
' ..!	'I.l' li " !	'
t



DOMAČE NOVICE
Na Štefanovo v Borovlje!
V boroveljski kinodvorani priredi na Štefanovo ob pol 3. uri pop. Slovenska prosvetna zv e z a ob sodelovanju pevskih zborov iz Š t. J a-koba v R., Sveč, Podljubelja, Sel, Kot-mare vesi in Borovelj
koncert slovenske pesmi
v skupnem in posamičnem nastopu moških in mešanih zborov. Na sporedu so narodne in umetne slovenske pesmi, vmes nagovor zvezinega zastopnika in koroške slike na filmskem platnu. Vstopnina znaša 50 g do 1.20 S, čisti dobiček je namenjen revežem boroveljske občine. Predprodaja vstopnic pri g. MaksuKošatu vBorovljah.
Pri naši pesmi ostanemo! Kjerkoli jo naši pevci zapojejo, vedri in užiga, povsod pridobiva prijatelje naše slovenske kulture. Naj bi v božičnih dneh rojakom še posebej nosila obilo dobre in blage volje!	Osrednji prosvetni odbor.
(Féjidjcrte^uàmft dutcfj fckninKvftchcrung;
„Drei Vòlker.“ V dunajskem „D e r Ta g“ čita-mo v štev. od 30. m. m. iz peresa g. dež. glavarja dr. S u c h e r j a članek z naslovom „B r e z p o-gojna Avstrija". Iz članka odseva silna vera J v bodoči razvoj dežele, „ki bo sodelovala povsod, kjer je treba doprinašati žrtve za celoto in služiti državi". V članku podana slika Koroške prijetno iznenadi bralca, doslej vajenega črnogledih razgledov po deželi. Zato pa tembolj razočara v članku izraženo mnenje o treh narodih v deželi. —
V	njem se pravi doslovno med drugim: „Moja domovina je kaj čudna dežela. Mnogi narodi' so bivali na Koroškem. Kelti in Slovani, Huni, Romani in Turki so šli skozi deželo in utisnili njenemu razvoju svoj pečat. Ni ga časovnega obdobja v zgodovini, ki ne bi zapustilo sledov medsebojnega sožitja tujih narodov na koroških tleh. Izkopavine in znanstvena dognanja so pač najboljši dokaz za resničnost tega naziranja. Tudi danes še živijo na Koroškem trije narodi v polnem soglasju drug z drugim in drug ob drugem. Koroška je v vsakem oziru obmejna dežela: predvsem obmejna dežela ne samo zemljepisno, marveč tudi kulturno-politično..." —
V	nasprotju z Wuttejevo trditvijo o „Windische" in navedenim naziranjem g. dež. glavarja pa smo mi mnenja, da se v koroški deželi govorita samo dva jezika in obstojata samo dve kulturi in da torej teorija o narodu brez lastnega jezika, lastne zgodovine in kulture postavlja vsa dosedanja znanstvena dognanja na glavo.
Cvetka iz naše šole. (Scbiefling—Škofiče.) Učitelj 4. razreda ljudske šole v Škofičah je nedavno narekoval sledeče vrstice iz „domovinoznanstva“: »Največji del Koroške je nemški, samo na jugu biva 30.000 Windische, ki so mešanica Nemcev in Slovencev. Večji del teh Windische pa čuti nemško in spada zato k nemškemu narodu. Po veri so Korošci večinoma katoličani. Leta 1920 so nam -Jugoslovani proti vsej pravici odvzeli Mežico in •Jezersko in Italijani Kanalsko dolino."
Bratom, ki se svoje materinščine sramujejo! V zadnjih dneh so se pojavili celo na vseh visokih šolah naše države zbiratelji in zbirateljice celovškega „Heimatbund-a“. Odurni so, da bi bilo treba skoraj poklicati na pomoč univerzetne straže, da se jih znebiš. Saj gre vendar za sveto delo v ogroženem ozemlju". Naj navedemo z neke univerze sledeči dogodek, za katerega so priče na razpolago: Akademik vpraša, zbiratelja: „Wofur wird das Oeld verwendet?" — Zbiratelj: „Gegen die Windischen in Kàrnten!" — Akademik: „Ge-gen die Slowenen also?" — Zbiratelj: „Das ist ja ein und dasselbe Gesindel!" — Jasnejše bi dični gospod ne mogel povedati, kako v resnici mislijo o naši Koroški!	mr.
Glainach—Glinje. Po zaslugi Franca Fritza, »Heimatkreisfuhrer-ja“, se od 1. t. m. vrši v Ždov-Ijah v gostilni Richarda Husa pd. Orenca nek o-troški tdčaj — pravijo mu Kindergartenkurs. Trajal bo več tednov. Zbobnali so skupaj do 30 otrok, kar ni čudno, ker so agitatorji navajali starišem, da je menda prišlo od „regiringe“, da mora biti v Ždovljah nemški Kindergarten. Ker malčki niso
razumeli nemške voditeljice iz Celovca, je morala priti na pomoč druga kot tolmač. Zakaj vse to? Gotovo ne iz ljubezni do otrok, marveč po tujem nalogu in za denar. Ne zavidamo imenovanemu Fritz-u šilingov, katere mu plačuje Heimatbund za njegovo delo, če njega kot bivšega predsednika slov. čitalnice ni sram, da se je prebarval. Mi, ki ostanemo zvesti v ljubezni do. slovenske matere in besede, bi mu samo svetovali, naj se ne postavlja preveč na sonce, sicer bo moral v drugič v Užice. V tretje rado gre!
Bilo srečno! V celovški kapucinski cerkvici sta se koncem novembra poročila šentjakobska rojaka g. Anton Fugger, pd. Šervicljev z Breznice, in gčna Justa Kajžnik, pd. Vorinova iz Svaten. Priči sta bila g. Jože Nagele in g. Keuschnig Jakob pd. Brnjak. Po poročnem obredu in sv. maši se je svatovska družbica podala k Sandwirtu na poročni obed. Mlada družinica sedaj gospodari in gospodinji na nevestinem domu pri pd. Vorinu v Svatnah. Obilo sreče in blagoslova!
Blasnikova »Velika Pratika" za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasi., Ljubljana, Breg 10-12. Dobi se tudi v trgovinah in v upravi našega lista. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.	69
Kranjska orehova potica. Pridatek: 14 dkg sirovega masla, 3 rumenjaki, 9 dkg sladkorja, 3 žlice mleka, 32 dkg moke z 1 zavojčkom Dr. Oetker-jevega pecivnega praška „Backin“ se vmesi, nekaj soli. — Za nadev: 14 dkg strdi, 34 kg fino zmletih orehov, 7 dkg podolgem narezanih mandljev, nekaj cimeta, klinčki, citronove lupine in 3 žlice ruma. — Priprava: sirovo maslo, rumenjak in sladkor se dobro zmešajo, pridati je treba mleka, s pecivnim praškom zmešamo moko in sol. Če je testo še premehko, se doda nekaj moke in stepa, dokler ne postane krhko. Nato se tanko zvalja na‘'prtiču, pomaže z nadevom, zvije, namaže z jajcem in peče pri srednji toploti. — Nadev: Strd se kuha, orehi in ostali pridatek se primešajo.
Zeli—Sele. (Tatvine in drugo.) Začetkom meseca oktobra t. I. so neznani zlikovci vdrli v hišo Albina Maurerja na Srednjem Kotu in mu odnesli več reči in poleg tega vse njegove važne listine. Storilcev niso mogli zaslediti. Pred par tedni pa je izginil v pd. Kacmunovi kajži stanujočemu drvarju ves denar, dva tisoč šilingov, katere je imel do-tični doma shranjene. K temu bi bilo treba pripomniti, da je neumestno doma shranjevati denar, temveč ga je treba, čaprav samo za kratek čas, takoj naložiti v domač denarni zavod (posojilnico), kjer bo gotovo na varnem. Za adventni čas nas je naša farna igralska družina razveselila z dvema lepima prireditvama in sicer: Miklavžev popoldan z lepim pestrim sporedom in nastopom Miklavža, kateri je bil tako nepristranski, da je obdaril celo parkeljna. Na praznik Brezmadežne pa je mladina z svojimi prizori pokazala nam. kako naj častimo mater Marijo. Dekleta pa so nam poka-I zala, kaj se lahko pripeti, če se preveč radi šmin-
kamo. To je bil lep in poučen prizor. Za vse prireditve smo našemu far. voditelju prav hvaležni. Naši društveni diletanti pa se menda pripravljajo z igro „Dom“, ki je vzeta iz kmečkega življenja in ki ima mnogo lepih naukov za vse. Selški drvarji so praznovali god sv. Miklavža na ta način, da so v velikem številu prišli v cerkev in darovali sveče za našo cerkev. Nato pa so imeli pri Mažeju svoje vsakoletno zborovanje. O delu njihove organizacije (Forstarbeiterbund) in o potrebah stanu drvarjev je temeljito in v domačem jeziku poročal nam že znani govornik Simon P. V velikem številu (vkljub zelo slabemu vremenu) zbrani zborovalci so bili s podanimi poročili povsem zadovoljni in so izrazili upanje, da se bo od strani voditeljev doseglo vse potrebno za dosego pravic drvarjev.
Ferlach—Borovlje. Dne 30. novembra se je zopet odpeljalo 14 puškarjev v Nemčijo, tako da jih je sedaj že precejšnje število tam. Zaposleni so večinoma pri orožju, ki se fabricira s polno paro. Povprečno dobro zaslužijo, dočim poljedelski delavci, ki so šli tja iz Koroške, niso zadovoljni in se deloma vračajo. — Tudi smrt se je parkrat zaporedoma pojavila. Med drugimi je bil pokopan dne 6. XII. Johann Pošinger, fuž. delavec, rodom iz Ljubelja, in dne 28. XI. g. Johann Obilčnik, krojaški mojster, ki je bil več let tudi v občinskem odboru. — V Celovcu je sedaj preminul tudi bivši boroveljski občinski tajnik Werner, čigar poneverba je povzročila toliko prahu v našem kraju.
—	Takozvano Olinovčevo posestvo, gostilno „Ja-gerheim", je kupil na dražbi g. Zeber, načelnik Bauernbunda v Borovljah, ki tudi tam že toči. — Vdova gospa Pepca Just, posestnica hotela p. d. »pri Pravhu", se je tudi poročila in pripeljala na svoj dom bivšega vinskega trgovca Franca Mai iz Mureka na Štajerskem.
Maria-Worth—Otok. Kakor smo svoječasno poročali, je naša občina prišla v konkurz. Sedaj ima občina za tekoče posle komisarja, za upravo kon-kurzne mase pa posebnega upravitelja. Kmetje in vsi plačujoči sloji so sila ogorčeni nad takim u-pravljanjem občine, ker se zavedajo, da bodo morali biti oni plačniki in ne tisti, ki so občino pognali v te razmere, a ne plačujejo doklad. Zadnji teden je številno odposlanstvo plačujočih slojev zahtevalo pri vladnem komisarju, da se nezdravo razmerje čimprej ukine in občino izroči samo možem, ki so davkoplačevalci. Uspeha najbrže ne bo.
—	1. dec. so v Hodišah pokopali Barbaro Čeki, doma Bukovnikova iz Plajberka. Dosegla je lepo starost 88 let in bila dolgoletna članica društva »Zvezda". Zato ji je društvo pod vodstvom sedanjega pevovodje Matevža Kompoša na domu in grobu pelo v slovo. Večni ji mir!
Mochling—Mohliče. Naj čitatelji našega lista izvedo še iz našega kraja nekaj novic, da ne bodo mislili, da njihovi rojaki ob Dravi spijo zimsko spanje. Da smo zelo odporni, priča to, da ni bilo letos pri nas mnogo smrtnih slučajev. V zadnjem času je segla bela žena tja v Podkrin in vzela marljivega delavca Antona Povšnerja. Umrl je na zavratni želodčni bolezni. — Beležiti imamo dokaj veselih novic. Celo vrsto novih družin smo si letos ustanovili. Harižev Franc Wutte se je priženil k pd. Šerjaku in sedaj marljivo popravlja svoj novi dom. Iz daljnega Pliberka je prišel po Štefko Seidenader, pd. Štumfičevo, kolar Ignac Maček. Pošteni in priljubljeni Rok Sorgo pd. Krofov si je poiskal svoj novi dom v Komenskih Zabvatah. Z njegovo nevesto so ga poročali mil. prošt Bene-tek. — Letina je bila letos izredno slaba. To vidimo že v tem, da ima pri nas davčni eksekutor o-bilo posla. Le redke so hiše, kjer še niso pogledali v hlev in beležili belko ali ciko. Če se prihodnje letine ne bodo izboljšale, bo naša zemljica res morala postati pusta in prazna, ker se tudi najtrdnejši kmet ne bo mogel obdržati.
Večni mu mir! Na dan sv. Ambroža 7. decembra se je vila črez široko polje z Ledenic v globokem snegu dolga vrsta pogrebcev, spremljajoč 871et-nega Franca Ambroža pd. Matevža na njegovi zadnji poti. Rajni je bil najstarejši faran pečniške fare, neverjetno priden in delaven. Še v zadnji jeseni je pasel živino na svoji zemlji, o kateri je dobro vedel, da hoče biti skrbno obdelana, ker se sicer strogo maščuje. V starih časih, ko so še cvetele tovarne na Bajtišah pri Borovljah, je vozil tja oglje, katero so žgali na Ledenicah. Vožnja je
trajala tja in nazaj 2 dni. Pri zgradbi nove železnice po Rožu in karavanškega predora si je prihranil precej denarja, a ga vsled padca krone spet izgubil. A bil je varčen in ni poznal procesov in tožb, da ni bil brez denarja do konca življenja. V zadnji dan je ohranil svoj zlati humor. In čeravno buren pavr, je spravil svojih 7 otrok do dobrega kruha. Rajni je vedel, da so Bog, Marija in domača cerkev podlaga vse sreče. O, kje so tisti časi, ko so imeli krščanski kmetje sedem, osem in še več otrok! Na grobu mu je še glasno molil sv. rožni venec sedanji vodja naše roženvenske bratovščine, katere zvesti ud je bil od mladih let. Rajni je bil dober prijatelj in sosed tudi že rajnega Hanjžlovega očeta, katerih sin župnikuje na Trste-niku. Gotovo sta se spet našla na onem svetu, kjer je našega Matevža sprejel Sodnik z besedami: Pridi, zvesti prijatelj, bil si zvest v malem, zato te bom postavil črez veliko!
To in ono. V drugi polovici tega tedna zaseda deželni zbor, ki bo obravnaval dež. proračun, ustanovitev izravnavalnega fonda za podeželske občine in zakonski osnutek o zaščiti nerojenega življenja. — V nedeljo 19. t. m. "namerava Siid-marka prirediti v naših krajih številne božične prireditve in obdariti šolsko deco. — V Železni Kapli je umrl ravn. Ludwig Jahne. — 291etnega Jakoba Wieser-ja iz Podljubelja so morali prepeljati v umobolnico. Priigral je bil večjo svoto in jo „konventiral“ v alkohol, po katerem je začel besneti. — Pogorelo je pri pd. Mehovcu v Grab-štanju. — V Galiciji je umrl posestnik Meisterl. —
V	Gramilah pri Trgu je neka dekla zastrupila svojo gospodinjo Marijo Habicht. — Šolske počitnice v Sloveniji trajajo od 22. dec. do 28. dec., torej samo teden dni. — Na zlato nedeljo 19. t. m. so odprte trgovine od 9.—12., in od 2. do 6. ure. —
V	Št. Pavlu na žili je umrl posestnik Šternig, oče velikovškega okrožnega zdravnika. — Cigaretni papir nameravajo podražiti. — Imenovani so občinski sveti za Celovec, Beljak, Št. Vid in Borovlje. V svetu mesta Borovlje so Slovenci sorazmerno zastopani.
!
NAŠA PROSVETA
Globasnitz—Globasnica. Moramo se spomniti Vogrčanov, ki so nedavno gostovali na našem odru z igro „Micki je treba moža“. Slabo vreme, pa polna dvorana, preprosta igra, pa dovolj bučnega in zdravega smeha — to je naša kritika. Po predstavi se je veselo razpoloženje nadaljevalo še ob skupni mizi, katero je obložila dobra Hamrova gospodinja, rojakinja iz Vogrč, z mastnimi krapi. Veselo in domače je bilo.
St. Johann i. R.—Št. Janž v Rožu. V nedeljo 21. m. m. smo imeli občni zbor našega društva. Zborovanje je trajalo na dve uri, poleg običajnih točk smo obravnavali tudi načrt za bodoče prosvetno delo. Sklenili smo posvetiti več pažnje našim sestankom, pri katerih naj bodo združeni v pogovoru o perečih domačih in drugih zadevah vsi društveniki, predvsem tudi izkušeni možje-vete-rani. O preteklem delovanju govorijo sledeči podatki: Knjižnica vsebuje 697 knjig (od teh 19 letos nabavljenih) in se je izposodilo 495 knjig, nabavil se je nov oder, na njem so bile igrane tri igre, oživili so se pevci in tamburaši so spet segli po svojih lepih inštrumentih. Volitve so potrdile stare odbornike in pritegnile še tri mlade moči in sicer Krasnika Joška, Hornbocka Miho in Einspielerja Matevža. V novo leto želimo društvu še nadaljnih uspehov, da bo spet toplo in prijetno pri nas pod Oranjco.
St. Veit i. J.—Št. Vid v Podjuni. Dobro so se postavili naši igralci v nedeljo 5. t. m. z igro «Testament". Akoravno je bilo precej novincev, so prav dobro igrali, posebno sta se postavila Jeričev oče in njegov sin. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Iz igre same smo povzeli resnico, da pride enkrat vsaka hudobija na dan in da ima krivičen denar kratek tek. — Naš organist in pevovodja Mičej je hkrati obhajal svojo 251et-nico delovanja. Bivši dolgoletni predsednik «Danice" mu je zato pred igro poklonil krasno darilo in ga prosil še nadaljnega vodstva petja v cerkvi in društvu. G. Mičej se je vidno ginjen nad pozor-
j nostjo zahvalil ter obljubil svojo nadaljno pomoč. ! — Še neko željo bi imeli: «Danica" je lani tako i srečno pričela z jezikovnim tečajem za naše malčke. Spoznali smo, kako je tak tečaj našim otrokom potreben, in zato se nam zdi škoda, če bi ga letos opustili. Naše društvenike in društve-nice prosimo, da se torej spet zavzemajo za našo j mladino.
Naše prireditve. V nedeljo 19. t. m. zaključijo tečajnice gospodinjskega tečaja v Ločah svojo šolo z razstavo in zaključno prireditvijo. Razstava se otvori v Pušnikovi gostilni ob 10. uri dop. in traja do 6. ure zvečer. Popoldne ob pol 3. uri istotam prireditev s petjem, deklamacijami, nagovorom in več božičnimi prizori. Iskreno vabljeni! — Na Štefanovo je ob pol 3. uri v kinodvorani v Borovljah velika pevska prireditev. — Istega dne igrajo v Škocijanu pri Rušu ob 3. uri igro «Zlatarjevo zlat o". — V nedeljo 19. t. m. igra izobr. društvo v Melvičah ob 1 uri pop. v župnišču «M linar in njegova h č i" in ponovi isto igro v nedeljo po novem letu ob isti uri. — Akademska sekcija Slovenske prosvetne zveze uprizori na Novo leto pri Šercerju v Šmihelu ob 3. uri božični misterij «Henrik — gobavi vite z". — Isto igro ponovi v nedeljo 2. januarja ob 3. uri pri Rutarju v Ž i t a r i vesi. — V Vogrčah igrajo na Štefanovo igro «Pri kapelici" z začetkom ob 3. uri pop. pri Škofu. — Na Štefanovo igrajo Zahomčani pri Hrepcu ob 7. uri zvečer igro «Srenja".
1 GOSPODARSKI VESTNIK]
In še enkrat apno. Apno dviga rodovitnost zemlje. Pospešuje razkroj hlevskega gnoja, dela zemljo toplo in rahlo, napravi kisle travnike rodovitne, odpravi mah, rahlja težka tla in omogoča razcvet sladke trave in detelje. Najboljši je apneni prah, odpadek iz apnenic. Apnimo najboljši vsakih 4 do 5 let in tedaj potrosimo na hektar do 15 stotov apna. V vmesnih letih moramo seve gnojiti z hlevskim gnojem, gnojnico, kompostom in še umetnimi gnojili.
Preizkušanje zemlje na apno. Dobiti je treba nekoliko solne kisline, katero za majhen denar kupimo v vsaki apoteki in drogeriji. Kislino kanemo na zemljo n. pr. na sveže krtine ter zemljo opazujemo. Če prst zašumi in se peni, je v njej dovolj apna. Če se ne peni, v njej apno primanjkuje in ga je treba dodati.
Celovški trg minulega tedna: Pšenica (100 kg) 38—40, rž 28—30, ječmen 26—30, oves 25—27, ajda 24—26, koruza; 25—26, grah (1 kg) 80—1.00, isto leča, suh fižol 40—60, krompir 10—12, sladko seno (100 kg) 7—8, kislo 4—4.50, slama 4—5.50, zelje (1 kg) 20—30, repa 20, sirovo maslo 3.20 do 4.20, prekajena slanina 3.20—5.20, sirova slanina 2.60—2.80, svinjska mast 2.80—3.00, jajca 17, kokoši (komad) 2—3.50, trda drva, kratka 4—5.20, mehka 3—4 S za k. m.
Božični misterij
Henrik gobavi vitez
na Štefanovo dne 26. decembra ob 3. uri popoldne pri Šoštarju v Globasnici.	79
Iskreno vabljeni!	Pridite!
Za malo denarja
moške obleke 58.—, 48.—, 39.—, ženski plašči 35.—, 25.—, 19.—, ženske obleke 19.—, 13.—, 9.—, Hu-bertus-plašči 28.—, 22.—, 19.—, delovni in nedeljski čevlji 18.—, 15.—, 13.—.
Trgovina Elba, Beljak,
Weissbriachgasse 12.	80
Sveče
za božična drevesca priporoča trgovina s svečami
Franc Siebert, Celovec, stauderhaus
250 najlepsih cvetličnih čebul!
Kdo ne pozna teh znamenitih cvetličnih čebul, katerih lepota barv še ni bila prekosena. Rastejo in cvetijo v vsaki zemlji, tako na soncu kakor v senci. Ako ljubite cvetlice, tedaj tudi ne boste zamudili spodnje reklamne kolekcije. Vse leto morete odrezavati rože, Vaš vrt pa bo imel še vedno sliko paradiža. Pod ceno dobavimo Vam vzorčno kolekcijo 250 najlepših cvetličnih čebul in navodila Vam dajejo možnost, da boste imeli nad kolekcijo leta veselje.
Jamstvo: Vse cvetlične čebule in rastline, ki ne bi cvetele v Vaše zadovoljstvo, Vam nado-knadnimo zastoj. Torej 100% garancija za cvet.
Cela kolekcija 250 cvetličnih čebul stane samo
S 10.— poštnine in carine prosto.
Zavojček vsebuje: hijacinte, tulpe, narcise, kro-kuse, Iris, anemone, ranunkule, božji kruhek itd.
Kupon velja od 15. decembra.
Vsak naročnik gornje kolekcije, plačane v naprej po nakaznici, prejme do 15. decembra
50% popusta.
Tedaj celotna kolekcija 250 cvetličnih čebul sedaj S 5.—.
Tukaj odrežite in pošljite na Abinda, Grossgàrt-nerei, Haarlem (Holland), Exportabteilung.
Ime' .......-..................... (Točno pisati!)
Bivališče: ........................................7r>
Pošta : ...........................................
S poštno nakaznico pošiljam obenem S
Abinda......Grossgartnerei........Haarlem (Holland)
v svùftjsk&ttt (l&evuf
vsled krepostne krme MEniivit(l
Koncetrat z uradnim jamstvom hranilne vsebine. Zahtevajte brezplačna pojasnila in do-pošiljatev prospektov od proizvajalca S4
Franc in Rudolf Gubik
Kr a ftfuttermittelerzeugung Wien XIL, Schònbrunnerstr. 179
Originalna Melode-mlefna centrili: ga
najboljši in najtrpežnejši posnemalnik sedanjost
Pinje, posode za mleko itd. itd.
P a r i I n i k i
Brabantski, obra-čevalni plugi kakor drugo poljsko orodje
Ceniki zastonj, ugodni plačilni pogoji	73
Melode Werke, IV., Mayerhofg. 16-20
Sposobni upravičeni zastopniki se iščejo
Za 5 S na mesec dobavlja ^
posnemalnike
Jos. PELZ, Wien XJ., MaHahilferstr.lfii
Ceniki za -tonj	Zastopniki se iščejo
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj In odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klavenlurt, Acha»zelgasse 5.
Tiska Ljudska tiskarna A-'t Maehàt in drr'ha, Dunaj, V., Margaretenplatz 7.