1 ETO II. ♦ STKVILKA 3 MAREC 1»B3 CENA 20 DIN 0b razpravi o letošnjem občinskem družbenem planu Vskladiti potrebe i moinostmi 1 Občinski ljudski odbor v Kamniku je razpravljal o osnutku 1 letošnjega družbenega plana in proračuna občine in ga dal v 1 razpravo volilccm In v tem času, ko je bila ta Stevllka našega glasila v tisku, družbcni plan in proračun s pripombami obča- 1 nov tuđi sprcjel. Zato nam v tcj štcvilki ni mač pisati o predlo- 1 gib. zborov občanov, pač pa borno to obravnavali v prihodujih 1 številkah. Danes bi spregovorili le nekaj o poglavitnih značilno- • stih letoSnjega družbenega plana, o katcrih so govorili tuđi na 1 skupncm plenumu občlnskega odbora SZDL in občinskega sindi- kalnega »veta. • KAKO SO BILE IZPOLN.JENE BANSKE GOSPODARSKE NALOGE Ceprav bo otočinski ljudski od- bor še v marcu izdcLal poročilo o izpolnitvi lanskega družbenega plana občine in ga dal v razpra- vo vnlilcem, je vendar prav, da preden začnemo raspravljati o le- tošnjih gospodarskih nalogah, vsaj nekoliko pogledamo, kako smo uspeli uresničiti lanska predvide- vanja. Celotno gospodarstvo kamniške občine je lani doseglo 17 milijard in 320 milijonov vrednosti proiz- vodnje in uslug, ikar predstavlja 99,8 % planirane vrednosti. Pro- duktivnost, se je v tem, obdobju dvignila za 11,6 % će pri tem upo- števamo povećanje narodnoga do- hodka na zaposlcnega, ki se je od 1,151.000 din v letu 1961 dvignil na 1,284.000 din v lanskem letu. Stevilo zaposlenih je poraslo za 1,5 %, kar je za 3 % manj kot je bilo predviđeno. Lani je bilo v gospodarstvu povprečno zaposle- nih 53.440 ljudi. Izven gospodar- stva pa se je zaposlenost lani po- većala za 12,2 %. ■ Vzroki, da ni bil v celoti dose- žen planirani narodni dohodek, so predvsem v tem, da nekateri de- lovni kolektivi zaradi tožnv s pro- dajo nišo proizvedli toliko izdel- kov, kolikor so jih planirali. V tem pogledu imajo težave zlasti v Podjetju Titan Kaimnik in v To- varni kovanega orodja, Lanski re- | zultati so tuđi pokazali, da je občinski družbeni plan realneje predvideval porast celotnega do- hodka za 14,5% v primerjavi z doseženim dohodkom v letu 1961, kot pa so to planirali v gospodar- skih organizacijah, kjer so bili mnenja, da ni mogoče doseći več kot 6,5 % povećanja. Udeležba na proračunskih do- hodkih občine bi morala lani zna- šati 285 milijonov dinarjev, de- jansko pa je bilo teh dohodkov le 274 milijonov. Zato so bili tuđi izdatki proračuna rnanjši in sicer 269,5 milijoivi ali 94,5 % predviđe- nih. V proračunske sklade (za nego- spodarske investicije, za ceste, za spomeniško varstvo, za družbene organizacije in društva itd.) bi moralo lani priteci 270 mllijonov dinarjev, dejansko pa so imeli le 157 rnilijonov dinarjev dohodkov ali 58 %. Vzrok za to je treba iskali predvsem v neizpolnjenih obvezah in obljubah gospodarskih organizaoij, zlasti do s'kladov za negospodarske investicije. Sorazmerno boljše pa so se ob- likovali dohodki sklada za finan- ciranje šoLstva, ki je od predvi- đenih 235 milijonov dobil 217 mi- lijonov dohodkov al'i 92,6%. Ceprav so bile določene težave, je vendar uspelo lani v negospo- darske investicije vložiti preko 900 milijonov dinarjev, od tega 540 milijonov (skupaj s sredstvi zasebni'kov) za stanovanja, ostalo za ceste, vodovode, elektrifikaci- jo itd. • POGLAVITNE ZNACILNOSTI LETOSNJIII GOSPODARSKIH NALOG Dosedanji rezultati na področju gospodarstva v občini, zlasti pa prizsdevanja družbeno političnih ćiniteljev, organov družbenega upravljanja in vseh občanov za odpravo raznih poman j kl jivosti in slabosti bodo ob še intenziv- nejšem odkrivanju proizvodnih rezerv in boljšemu gospodarjenju s sredstvi v letošnjem letu omo- gočili porast družbenega bruto proizvoda za 10,9 %, narodnega do- hodka pa za 11,1 %. Pomemben delež pri tem povećanju bo imela vsekakor industrija, ki naj bi po- većala vrednost proizvodnje za 9,3 %, dalje kmetijstvo in gozdar- stvo za 16 %, gradbeništvo za 19,2 %, gostinstvo za 23,8 %, obrt za 14,2%, promet za 17,4% trgo- vina za 18,5% in komunala za 17,3%. Ker predstavlja industrija po- glavitno gospodarsto panogo v ob- čini, je prav, da si nekoliko ogle- damo probleme in nacrte razvoja v posameznih podjetjih. V podjetju »MODELJT-« imajo precejšnje težave s prodajo proiz- vodov. Primanjkuje jim tuđi stro- kovnih kadrov. Poleg tega pa pod- jetje še vedno nima i2sdelanega perspektivnoga programa. Letos predvidevajo povećanje proizvod- nje za 6,5 % vendar zaradi nave- zanosti pretežno na domaće suro- vine, iz katerih izdelki gredo slabše v promet in zaradi močne konkurence ne pričakujejo več- jega finan-čnega rezultata. Tuđi v podjetju »KAMNIK« se pojavljajo težave zaradi proble- mov na tržišču, zato je bila tuđi vrednost proizvodnje lani za 7,7 % nižja od predlanske. Letos pa predvidevajo povećanje proizvod- nje za 5,8 %. Precej pozornosti so posvetili kooperaciji s sorodnimi podjetji in raztskavami pri uvaja- nju nove proizvodnje. Letos bodo vtožili v rekonstrukcijo obratov oikrog 220 milijonov dinarjev. Slab strojni park v nekaterih proizvodnih obratih in ozka grla v livarni, dalje neuspelo osvaja- nje novih proizvodom, so pogla- vitni vzroki, da so v »TITANU« imeli lani za 0,3 % manjšo proiz- vodnjo kot lete 1961. Zato je ko- lektiv izdelal elaborat za poveća- nje lizičnega obsega proizvodnje. Ta perspektivni program predvi- deva za okrog 5,7 milijard inve- sticij. Kot prvo etapo nameravajo letos vložiti okrog 790 milijonov, predvsem v rekonstrukcijo obsto- ječih obratov za povećanje proiz- vodnje tempranih ulitkov, fitin- gov itd. Letos se bo vrednost pro- izvodnje dvignil« aa 10,9%, izvoz pa bo znašal 86 milijonov deviz- nih dinarjev. Podjetje »-STOL* je bilo lani na drugem mestu po povećanju pro- izvodnje. V primeri z letom 1961 se je namreć ta povećala za 24,2%. Letos pa se bo vrednost predvi- doma povećala za 6,9 %. Zaradi zelo oštre lonkurence bo moral kolektiv vložiti precej naporov, da bo obdržal sedanji obseg izvoza, ki znaša kar polovico celotne pro- izvodnje. V -SVILANITU« so lani pove- ćali dohodek za 41 %. Začeli so z združevanjem raztresenih obratov, opremili tkalnico z novim! stroji in nabavili sodobno napravo za barvanje bombažne preje. Letos predvidevajo 92 milijonov novih investicij, predvsem v dokončanje nove tkalnice in nabavo strojev. Predviđeno povećanje proizvodnje pa bo letos znašalo 11,2%. Pove- ćali bodo tuđi izvoz od 26 milijo- nov na 30 milijonov deviznih di- narjev. K boljšim proizvodnim rezultatom je v tem kolektivu ve- li'ko pripomogla tuđi uvedba tret- je delovne izmene. V TOVARNI USNJA so brez kakršnihkoli investicijiskih vlaganj lani presegli vrednost proizvodnje iz leta 1961 za 19%. Letos name- ravajo investirati okrog 130 mili- jonov dinarjev, pri tem pa se bo celotni dohodek poveća] za 8,2 %. Medtem ko so lani izvozili za 155 milijonov deviznih dinarjev, pred- videvajo letošnjo vrednost izvoza 165 milijonov dinarjev. Ta vred- nost bi se lahko še povećala, će ne bi imeli težav z osnovnim! su- rovinami in z uvoznim reproduk- cijskim matefialoim. TOVARNA KOVANEGA OROD- JA je za ureditev novih tovarni- ških' prostorov v Smarci vložila 24 milijonov dinarjev. V letoš- njem letu pa nameravajo nabaviti za 35 milijonov dinarjev novih strojev. Lanska proizvodnja je bila zaradi tega v prodaji, zarada kadrovskih in drugih pr^blemov za 22,9% manjša kot v letu 1961. ljetos pa predvidevajo pi i 1-me- secnem izpadu zaradi selitva po- većanje celotnega dohodka za 12,2 odstotka nasproti lanskemu letu. V »SVITU« so lani povočali proizvodnjo za 15,7 %, v letošnjem letu pa predvidevajo zaradi mo- dernizacije obratov in naprav, ka- mor đo lani vložili okrog 62 mill- lonov dinarjev, povećanje proiz- vodnje kar za 52,2 % naeproti lan- skemu letu. Nameravajo tuđi uve- sti precej novih proizvodov. (Nadalj. na 2. rtrani) ; BUŠILO SOČI ALI STI (NE ZVEZE DELOVNE GA LJUDSTVA OBČINE i A M N I I /aliljuflii in sklepi SPREJETI NA LETNI KONFERENCI OO SZDL 26. 1. 1963 % Razprave o razvoju kmetijstva je treba usmerjati na najširši osnovi v tesni povezavi med organizacijami SZDL, drugimi političnimi organizacijami, organi ljudske oblasti in kmetijskimi organizacijami. Spoznavati moramo perspek- tvini razvoj kmetijstva okraja, republike in zveze in ga s te perspektive usmerjati tuđi v naši obćini. 0 Ustvarjajo naj se vsi pogoji, da bosta družbeni in privatni sektor preko čvrstega proizvodnega sodelovanja ustvarjala take tržne viške, da bosta z njimi sodelovala pri ureditvi tržišća. Pospešiti je potrebno moderno specializirano proiz- vodnjo v družbenem sektor ju, v hribovitem zasebnem sek- torju pa ustvariti že v tem letu čvrsto ekonomsko koopera- cijo v smislu sklepov konference. V akcijo je treba stopiti z enotnimi načeli vseh družbeno-politićnih sil v občini. 9 Vsi pristojni organi, kot so svet za kmetijstvo, zbor pro- izvajalcev, kolektivi kmetijskih organizacij, morajo poskrbe- ti, da bodo kmetijski objekti, ki so v gradnji, in tišti, ki jih borno začeli graditi letošnjo pomlad, v tem letu dograjeni in usposobljeni za polno proizvodnjo. Poiskati moramo vse možne vire za nadaljnje investiranje, ki so potrebni za dograditev. 0 V naslednjih letih naj se v ravninskem predelu vključijo kmetijske površine v kompleksno obdelavo preko KZ in zagotovijo pravočasno finančna sredstva za odkup. Sociali- stična zveza mora s političnim delom na terenu spremljati potek akcije, politične sile kolektivov nekmetijskih gospo- darskih organizacij, ki zaposlujejo polproletarce, pa naj dajo podporo akciji pridobivanja zemljišć. 0 Vse pridobljene površine morajo biti v najkrajšem času usposobljene za intenzivno proizvodnjo z izkoriščanjem me- hanizacije in agrotehnike. 0 Pristojni organi obćinskega ljudskega odbora naj pregle- dajo, kako so v občini izvedeni predpisi o zemljiškem maksimumu kmetov in nekmetov ter naj jih dosledno upoštevajo. 0 Zasebni kmetijski sektor v ravninskem predelu naj bo obremenjen s takšnimi davćnimi dajatvami kot jih ima družbeni sektor skupno z drugimi obveznostmi, oziroma naj izdela ustrezni predlog za tako davčno obremenitev, prav tako pa naj prouči vprašanje obdavćenja zasebnih lastnikov zemljišč, ki so zaposleni izven kmetijstva in jim to ni glavni vir dohodkov, imajo pa dohodke iz delovnega razmerja in kmetijskega posestva. V hribovitem predelu naj bo davčna odmera takšna, da bo vzpodbujala kmetijske pro- izvajalce k intenzivnejši proizvodnji, ne bo pa povzročala socialnega problema. 0 Vzporedno z podružbljenjem kmetijskih površin in gozd- ne proizvodnje naj se rešuje socialni problem. Zaposlova- nje delovne sile naj se uredi z vključevanjem v KZ, odvečne pa v bližnjo industrijo. Občinski ljudski odbor naj ustanovi poseben sklad za reše- vanje posameznih socialnih problemov kmetov, ki zaradi svoje starosti nišo sposobni niti za vključitev v delo KZ niti industrije. £ Podružbljenje gozdov prepočasi napreduje. SZDL in pri- stojni organi kmetijstva in gozdarstva morajo poskrbeti, da bodo občani točno seznanjeni s cilji in namenom po- družbljenja gozdne proizvodnje. Zasebnim gozdnim posestni- kom je treba dokazati, da pomeni proizvodno sodelovanje, ki bo prineslo večjo korist družbi in posamezniku. Za malo- mamo gospodarjenje z gozdovi, prestopke nestrokovnega dela in crne sečnje morajo pristojni organi uporabljati za- konske predpise. Podružbljenje gozdne proizvodnje je treba izvajati takoj po skupni analizi, ki jo napravijo svet za kmetijstvo in gozdarstvo, gozdno gospodarstvo in kmetijska zadruga skupno s socialistično zvezo. 9 Istočasno s podružbljenjem kmetijskih površin mora kmetijska organizacija skrbeti za standard ljudi, zaposlenih v kmetijstvu. Pogoji delavcev kmetijskih proizvajalcev se morajo glede na vloženo delo približati pogojem tistih, ki delajo v industriji; pri tem mora kmetijska organizacija vzporedno reševati tuđi stanovanjska vprašanja. £ Krajevne organizacije SZDL morajo v tesnem stiku s te- renom na eni in kmetijsko organizacijo ter občinskim od- borom SZDL na drugi strani biti tolmač naše kmetijske politike na vaši. £ Utrjevati in razvijati je treba vse organe samoupravlja- nja v kmetijskih organizacijah in ekonomskih enotah; po- sebno skrb pa posvetiti krajevnim zadružnim svetom, cen- tralnemu zadružnemu svetu in okrepiti strokovni kader v kmetijski zadrugi. 9 Vse akcije kmetijskih organizacij pri nadaljnji socializa- ciji kmetijstva in podružbljanja gozdne proizvodnje se mo- rajo tesneje kakor doslej povezovati z lokalnim! organi sa- moupravljanja in političnimi organizacijami, posebno s Socialistično zvezo, ki bo sprožila celotno akcijo in politično pripravila teren. (Nadalj- s 1. sirani) ZIVILSKA INDUSTRIJA KAM- NIK je lani presegla proizvodnjo iz leta 1961 za 13,5%. Ker se bo- do kmalu vselili v nov obrat Eta, predvidevajo v letosnjem letu po-^ rast vrednosti proizvodnje za 26,1 odstotek. Imajo pa precejšnje te- žave z nabavo surovin, zlasti ze- len jave. V RUDNIKU KAOLINA CRNA so lani povećali proizvodnjo za 6 %, v letošnjem letu pa predvi- devajo za 10,3 %, ker bodo pred- vidoma pognali obnovljeno sepa- racijo in nabavili novo napravo za mletje kalcita. Lani so v ta namen vložili okrog 67 milijonov dinarjv, letos pa predvidevajo še nadaljnjih 150 milijonov. Celotna proizvodnja kaolina ne zadostuje niti potrebam na domaćem trži- šču, zato rudnik ne izvaža. • pomembkn delez kmetu- 8tva in gozdarstva Vrednost proizvodnje na pod- ročju kmetijstva in gozdarstva se bo v letošnjem letu povećala za okrog 10,5 % in to v družbenem sektor ju za 16%, v zasebnem pa za 7,8 %. Kmetijska zadruga Kam- nik predvideva letošnje povećanje proizvodnje za 17,1 %, Agrokombi- nat in Gozdno gospodarstvo pa v svojih obratih na podroćju občine za 14,7%. V letošnjcm letu se bo Stevilo zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu povećalo za 4 % v pri- meri z lanskim letom. Investicije, ki jih bo KZ vložila v dejavnost n;i podruju kmetij- stva bodo letos znašale okrog 154 milijonov dinarjev, predvsem pa bodo ta sredstva vložena v odkup zemljišć, za agromelioracije, za iz- gradnjo hlevov itd. Lani je bilo v te namene investiranih 72 milijo- nov dinarjev. • POSPESKN RAZVOJ TUĐI NA podroCju trgovine, tu- rizma IN GOSTINSTVA V trgovini naj bi letos porastel colotni dohodek za 18,5%. Neza- dostne in zastarele prodajne zmogljivosti predstavljajo precejš- njo oviro za uspesen razvoj trgo- vinske mreže na podroćju občine. Ker trgovsko podjetje samo raz- polaga z zelo skromnimi možno- stmi za modernizacijo svojih obra tov, bo potrebno v letošnjcm letu izgradnjo in ureditcv neka- terih trgovskih lokalov tako v me- stu, kot na podeželju podpreti z većjimi krediti. Na podroćju turizma bo letos vloženih okrog 300 milijonov di- narjev sred.>tev. Pretežni del ten .sredstev odpade na izgradnjo zadnje etape žičnice na Veliko Planino — 189 milijonov dinarjev, za izgradnjo turističnih objektov pa 87 milijonov dinarjev. Druž- beni bruto produkt se bo v tej panogi gospodarstva povećal za 22,1 %■ V celoti bo v letoSnjem letu vlo- ženih v gospodarske investicije okrog 2,8 milijarde dinarjev. Te investicije bodo omogočile hitrejfte narasčanje industrijske proizvod- nje in s tem tuđi narodnega do- hodka v prihodnjih letih. • MINIMALNI PORAfT PRO- RAČUNSKE POTROŠNJE Kljub novo »prejetim obvezno- Mladiti polrebe i mo/iioMiiii stim se bo proračunska potrošnja ictos povećala le za 7.1 % napram . lanskemu letu. Zaradi toga bodo imele v proračunu prednost na- loge, ki jih je s predpisd in z:\ koni dolžna urejati komuna. Tu gre predvsem za šolstvo, državno upravo, socialno varstvo itd. Po odbitku vseh obveznosti in 10% proračunske rezerve, bodo cista proračunska sredstva letog znašala le 293,5 milijona dinarjev ali 7.1 % već kot lani. Ta sredstva se bodo procentuaLno delila ta- kole: za državno upravo 38,5 %, za socialno skrbstvo 7,3 %, za zdravstveno zašcito 4,4 %, za funkcionalne izdatke pmsvete in kulture 3,3 "f„ za dotacije 17,8 %, za komunalno dejnvnost 8,4%, za obveznosti in garancije 14,7% in proračunska rezerva 5,6%. I/, sredstev proračunskih .skla- dov in s posojili je predviđenih letos okro« 787 milijonov dinar- jev negospodarskih jnvesticij, ki jih bodo vložile gosplj /Mvx:imejo za to, da bodo proizvajalci in ostali ob- čani ra/.pravljali o lctošnjih go- spodarskih nađogah in o delitvi sredstev, predvsem s staJiSčamo*- nosti, ki so za ustvarjanje sred- stev v komuni. zato naj bi tako sindikalne organizacije v delov- nih kolektivih kot krajevne orga- nizacije SZDL čimbolje pripravile zbore volivcev, na katerih naj bi se obeani ne samo seznanili » smernicami letošnjega družbene- Ra plana, pać pa tuđi aktivno -so- delovali pri oblikovanju gospo- darske politike komune. <-U) KAMNISKI OBCAN 2 Kamniški muzej pred novimi nalogami Kamniški muzej živi komaj eno leto, vendar je zanimanje, kl ga je vzbuđila njegova ustanovitcv. njegovo đelovanje, problema- tika, v zvezi z namestHvijo, v vrstah občanov Se vedno živahna. Zanimanje velja preuređitvenim dolom v zapriškem grajskem kom- pleksu in njegovi neposredni okolici, opravljcnemu đclu in bodo- iiitn nacrtom. Nekaj besed v pojasnilo. Po- ud.an k je bil brez dvoima na adaptaciji prostorov, namenjenih /,a razstavo, in v nezimanjšani meri notranji organizaciji zavoda ter njeffovemu strokovnemu dolu. Adaptacija se je prvenstveno omejila na očiščevalna ohranit- vena dela zelo zanemarjenih in iztrf.Sonih prostorov in zgradb na Zapričah, manj pa na njihovo dokončno formalno izvedbo. V vsem je prevladovala vodilna za- misel, da bi grad usposobili za osrednje razstavišče glavnih mu- zejskih oddelkov, stranska gospo- darska krila pa dclno za razsta- višča, dclno za upravne in po- modne muzejske prostore. Ze ta razp^rcditev je nakazaia, s finan- čnih jtališč prav narckovnln po- sta! no razstavo, predvidoma iz obdobja NOB in občasne z dalj- šim terminom. Trdno u parno, da se bo to zgodilo še letos. V teko- čom letu se bodo vsa obnovitveno dela osrediotočila n,a severno go- spodarsko krilo. Zfiradba iz za- četka 18. stofletja, z značilnimi arkadnimi lopama na dvoriiščni strani je v vsej veljavi, oživela s prvim i lanskoleitnimi poseai. Za- radi svoje lege, k;i omogoča pre- filednost dvoriščnega prostora in zunanjega dohoda, je prevladala zamise!, da se v nadstropju raz- vrstijo delovni prostori in diepoji, uredi jo bivailišča za muzejske uslužbence, pod1 lopami pa razširi lapidarij in mesto za oddih obđs- kovalcev Temu prostoru bo ver- jetno pridiružen majhein bistro s prodajalno spominkov. Tako bi ta pnimemo urejena z.sradba brez večjih adaptacijskih posegov mog- la zbrati pod svojo streho arhiv- ski oddelek, knjižico z delovnimi prostori in dati v dvoranici zato- čišče zborovanjem ali nastopom. Arhivski oddedek bi mogel po- stati osrednja zbiralnica sta>rejših arhivov raznih organizacij, pod- jetij in zavodov in krajevnemu zgodovinarju neizčrpna zaklad- nica. S tem dotokom bi se mno- ga pod'jetja ofresla moreče skrbi deponiranja arhivov, ne va mosti propadanja, utemeljena pa po- trebna shramba in skrb za doku- mentacijsko gradivo. Zahodno gospodarsko krilo tre- nutno nd upoštevano pri obnovi ter se njegova preureditev pre- nese na ugodinejši čas. Poslopje je sedaj obvarovano propadanja, vendar potrebno korenitih notra- njih izbofljšav, ki bi se pokrila z otvoritvijo zelo zamimiivih prosto- rov izpred 400 let. Le-ti bi s svo- jevrsnim nadihom preteklosti bi- li izredino primerni obrtnim in etnografskim zbirkam. Preuredi- tev se seveda ne bo omejevala samo na poslopja, temveč ji je podvržena vsa neposredna oko- lica. Vzhodno pobočje, delno iz- trcbljono in očišćeno1, bo tako1 za- sajeno in urejeno, da bodo v vsej vrednosti izstopiile terase, ki tvo- rijo s kompleksom arhitektonsko celoto in harmonićno enovitost. Letošnje JPI pod geslom: tehnično kulturo pionirjem in mladini! Letošnja akcija v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger je namenjena tehničnemu izobraževanju naših pionirjev in mladine, ter naj bi bila prav mladina izvajalec te akcije, ki je podaljšana do meseea ma.ia 1964. Naloga nas odraslih je ta, da napnemo vse sile in omogocimo mladim, da bodo lahko sprostili vso inicia- tivnost in aktivnost v tem obdobju! Llkanje kit ■/, likalnikoin. Om'eh- ranr kite vežejo okoli modla in spletajo "kranjske* cekarje. Cc- karstvo je bilo nekoć zelo živo v Maštah pri Kamniku in njihovi okolici. Pripravo hrani Muzej Kamni k .stopno obnovitcv in občasino od- piranje oddelkov, razporeditev, ki se je s časom samo utr je val a in kropila. Nič manj Sa ni kulturna histerična pomem'bnost Zapric in njihova ohranitev v zgodovin- skem iziročilu. Po pretehtani za- sno'Vii bi se v gradu namestil ar- heološki oddelek v prizemlju, v naldstnopjsih pa kulturno-zgodovin- ski oddelek in oddelek ljudsko revolucije. Prizemlje, ki je v svo- jevrstino oblikovanih prostorih najbolj ohranilo grajsko zasnovo, daje z našimi manjšimi, a hiitvo- nimi restavratnrskimi posegi naj- idealnejši okvir in ambient pra- zKortovinskim in zgodnjes-rednje- veškim muzejskim razstavam. Enaika ali podobna vzdušja ustvarjajo nekdanji fevdalni pro- stori baroka zii rane nadstavbe za razpoi'cditev kasnejših zgodovin- sikih obdobij. Bodoči obiskovalec se bo torej prehajajoč v krožnem nbhodu vseh prostorov in nad- wtropja seznanil z zemljepiisno znaci) nostjo, skrivnoistno prazgo- dovino, tegobnim srednjim in ži- vim novini vekom ter pretrcsljj- vo polpreteklostjo na Kamni- škem. Ko bo v grad napeljana vodo- vodna sanitarna instalacija in opravljana manjša obrtna popra- vilna dela, bo mogoče odprota Z zmago ljudske revolucije, ki nas je povedla v socializem, se je položaj tehnike pri nas te- meljito spremenil. Ljudskim množicam se je odprlo široko polje tuđi v tehnični stroki. Re- organizirali smo že delo na na- ših univerzah, akademijah in srednjih strokovnih šolah. V vseh gospodarskih panogah smo po- stavili program za znanstvena in raziskovalna dela. Tehnične pro- bleme smo zajeli pri njihovih ko- renih, usposobili smo noštete strokovne kadre, ker brez njih ni tehničnega ustvarjanja. ni na- predka, kakor tuđi ni visoko- vrednega dela. čas nam nalaga dolžnost, da povećamo kapaciteto in obseg proizvodnje, ter si osvojimo no- ve metode đela, da bi tako zvi- šali vrednost izdelkov po kako- vosti ter da bi znižali proizva- jalne stroške. Težke naloge, ki jih postavlja pred nas gospodarstvo, zlasti in- dustrija, zahtevajo temeljito ob- vladanje tehničnih problemov; če nočemo zaostati, moramo brez- pogojno dohiteti razvoj tehnike v drugih deželah! Ljudska tehnika je edinstvena, prostovoljna množična organiza- cija, ki pomaga tehnično izobra- ževati in vzgajati ljudske množi- ce s tehničnimi sredstvi. Prav letos, ko je akcija »Jugo- slovanskih pionirskih iger« na- menjena tehničnemu izobraževa- nju, imamo v naši občini priliko, da analiziramo naše dosedanje delo in ugotovimo vse pomanjk- ljivosti tega važnega problema, da pomanjkljivosti odpravimo, tehničnemu Izobraževanju pa do- ločimo trajen značaj! V ta namen je nedavno skli- cala občinska organizacija SZDL v Kamniku sestanek zastopnikov industrije, šolstva, Ljudske teh- nike in vseh družbenih organiza- cij. Na sestanku je bila izbrana komisija za sestavo in izvedbo programa JPI. Sedež komisije je v pisarni Avto-moto društva v Kamniku. Po specifičnosti dru- štev in klubov Ljudske tehnike bodo te organizacije prvenstveno sodelovale v programiranih akci- jah. Ceprav smo s sprejetjem programa malo zamudili, pa iz- vaja občinski odbor ljudske teh- nike že dol programa, ki bo sprejet, da ne bi zaostali v pri- merjavi z akcijami drugih občin našega okraja. Tako je bila v kinu »DOM« iz- vedena brezplačna predstava z barvnimi filmi o najnovejših teh- ničnih izsledkih na področju teh- nike, dalje serija brezplačnih predstav z vseh področij tehnike v dvorani Delavske univerze v Kamniku. Zeletr je, da bi se teh predstav udeležilo čimveč odra- slih in mladine, saj bodo takšne predstave v vsem obdobju JPI! Občinski odbor Ljudske tehni- ke je organiziral tuđi tri nove panoge svoje dejavnosti v naši občini in sicer: Društvo traktori- stov in poljedelskih stroj nikov, Foto-kino klub in Klub modelar- jev, ki bodo vsi svoje programe vključili v letošnje JPI. Želimo, da bi vsi občani naše komune sodelovali in tako mani- festirali važne akcije pri posre- dovanju tehnične kulture mladim v letu JPI, da bi tako postalo to delo trajno in družbeno korist- no! Na s*v»rnem pobocju, kj«r se bo uredil skalnjak, bo smiselno za- sajeno okrasno drevje; pota bodo urejena in zavaravana, v sadov- njaku na vrhu planote pa so predviđeni parkirni prostori za vozila in sprehajalisče. Parki in zelene površine, ki sodijo v okri- lje muzeja, bodo urejeni še letoš- nje leto. Zamisli so svojo potrditev do- bile z izrisi in nacrti ing. arh. Stupar-Sumijeve. Sredstva, vlože- na v dosedanja dela, nišo visoka, toliko bolj, če odraeunamo tista, ki so potrebna za zgraditev nase- lja na Vrhpoljah za nekdanje za- priške Manovalce. Zato nikakor ne moiano dovolj poudariti dveh dejstev, da so ti prebi val ci dobili nova in zdrava stanovanja, da je grad očuvan skorajšnjega in goto- vega propada in ohranjen mestu. Z ruiniranjem oziroma izgubo gradu bi bila mestu storjena ne- popravljiva škoda. Pozabljena umetnost V starinskem okolju malih hi- šic pod Malim gradom, z značil- nimi nadstreški, prikupnimi mo- stovži, ob hitri Mlinščici so ne- koč živeli in delali kamniški obrt- niki. Hišice, grajene tako, da so služile de javnosti lastnika, so svo- je posebnosti ohranile do danđa- nes. Tu je odsvit starega Kam- nika, njegove domačnosti in mar- ljivosti, tu so zanimive »kamni- ške Benetke«, vsem drage. V tem delu, v hišici starega rezbar ja Klemena, dela in ust- varja skromni umetnik lesa, M.- Bergant, domala nepoznan doma- ćinom in javnosti. In vendar je njegova 35-letna delovna vnema dala vrsto izrednih rezbarskih del, raztresenih po vsej državi. Iz tihega, đarovitega rezbarja samo- uka se je z izredno marljivostjo in talentiranostjo povzpel med vo- deće umetnike te zvrsti. Njegovi okvirji, stojala ali svečniki z na- dihom baroka, blestijo v obvlada- joči harmoniji in jasnosti ter M. Bergant: okvir sa ogledalo iz leta 1962 žlahtno med seboj se prepletajoč sklop listov in vezi. Vsak posa- mičen del je mojstrovina izdela- ve, vsako delo je umetnina, en- kratna in neposnemljiva. Tu je plemenitost razumljiva vsako- mur, in ji more služiti le predan umetnik; umetnost, ki ji služi, ima žal le še malo oboževalcev. Kamniški muzej bo razstavljal izbrana dela Maksa Berganta v letošnji pomladi, na kar posebej opozarjamo. KAMNIŠKI OBCAN 3 Dostojen uvod v proslavljanje 70-letnice PD Kamnik planini. Zaradi slabeja vr»mena je bila proga nekoliko skrajšana, tako da so smucali nato po ob- ronkih Gojške planine nazaj v planinski dom. Lahko trdimo, da je mladina dostojno proslavila 70-letnico dru- štva in 20-letnico ustanovitve USAOJ. (Nadalje van je na 5. str.) 17. marca se je zbralo na Ve- liki planini 140 mladink in mla- dincev iz planinskih društev Men- geš, Domžale, ćrnuče, Ljubljana- matica, Železnićar, PTT, Kamnik in kamniških mladinskih aktivov. V okviru proslav 70-letnice ustanovitve društva je mladinski odsek organiziral pohod, ki naj bi bil obenem tuđi manifestacija ob 20-letnici ustanovitve USAOJ ter spomin na V. državno konfe- renco SKOJ na Mali planini. Mladinci so bili nastanjeni v 4 planinskih kočah. Na predve- čer so jim delali družbo nekdanji borci, ki so pripovedovali mladi- ni o partizanstvu na kamniškem področju. Zlasti je bilo zanimi- vo pripovedovanje tov. Podbevška, ki je mladim zelo živo prikazal težke čaše NOB. Naslednji dan v nedeljo se je vršila kratka svečanost s polaga- njem venca pri spominski plošci pod Lectarjevo kočo. Po krajšem nagovoru predsednika PD Kam- nik je govoril še predsednik ob- činskega komiteja ZMS Kamnik Peter Lavrič, ki je orisal zgodo- vino mladinskega gibanja pri nas ter pomembnost V. državne kon- ference, ki je bila na Mali pla- nini. Najboljše želje mladim pa je zaželel tuđi tov. Lađo Podbev- šek v imenu občinskega odbora ZB. Po končani svečanosti se je razvila skoraj 1 km dolga kolona smučark in smućarjev ob skrb- nem vodstvu smučarske ekipe in gorske reševalne službe na pohod proti novemu naselju na Veliki NVCHO I3SINKV)! Kako varčujemo - Denar kot ekvivalent menjave je, poleg volje — sredstvo za izpolnitev raznih želja. Varčevanje z denarnimi sredstvi za določen namen in čas postaja v Kamniku iz leta v leto izrazitejše, saj poleg osnovnih življenjskih potreb vabi človeka k varčevanju še želja po imetju, izletih, dopustih, razvedrilu, po šolski in poklicni izobrazbi, itd. Delavnost in varčnost pa sta činitelja, ki pripomoreta k vsakoletnemu visokemu porastu hranilnih vlog. V namen- skem varčevanju zasledimo torej varčevalca, ne samo kot rednega potrošnika, ampak tuđi kot potrošnika z izrednimi željami in določenimi nameni. Razlogi za varćevanje so to- rej številni, kakor so tuđi številni in različni vlagatelji sami. Poglejmo, kako smo varčevali na območju naše občine v razdobju nekaj let nazaj: Stanje hranilnih vlog leta 1955...... 22 milijonov Stanje hranilnih vlog leta 1956...... 29 milijonov Stanje hranilnih vlog leta 1957...... 48 milijonov Stanje hranilnih vlog leta 1958...... 80 milijonov Stanje hranilnih vlog leta 1959...... 114 milijonov Stanje hranilnih vlog leta 1960...... 131 milijonov Stanje hranilnih vlog leta 1961....... 148 milijonov Stanje hranilnih vlog leta 1962...... 204 milijonov Će primerjamo vlagatelje no posamemih poklicih na koncu leta 1962, vidimo, da so vložili na hranilnih knjižicah: Učenci in dijaki............ 22 milijonov Delavci in nameščenci......... 43 milijonov Kmetje............... 12 milijonov Ostali (gospodinje, obrtniki in drugi) . . . 127 milijonov Prikazani podatki dokazujejo, da smo dolžni izraziti po- hvalo našemu delovnemu človeku-varčevalcu in vlagatelju, ki vztrajno varčuje. Vedno večji porast standarda delovnega človeka je eno izmed temeljnih načel socialistične ekonomike. Tuđi v naši družbeni ureditvi iz leta v leto ugotavljamo nenehno dvi- ganje življenjske ravni. Nedvomno je eden izmed važnih činiteljev dviga druž- benega standarda institut potrošniških kreditov, t. j. kredi- tov, ki jih družba daje družbenemu človeku za najrazličnej- še potrebe, predvsem za nakup sodobnega pohištva, gospo- dinjskih električnih strojev, motornih vozil od kolesa do avtomobilov. Ce primerjamo visini potrošniških posoj«! s hranilnimi vlogami za nekaj let nazaj, opazimo, da so hranilne vloge vedno višje od potrošniških posojil. Leto Visina hranilnih vlog Visina potroš. posojil 1958 80 milijonov 55 milijonov 1959 114 mili j ono v 68 mili J ono v 1960 131 milijonov 80 milijonov 1961 148 milijonov 89 milijonov 1962 204 milijonov 146 milijonov Poudariti je potrebno tuđi to, da je Komunalna banka in hranilnica Kamnik v letu 1962 odobrila svojim vlagate- ljem 8,500.000 dinarjev obresti. Sprememba uredbe v zvezi z najemanjem potrošniških kreditov za nakupe motornih vozil, ki omogoča daljšo od- Tekmavalci pri polaganju venca koliko potrošimo plačilno dobo, ter nižjo vrednost lastne udeležbe, je povzro- čila v letu 1962 znatno povišanje te vrste kreditov. V letu 1962 in 1963 je dana možnost delavcem, usluž- bencem in privatnikom najemanja petletnih potrošniških posojil za vse vrste opreme in ureditve turističnih sob v gospodinjstvih in privatnih gostiščih. S tem naj bi bil omo- gočen razvoj domaćega turizma. Prepričani smo, da nam turizem predstavlja lep vir dohodkov, zato pa je potrebno za ureditev prostorov, namenjenih turizmu v večji meri izkoristiti ugodne kredite, ker je bilo dosedaj le malo zanimanja za te vrste posojil. V letošnjem letu pričakujemo povećanje kupne moči potrošnikov zaradi večje sprostitve potrošniških posojil. Potrošniška posojila za nakup industrijskega blaga bodo po novih predpisih, ki jih v kratkem pričakujemo, lahko dobili delavci in uslužbenci, ki so v stalnem delovnem raz- merju, upokojenci, invalidi, ljudje samostojnih poklicev, ki so socialno zavarovani, oficirji in pripadnik! JLA. Delavci in uslužbenci v stalnem delovnem razmerju bodo imeli pra- vico na posoj ilo v visini 1/4 osebnega dohodka, za čas, ko vzamejo posojilo. Upokojenci in invalidi bodo imeli prav tako pravico vzeti posojilo, do 1/4 pokojnine ali invalidnine, za čas, ko bodo vzeli posojilo. Enaki pogoji veljajo tuđi za ljudi samostojnih poklicev. Privatni obrtniki bodo lahko dobili do 1/4 osnove, na katero so plaćali davek na dohodek v prejšnjem letu ali za tekoče leto, če davek plačujejo pav- šalno. Rok za odplačevanje kredita bo 1 leto, če visina po- sojila ne bo presegala dvomesečnih dohodkov, 2 leti, če visina posojila preseže dvomesečni dohodek, vendar ne pre- seže tromesečnega osebnega dohodka, do 3 let, če visina posojila preseže tromesečni osebni dohodek. Lastniki pri- vatnih obrtnih delavnic bodo morali vrniti posojilo v enem letu, ne glede na visino posojila. Za nakup industrijskega blaga bodo morali prosilci, takoj po odobritvi kredita, polo- žiti v gotovini 5 odstotkov zaprošenega posojila. Novost bo tuđi v tem, da bo prosilec, ki je odplaćal polovico dolga, lahko zaprosil za novo posojilo pod novimi pogoji. Kot je znano, potrošniških posojil za gradbeni material doslej nišo dajali, zato, ker ga je primanjkovalo. V zadnjem času pa se je proizvodnja gradbenega matennla znatno povećala in ustvarila ćelo zaloge. Glede na to bodo novi potrošniški krediti za ta material prav gotovo pripomogli k ublažitvi stanovanjske krize. V predpisih, ki jih pričakujemo, bo predstavlja! novost tuđi nakup novih in rabljenih avtomobilov. Potrošniško posojilo za nakup novih avtomobilov bodo odobrili za 5 let, za nakup rabljenih avtomobilov pa do 3 let. Prosilec, ki je zaprosil za tako posojilo, je dolžan položiti v gotovini naj- manj 10 odstotkov odobrenega posojila. Postopek pri na- kupu rabljenih avtomobilov oziroma novih bo zelo enosta- ven. Barirani ček, ki ga bo izdala banka, bo kupee posredo- val prodaj alcu. Bivši lastnik avtomobila pa bo ta ček lahko uporabil samo za nakup novega avtomobila domače proiz- vodnje, če je imel prodajalec avtomobila prej v banki dolg, lahko s tem čekom odplača posojilo. Kot vidimo, bo sprostitev potrošniških posojil še v večji meri povećala kupno moč potrošnikom in obenem pripo- mogla povećanju proizvodnje industrijskega blaga in nje- govega prometa. 4 Delo v Počitniški zvezi V naši občini že več let ob- stoja Počitniška zveza, samostoj- na družbena vzgojna organizacija za izletništvo, potovanja in od- dih mladine. Žal pa so bili do sedaj vključeni v to organizacijo samo učenci obeh osemletk in dijaki gimnazije, kar pa seveda ni pravilno. Zato smo že lani sku- šali pritegniti v naš krog čimveč delavske in kmečke mladine. Za- radi premajhne aktivnosti članov IO in nezainteresiranosti za to organizacijo pa nismo bili kos nalogi, ki smo si jo zastavili. Na občnem zboru, ki je bil 23. okto- bra že lani, smo pregledali in kri- tično ocenili naše dosedanje delo. Spoznali smo, da smo bili vse premalo aktivni, nekaj krivde pa leži tuđi na članih samih, ker se nišo udeleževali akcii, ki jih je IO organiziral. Nemalokrat se je zgodilo, da je IO pripravil in vse preskrbel za izlet, ki pa je zaradi nezanimanja članov in njihove neaktivnosti potem odpadel. V lanskem letu smo bili v l.jub- l.janskem okraju med zadnjimi. Da se to ne bi več zgodilo, smo sklenili, da borno vložili vse sile v uresničitev naših nalog, ki smo si jih zadali na občnem zboru. Glavna naloga našega IO in se- veda celotne organizacije v letoš- njem letu je razširitev organiza- cije tuđi med delavsko in kmeč- ko mladino. Nove člane borno skušali pridobiti predvsem na te- renu, kjer je veliko zanimanje mladine za POZ. Tako nam je dosedaj uspelo osnovati novo družino v Smarci, kjer imamo okrog 20 članov. Prav tako r>a bomo marna ustanovili več novih družin tuđi v Komendi, v trgov- skem podjetju »Kočna«, v Kam- niškl Bistrici ter drugod. Ker pa do sedaj še nimamo dovolj spo- sobnega kadra, bomo v začetku marca organizirali seminar za družinska vodstva. Iz vsakega ak- tiva, v katerih bomo osnovali družine Počitniške zveze, bodo prišli 3 predstavniki na ta semi- nar. Nekaj predavateljev bomo dobili iz Ljubljane, nekatera pre- davanja pa bodo imeli člani na- šega Izvršnega odbora. Z organizacijo tega seminar ja pa bomo vsaj delno odpravili enega izmed najbolj perečih pro- blemov kadra za vodstva družin. Do sedaj smo imeli vse premalo sposobnih odbornikov, ki bi, bili zmožni res dobro voditi organi- zacijo. Pri tej organizaciji pa upamo. dii nam bo pomagail;! tuđi ZMS, ki ima več izkušenj. Dokaz za to je res kvaliteten st minar, ki je bil februarja na Ko piščih. Tega seminar ja sta se udeležila tuđi predsednik IO PZ občine ter predsednik gimnazij- ske družine. Moram priznati, da je ta seminar, čeprav smo mo- rali za vsakega udeleženca plaća- ti 5.000 din, zelo koristil tako obema udeležencema, kakor tuđi celotni naši organizaciji. Eden izmed glavnih pogojev za uspešno delo v organizaciji je tu- đi povezava z ostalimi organi- zacijami v obćini, predvsem s specializiranimi organizacijami — taborniki, Planinskim društvom, Turistično zvezo, Ljudsko tehni- ko ter drugimi. V ten treh me- secih, odkar deluje novi izvršni odbor, smo že marsikdaj skušali navezati stike s temi in res smo pri nekaterih uspeli. S Tabor- niki, ki so nam po svojem delu zelo sorodni, bomo skupaj reše- vali perece probleme in organizi- rali nekatere skupne akcije. Prav tako je v našem nacrtu, da bomo skupaj s Turistično zvezo orga- nizirali predavanje ali mogoče se- minar za turistične vodiče po mestu. No, tuđi s Planinskim društvom, oziroma mladinskim odsekom pri tem društvu bomo sodelovali v akciji na Veliki pla- nini. In povezava z mladinsko or- ganizacijo? Tu pravzaprav ne smemo govoriti o poveaavi, ker je PZ v bistvu le del mladinske organizacije. Moram pa priznati, da je naše sodelovanje kar naj- tesnejše in tuđi zelo uspešno ter koristno. Le ZMS oziroma občin- skemu komiteju se imamo zahva- liti, da bomo lahko razširili naš krog tuđi na teren ter tuđi tam osnovali družine PZ. Prav tako je ZMS naš idejni vodja, ki nam vedno stoji ob strani, nam sve- tu je, nas hrabri pri delu ter nam pomaga reševati perece proble- me. Želimo, da bi to sodelovanje Dostojen uvod v proslavljanje 70-letnice PD Kamnik (Nadaljevanjie s 4. strani) Planinsko društvo Kamnik je manifestacijo ob pomoći občin- skega komite ja ZMS in občinske- ga odbora ZB ter ostalih orga- nizacij izpeljejo res odlično. Vse je potekalo brezhibno. To doka- zuje, da je možno s skupnim so- delovanjem doseči res veliko. Načelnica Metka s svojinu »Medv edki-v zatišju koče na Vel. planini Taborniki so smucali na Veliki planini V času zimskih šolskih počitnic je organizirala ČBG (Četa Bi- striških Gamsov) Kamnik skupno s taborniki iz Domžal smučar- ski tečaj na Veliki planini.. Zveza prijateljev mladine v Kamniku jim je nudila svojo pomoč pri organizaciji tega tečaja. Dobili so 40.000 din in 50 kg moke, ostalo pa so prispevali iz društvene bla- gajne oz. s prispevkom udeležencev. Tečaj je vodil član ŠD, ostalo vodstvo pa je imela načelnica Metka Sluga ter stare&ina Branko Urbanija. Kljub zelo mrzlim dnem so bili otroci zadovoljni in jim je eno- tedensko bivanje na Veliki planini nudilo dovolj zimskih radosti. ostalo še naprej tako tesno, kar bi seveda koristilo tako nam kot tuđi ZMS. Najvažnejša naša naloga pa so akcije same. Organizirati mora- mo čimveč samostojnih potovanj in izletov, ki pa bodo uspeli le, če bođo res dobro organizirani in če bodo člani bolj zainteresi- rani za naše delo. Vsekakor se bomo potrudili, da bomo naše naloge kar aajboljše izvršili. ♦ ; H. t. Žensko strelsko tekmovanje v počastitev »Dneva ženo« Pohod se je odvija! v 1 km dolgi koloni Na strelišču strelske družine »USNJAR« v Kamniku je bilo 5. marca strelsko tekmovanje žensk v počastitev vseh borbenih žena naše domovine. Nastopilo je 17 tekmovalk iz delovnih kolektivov tovarne »Svi- lanit«, podjetja »Kamnik« in To- varne usnja. Zmagala je tekmo- valna ekipa Tovarne usnja, sle- dita pa ekipi podjetja »Kamnik« in tovarna »Svilanit«. Najboljše posameznice: 1. Julka Tušek 157krogov 2. Ema Komatar 151 krogov 3. Joži Golob 144 krogov Tekmovanje z zračno puško je vsekakor tuđi za naše strelke pri- meren šport. Občinski strelski odbor stremi za tem, da bi v vrste strelske organizacije vklju- čil kar največ teknovalk iz vrst ženske mladine. Omeniti moramo pomoč strel- cev na tem tekmovanju, nagrade pa so prispevali posamezni kolek- tivi in občinski strelski odbor. K A Nf IST I Š K I OBCAN 6 Smučarska sekcija SŠD si vzgaja mladi kader Letošnja zima je po dolgem času zopet natresla dovolj snega, aato je udejstvovanje smučarjev letos zelo aktivno. O smuških skokih, slalomu smo že poročali * našem listu. Omembe vredno pa je dejstvo, da so se letos afirmirali poleg mladincev tuđi pionirji. V semestralnih poćitni- cah je bilo najbolj živahno, ker so otroci napolnili bele poljane, v kolikor seveda nišo imeli težav s pomanjkljivo opremo. Ugotav- ljamo, da ima še vse premalo otrok najnujnejšo smućarsko opremo. člani smučarske sekcije pri ŠD Kamnik so pripravili tri poldnev- ne smučarske tečaje za pionirje- "sačetnike ter jim podali osnovo smučanja, ostale pa nadzorovali in jim dopolnjevali znanje. Tako se je vsak dan zbralo na Polja- nah kar lepo število mladih. Po- sebno prizadevnost za delo z mladinci je pokazal Peter Pečev- nik, za kar mu gre vse prizna- nje. Enak tečaj za pionirje-začetni- ke pa so organizirali tuđi v Ko- mendi. Mimo tekmovanj doma, kjer so pogosto nastopali pionirji, so se udeležili tuđi tekmovanj izven domaće obćine. SŠD in ZPM Kamnik sta omogočila udeležbo ekipi 6 tekmovalcev na republi- škem pionirskem prvenstvu v Tr- žiču, kjer so se v sicer premoćni konkurenci dovolj dobro odre- Konjeniki so zborovali... XI. FEBRUAEJA 1963 JE BIL REDNI LETNI OBCNI ZBOR KO- NJENISKEGA KLUBA KOMENDA. MED OSTALIMI STA SE GA UDELE2ILA TUĐI PREDSEDNIK ObLO FRANC VIDERVOL IN PA PREDSEDNIK OBCINSKEGA ODBORA SZDL VINKO DOB- NIKAR Klub že od 1947. leta uspešno vodi skoraj nespremenjen uprav- ni odbor na čelu s tov. Jankom Juhantom, dočim tradicija samih konjskih dirk v Komendi šega že mnogo dl je nazaj, takorekoč v dotoo Valvazorja. Kot lansko leto je bilo tuđi leto& glavno in najbolj perece vprasanje na zbor ovan ju zbira- nje materialnih sredstev za do- končanje novega hipodroma. Hi- podrom ni samo športni objekt, ampak je njegova velika vloga tuđi v perspektivi razvij ajočega se obćinskega turizma, saj so ko- mendske dirke postale že prava manifestacija — praznik ne samo tamkajšnjega ljudstva, temveč tuđi širše okolice. V letošnjem zali. Prav tako so se 3 pionirji udeležili tekmovanj v Kranjski gori in se uvrstili v prvo tretjino tekmovalcev. Res je začetek skromen, ven- dar ugotavljamo, da se bo ot ugodnih snežnih razmerah v na- slednjem letu tako kvalitetno kot kvantitetno izboljšala afirmacija pionirjev, ker bodo le tako imele smučarske sekcije dovolj mlađe- ga kadra iz vrst pionirjev oziro- ma mladincev. Otroci pa imajo s tem možnost zdravega razve- drila, vzgoje v disciplini in to- varištvu, kar na) bo odlika vsa- kega pionirja. Cetica pionirjev, ki so so poskusili v skokih planu je izgradnja konjskih bok- sov, izbolji sanje tekmo valne steže ter organiziranje jahalnega teča- ja za mladince v sodelovanju z JLA. Organizirane bodo spomla- danske in jesenske dirke. V refe- ratu predsednika je izražena po- hvala obćinskemu ljudskemu od- boru Kamnik ter vsem gospodar- skim organizacijam za veliko ra- zumevanje kot tuđi za njihovo materialno pomoč pri organizira- nju konjskih dirk. Po končanem zborovanju je bil izveden poskus- ni skiring, nato pa ljudsko ra- janje do zore. K A M N I S K I O B C A N €>)O PROMETU V DVEH PREJŠNJIH ŠTEVILKAH NAŠEGA LISTA SMO OBJA- VILI ODLOK O UREDITVI PROMETA NA OBMOCJU OBCINE IN MESTA KAMNIK S KOMENTARJEM. PO NEKAJMESEĆNEM IZVAJANJU TEGA ODLOKA SO SE POKAZALE NEKATERE POMANJKUIVOSTI TEGA ODLOKA, Kl SO NAREKOVALE, DA JE TREBA ODLOK V NEKATERIH DOLOCILIH SPREMENITI IN DOPOLNITI. ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI JE OBCINSKI LJUDSKI ODBOR SPREJEL NA SEJI DNE 25. FE- BRUARJA 1963, Kl STOPI V VELJAVO 10. MARCA 1963. V TEJ STEVILKI NAŠEGA GLASILA SEZNANJAMO OBOANE TUĐI S TEMI SPREMEMBAMI. 3. člen Odloka se spremeni tako, da mora prireditelj, ki pri- reja javno prireditev v takšni obliki, da je treba cestni promet na doloćeni cesti začasno zapreti in ga preusmeriti po drugih eestah, imeti poleg đovoljenja Oddelka za notranje zadeve, v smislu 4. člena ZPJRM tuđi dovoljenje pristojnega cestno uprav- nega organa. 6. člen je skrajšan. Opuščeno je določilo o ustavljanju vprež- nih voz, ker žanje velja 9. člen kot za ostala vozila. 6. člen se sedaj glasi: Prepovedano je goniti ali voditi živino: po ulicah B. Kidriča od Usnjarske ulice do Titovega trga, po Titovem trgu, po Maistrovi ulici, po Medvedovi ulici od Tunjiške c. do Titovega trga. Določilo o parkiranju motornih vozil je tuđi jasnejše formu- lirano, tako da se 8. člen glasi takole: Na ulici B. Kidriča, Titovem trgu, Maistrovi in Medvedovi ulici je dovoljeno parkiranje motornih vozil samo tam, kjer so označena mesta za parkiranje z oznaćbami na vozišču ali s pro- metnimi znaki. Če je na parkirnem prostoru organizirano čuvanje motornih vozil, morajo uporabniki parkirnega prostora plaćati uporabnino. 22. člen odloka, ki govori o mandatnih kaznih se spremeni v toliko, da je določen stalni znesek kazni, in sicer 500 din, crtana je točka pod d) in na koncu dodana nova točka, ki se glasi: Pešec, ki prečka cesto ali ulico v nasprotju z določilom 21. člena odloka. Zaradi dodane zadnje točke v 22. členu se 25. člen odloka crta. Drugih sprememb odloka ni. Prosimo vse občane, da te spremembe upoštevajo, obljublja- mo pa, da borno skrbeli za vse prehode za pešce, prometne znake in kolesarnice in jih vzdrževali skozi vse leto. Občane obveščamo tuđi, da nam je podjetje »ALPREM« na- pravilo lično izložbo, ki bo stala na plofičadi pred Samopostrežno trgovino. Izložba bo lepo urejena in osvetljena tuđi ponoći. V tej izložbi bodo razna obvestila, ki zadevajo varnost prometa, pa tuđi drugi material, kot n. pr. požarna varnost in drugo. Za ureditev te izložbe bo skrbela komisija za varnost prometa ObLO in AMD Kamnik. Komisija za varnost prometa je tuđi letos sprejela svoj pro- gram dela, ki ga okvirno posredujemo tuđi našim obranom. — Prva naloga v programu je dokončna ureditev izložbe, ki naj vedno posreduje občanom nove podatke in obvestila; — Redno prikazovanje diapozitivov v kinu »DOM«.Diapozitivi naj bodo prilagojeni letnim časom in vremenskim pri- likam; — V kinu »DOM« predvajati več aktualnih prometnih filmov; — Organizira naj se več predavanj o prometu za široko javnost; — Po vaseh izven Kamnika }e treba letos prikazovati več ozkotračnih filmov; — Vso skrb je treba posvetiti vzgoji mladine v šolah, za kar naj se predvsem aktivira AMD Kamnik. Predavateljem v šoiah je potrebno nuditi pomoč z ućnimi pripomočki in s strokovnimi nasveti. — Komisija naj bo pobudnik za organiziranje raznih tekmo- vanj za mladino. — Komisija naj se aktivn ovključi v vse akcije, ki jih bo organizirala republička ali pa okrajna komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Program je navidezno sicer skromen, toda ko borio naloge opravljene, homo lahko ugotovili, da smo na tem področju veliko napravili. Seveda prićakujemo pomoć tuđi od občanov, predvsem pa od organizacij, ki kakorkoli lahko prispevajo k čim boljsim uspehom. 6 Kamničani v Celovcu Ogledali smo si dtinajsko drsalno revijo 0 Za ogled svetovnoznane dunajske drsalno reviji' je bilo tuđi v % Kamniku veliko zanimanje. Zato je kamniška poslovalnica turi- 0 stične agencije Izletnik organizirala z dvema avtobusoma izlet % v Celovec, kjer je pred dnevi gostoval ta ansambel. Ti.sti, ki smo potovali s prvim avtobusom, smo se odpe'jaJi v če- trtek, ostali pa v sobrrto. Iz Kam- nikn smo odšli nekaj po šesti uri /jutraj, vendar smo bi']i kljub za- sneženi cesti že pred osmo na Je- zerskem. Na me.ji je bilo pri opravljanju carinskih formalnosti med udeleženei izleta nekoliko negodovanja zaradi majhnega ne- sporazuma o tem, koliko denarj;t lah'ko posamezniki vzame s seboj. Turistična v^ota za enodnevni obisk v inozemstvu znaša le 1500 dinarjev, vendar je bil ta zncsek namen.jen za nakup vstopnice ?;.\ revijo. Toda čeprav so morali iic- kateri, ki nišo imeli pri sebi 100 dinarskih bankovcev, pustiti ves demar pri naših carinikih, jim ob pogledu na visoke cene v i/.lož- bah že ob prihodu v Zelezno Kaiplo ni bilo -tega prav nič žal. Tu smo se namreč v Avstriji pr- vič ustavili in si nekoliko ogle- dali prikupen majhen trg, v ka- terem živi precejšen dcl Sloven- cev. Okrog 12. ure smo prispeli v Celovec. Lahko bi Aicer prej, vendar smo se nodalcč od Zelezne Kaple več kot pol ure »reče val i /. nekim traktorjem. V Celovcu smo se ustavili pred znano slovensko gostilno pri "Obirju«, kjer smo se srečali /. znanim koroškim borcem Prušni- knm-Gašperjem. K.er se je pred- stava zaičela sele ob treh, smo imeli dovolj časa, da smo si v soinčnem popo.ldnevu o@lcd.ali mo- iSto. Treba je priznati, d:a so nas zelo zanimale tuđi izložbe. Puv- sod je bilo pod napisi »Raspro- daja — zinižane cmv:!« polno naj- lazličnejšega blaga. Toda še ved- no je bilo za naše pojme vse iz- rcd;no drago; na primer navadu i m.o.ški nizki čevlji 200 šilingov s popustom. To pomtinii preko 6000 diin'irjev v naSem drnarju. Ali pa, liter navadnega rdečega vina 30 d'> 40 šilingov, kar po.meni 900 do T;'!0 dinarjev in tako dalje. Kdor jt' /amenjal nekaj stotakov za ši- linge, je kmalu uvidel, da se ne izplača kupovati. Ker se je ura bližala tretji, smo se odpravili proti celovškemu razstavišču. katerega hala iz pre napotega betona sipri:jme okix>s 3000 gledalcev. Dvorano osrevajo s plinskimi pečmi. Ob začetku predstave so prireditelji obisko- valce pozdiravili tuđi v sloven- ščini, saj je bilo ta dan med njimi nekaj .sto Slovencev. O sami reviji je težko pisati, saj je bil triurni program »Festi- vala Iju besani«, kot je letošnji na- ziv revije, prava paša za oči in ediinstven športni užitek. Na de- st.ine raznobarvnih reflektorjev, bogati kostumii, čudovita glasba iin 55-članski ansambel popelje gledalce najprej v prijttno nkolje Maškarada cicibanov Tuđi letos je Društvo prijate- ljev mladine v Kamniku poskr- belo, da so se na pnstni torek razvedrili in navoselili naši naj- harmonikar. In maske? Od fan- tastičnih marsovcev do tozem- skih zajfkov, od robotov do gibo- nih kavbojev, vse je bilo zbrano. mlajši naši cicibani. Napravili so sprevod mask po mestu. Da je bija ta zamisel posrečena, nam priča velika udeležba, saj se je pohoda udeležilo nad 250 mask. To je bil živ-žav, ki ga je vodil Res, čudno pisana druščina, ki se je pomikala v sprevodu po mestu. Veselo pa so jih v špalir- ju pozdravljali veliki in mali ra- dovedneži, bilo jih je na stotine. Med njimi so presrečne mamice majhne mehišk« vaši, kjer so do- ma znana mehlSka narodna pe- sem in plesi. V drugem delu pa se zvrste zanimive in atraktivne 1o-ćke v nočnom lokalu. Med solisti revije je vrsta slo- vi tih imen nekdanjdh svetovnih in državnih prvakov v umetnem disanju, med njimi Ingrid Wendl •— dvakratna evropska prvakinja, Dunajska drsalna revija bo le- tos gostovala pribJjžno v 150 me- stih 17 držav. Prvič bo letos na- stopila ludi v SZ, kjer bo maja in junija imela v Kijevu 60 pred- stav. Zadovoljni z odličnim progra- mom revije, saj nikomur ni bilo žal tega izleta, srno se okro; i), ure: zvečer spet preko Je'er- Kamnićani si ogledujejo Celovec, Cclovčani pa Kamničanke Fernand beman — svetovni pr- vak v parih med profesionalci in drugi. Omeniti velja tuđi šimpan- za Jackia, ki je s svojimi atrak- cijama na ledu požel mnogo na- vdušenja med gledalci. z očmi zvesto spremljale svoje malčke, ki so ponosno korakali v skupinah. Sprevodu je sledila pustna za- kuska z veselim rajanjem v dvo- skega vračali domov. Posebno, za- dovoljni pa so bili tišti, ki so na carina spet dobila vrnjeni denar, saj so ga lahko kasneje korist- neje uporabdli, kot bi ga sicer. -U pesmi in vriski kavbojev, klici marsovcev, hrup in drdranje ro- botov, rajanje vilinskih bitij, po- skoki malih zajčkov, za pribolj- šek pa krofi, — to je bil pravi NA PUSTNI TOREK SO SE NAŠI CICIBA- NI PRIJETNO RAZVEDRILI IN RAZVESE- LILI, KAR NAM NAZOR- NO KA2E NAŠ POSNETEK. . . < o EQ O Ui y, S < rani nad Kavarno. ^al je dvorana prema.jhna, da bi moRli tuđi vsi odrasli gledati to prelivanje ve- selja in razigranosti. Harmonika, pustni torek — dan veselja in razigranosti naših cicibanov. Društvu prijateljev mladine zahvala in prihodnje leto še! 7 »Zlata puščica« KAM NISKI OBCAN petič podeljena Po štiriurni plemeniti borbi za dosego najboljšega uspeha v stre- Ijanju, so v nedeljo, 3. marca, v Kamniku podelili to najvišje pri- znanje mlađemu, nadarjenemu strelcu Janezu Klemencu, članu strelske družine podjetja »Kam- nik«. Njegov uspeh na leto&njem občinskem prvenstvu za »ZLATO PUSCICO« je doseženo prvo me- sto. Tuđi v preteklosti je Kle- menc v strelskem športu dosegel već lepih in vzpodbudnih uspe- hov. Lani je kot član občinske mladinske ekipe na okrajnem pr- venstvu dosegel 3. mesto in po- stal Stipendist okrajnega strel- skega odbora na MK puški. Prav tako pa je omeniti njegov uspeh z MK puško na okrajnem prven- stvu, kjer je kot mladinec dose- gel v močni konkurenci 10. mesto. Občinsko prvenstvo za »ZLATO PUŠČICO« sodi v redni obvezni program tekmovanj strelskih or- ganizacij. Za nastop na tekmo- vanja si morajo strelci priboriti že na družinskem tekmovanju do- ločeno kvalifikacijo. Letošnjega tekmovanja pa se je lahko udele- žilo 30 strelcev, med njimi tuđi doseđanji zmagovalci iz prejšnjih let, Ivan Peršin iz leta 1959, Pe- ter Bertoncelj iz leta 1960, Ivan Rihtar kot dvakratni zmagovalec iz let 1961 in 1962. Tekmovalci iz raznih strelskih družin v občini so se za najbolj- še mesto lahko potegovali le ob skrajni resnosti in koncentraciji, kajti izstreliti je bilo potrebno 60 strelov v konkurenci in 15 po- skusnih, za kar je potrebno kar precej rutine. Poleg še nekaterih tc.zav so letos prav pred tem tekmovanjem predpisali nove tarče mednarodne vellkosti, ki se razlikujejo od dosedanjih po skrajno majhnem centru, vse strele pa morajo oddati v stoje. Predvidevanja, da bodo na le- tošnjem tekmovanju za občinsko »ZLATO PUSCICO« najboljša mesto. dosegli stari »ASI«, so se le delno uresničila. Zmagovalec Klemenc je član mlade strelske generacije, njegov uspeh oziroma rezultat 521 krogov (14 desetic) pa zadošča, da bo na okrajnem prvenstvu lahko posegel v borbo za dobro mesto. Med ostalimi tekmovalci je še 10 strelcev doseglo ali preseglo 500 krogov, kar je pogoj za tekmova- nje na okrajnem prvenstvu za »ZLATO PUŠČICO«. Doseđanji uspehi na podobnih tekmovanjih so strelskemu športu v naši ob- čini prinesli zaslužena priznanja. Na uspeh upamo tuđi v letoš- njem letu in želimo tekmovalcem kar največ sreče, zmagovalcu ob- činskega prvenstva pa iskreno čestitamo. Prva letošnja prireditev avto-moto društva Kamnik STARTER CIBAŠEK IN CASOMERILEC ING. DOLENC STA DOBRO OPRAVILA SVOJO NALOGO NA STARTU MLADI NADARJENI STRELEC JANEZ KLE- MENC, Kl JE 3. MARCA 1963 NA OBĆINSKEM PRVENSTVU ZA »ZLA- TO PUSCICO« OSVOJIL PRVO MESTO ...! Smuk v megli £ Tokrat smučarjem vreme ni bilo naklonjeno. V gosti megli je % zmagovalec Suštar prevozil progo s povprečno brzino nekaj nad 0 7Zkm/h. Smuk so kamniški smučarji iz- vedli v nedeljo, 17. februarja, na Slevem. Progo, ki so jo pripravili že v isoboto prav izpod Slevške koče do kmotij, so v nedeljo za- radi snega ;in megle skrajsali za več kot polovico. Novozapadli sneg je tekmovalcem preprečil, da hi dosegli hitrosti s treninga v so- boto, ko so na nekaterih odsekih vozili okoli 90 km na uro. Proga je bila dolga 680 m in je bila iz- redno strma. Po tako težki progi kamniški smučarji nišo vozili že nekaj let. Hitra proga in gosta magla, saj na startu tokmovalci nišo videli niti 20 m naprej, je marsikateremu smučarju krepko zngodla, REZULTATI: Clani: I. Tome Su&tar s časom 35.9. Slede: Tone Brelih, Jože Xu- ralt, Danilo Brelih, Peter Pečev- nik, ■ Jernej Stele, Boris Slapar, se je pomerilo 26 parov tekmo- valcev. Tekmovanje si je ogledalo okropr tisoč gledalcev, ki so bili najbolj navdušeni nad urno vož- njo najboljšega tekmovalca Sta- neta Prodnika iz Trtica na DKW- .Tuniorju s smučarjem Nejkotn Koncilljem. Ta dva tekmovalca sta dosegla povprečno hitrnst 59 km na uro in s tem tuđi naj- boljši čas dneva. Rezultati najboljših v posaincz- nih kategorijah: MOPEDI: Petcr Selja,k (Dom- žale) s smučarjem Tonetom Zor- manom 2:55,4 MOTORU nad 50ccm: Stupar I udvik (Kamnik) s smučarjem Francetom Stuparjem 2:16,8 AVTOMOBILI do 750 cem: Sta- ne Prodnik (Tržič) s »mučarjem N«|kom KoncUjem 2:14,2 -U Janez Zobavndk, Miro Berlec, Pe- ter Jeras itd. Mladinci: Stefan Ličen, Franc Pcrne, Rudi Suštar, Ari Silnr, Franc Gailjot itd. Pionirji: Rudi Bič, Zdravko Slapar, Miro Uršić. Ekipa: 1. Smučarska sekcija (Jože Kuralt Boris Slapar, Jemei Stele, Jože Kuralt) — 2. Svil.nnit — 3. Titan — 4. Alprem — P<^d- jetje »Kamnik«. Mladiinci in pionirji so vozili na skrajšani članski progi. Smučarjem so priskočili na po- moć gorski reševalci pasta ja Kaminik z ma lim i premosnimi ra- dijskima aparati in omogočili nad- vse toč«b mer'jenje časov. S tem tekmovanjom so kamni- š-ki smučarji dokazali, da st> ano- žni izvesti zahtevna tekmovanja, ki jih čakajo naslednje Uto na Veliki pllainini, ko bo stekla žič- nica. „Mladi oder" Kamniški mladinci .so v okviru »Mlađega odra« pri Solidarnosti v Kamniku pripravili in uspešno izvedli Veseli večer. Zbrali so se iz povsem različnih strok zapo- slitve, dijaki, delavci, vajenci in študentje. Program je trajal dve uri, zvrstilo pa se je deset skečev Ma'rjana Marinca. Nastopil je tu- đi mladinski ansambel s pevcem popevk, ki so izpolnili vmesni čas. Vsi igralci kakor tuđi člani ansambla so se potrudili, tako da zasluzijo vse priznanje. Bilo je seveda tuđi nekaj po- manjkljivosti, ki pa nekako osta- ne jo v ozadju, če se zavedamo, da je šio predvsem za afirmacijo mladih, neodkritih talentov. V bodoče bi ob strokovni reziser- jevi pomoči lahko pokazali veli- ko več, kar jim tuđi nadvse že- limo. G. M. V prvi polovici februarja je avto-moto društvo Kamnik po večletnem presledku spet organi- ziralo zanimivo tekmovanje: — avto-moto skijoring. Na 2200 m dolgi progi od Mekinj do Godiča 8 Slalom kainniških smučarjev mym^V",s-"^T^" V neđeljo, 10. marca, je srnu- carska sekcija SSD Kamnik pri- redila zaključno tekmovanje v letoSnjem prvenstvu za kombina- cijo. Na 220 m dolgi progi na Milem vrhu se je 27 članov in 10 mladincev pomerilo v slalomu da sta bili skoraj dve tret.jini tokmovalcev diskvalificirani, lah- ko sklepamo, da kamniški srnu- čarji še vse premalo obvladajo smučarsko tehniko in bodo mO- rali Se marljiveje vaditi -slasti velja to za mladino. Zmagovalna ekipa SSD Kamnik na tekaških tekmah 3. feforuarja. Od leve: Jože Janežič, Jože Rutar in Bozo Janežič — zmagovalec za naslov prvakov občine Kam- nik, smučarske sekcije in kam- niških kolektivov. Pri članih je zmagal Jože Kuralt (SŠD) s ča- som 58,7 sek. pred Petrom Pe- čevnikom (Svilanit), 67 sek. in SA Ekipno je bila uvrstitev v sla- lomu takale: 1. Titan (F. Za- bavnik, A. Ravnik), 2. podjetje »Kamnik«, 3. SSD Kamnik. Proga za slalom z Milena vrha je že drugič po dolgih letih do- Na tekaških tekmah, ki so bile 3. februarja od restavracije Dom do Stolnika in nazaj, je nastopil tuđi Jože Janežič. Kljub 45 letom se je vzorni športnik uvrstil na 6. mesto in pustil za seboj vrsto mnogo mlajših tekmovalcev. Prav tako je na tem tekmovanju zmagal veteran Bozo Janežič pred Jožetom Rutarjem in Brankom Vavpetičem. Pri mladincih je tekmoval en sam tekmovalec — Bič Rudi in bil seveda tuđi prvi! Prancetom Zabavnikom (Titan), 75 sek. Med mladinci sta se uvr- stila samo dva in to Rudi Bič, 103,7 sek. in štefan Ličen, 160,9. Obe progi, od katerih je imela prva 31, druga pa 28 vratic, je postavil Bojan filegl. Glede na to, bro prestala preizkušnjo. Morda pa bi bilo prav, da bi jo srnu- čarji ali morda kamniška mla- dinska delovna brigada v polet- nih mesecih podaljšala vse do vznožja tunjiškega klanca. Nojboljši slovenski dirkači to pot v Kantniku Med letošnjimi dlrkami, ki bo- do veljale za cestno-hitrostno prvenstvo Slovenije, bo Kamnik 19. maja prizorišče prve prire- 2 let iz Kaminiika in Cecilija Ko- želj, uslužbenka, stara 34 let iz ;escrij; Bojan Drašček, strojni tehnik, star 18 let iz Sp. Ja.rš-a in K,ar'olina Strukeilc, kroj. pomoć- nica, stara 27 let i?- Mekinj; Ja- kob Goričam, vodovodni instala- ter, star 25 1« iz Stopnika — Vransko in Jožei'a Križmik, kmeč- ka delavka iz Zg. Motniko, stara lf! let; Jancz Uri bar, kmečki dc- lavec, star 23 let iz Kali&a in Ma- rija Osolnik, krnefika delavka, stara 17 let iz Poljan v Turanju; Ferdinand Kidrič, delavec, star 28 let iz Vrhpolja in Marija Vid- mar, delavka, stara 23 let iz Vrh- pnlja; Ciril Osolnik, delavec, star 33 let iz Dcimžal in Frančiška Perne, stara 30 let, kmečka delav- ka iz Potoka 3; Miroslav Peter, stroj, tehnik, star 22 let iz Gmaj- rvirc in Čita Golob, uslužbenka, stari 24 let iz Nevdj; Ivan Pi- bei ni'k, mizar, star 24 let iz Šmar- ce in Marija Strnad, tkalka, stara 26 1 f-t iz Smarce; Jožof Slapar, kmet, star 24 let iz Podgore št. 1!! in Ivana Hočevar, stara 20 let, rk'avka iz Hruševke št. 4; Jane/ Skt bine, star 36 Iot, ključ, pomoć- nik iz Kamnika, BakovniSka št. (> in Martina Jerman, tovarniška delavka, stara 29 let, Moste št. 10; David SuSmcrij, avtolićnr, stnr 18 let i/. Kamnika in Johana Wind.schn.urer, pktilja, stara, 19 let iz Kamnik-i; Franc Veršn.ik, delavic, star 22 let iz Tunjišk? Mlaike in Marija Žagar, delavka. stara 26 let iz Tunjic; Ivan Zore, ?.r>Ier, titar 23 Iot in Riozalija Su- štar, delavka, stara 21 let iz Sred- nje vasd 17; Jainciz Vodllan, dela- vec, star 24 let iz Vranje peči in Alojzija Pestotnrk, kmečka delav- ka, stara 26 let iz. Sp. Palovč; Franc Zavolovšek, delavec, star' 23 let iz Stahovice in Marija Re- bernik, delavka, stara 20 let iz Kregarjevega. 9 SMRTI: Atnonija Balantič, družinska U'pok., Sitara 70 let iz Mekinj; Ma- rija Bod laj, posestnica iz Zakala, »tora 68 let; Franc Hočevar, oseb. upok., star 7fl let iz Vrhp'Oilja; .Ternej Hribar, delavec, star 61 let iz Sovinjc peči št. 4; Marjeta Kladniik, delavka, .stara 52 let iz Nevelj; Janez Klcrnen, kmet, star 66 let iz Koštanja št. 4; Franc Krumpcstar, kmet, star 70 let iz Tunjii.š'ke Mlake; Marija Marn, prcvžitkarica, stara 91 let iz Ko- mende št. 14; Frančiška Pavlin, zasebnica, stara 81 let dz Crne; Matija Sedeljšak, užitkar, star 85 let iz Smartneaa št. 14; Janez Se- dušak, prcvžiilkar, star 86 let iz Kosiš; Franc Slanovec, oseb. upo- ko'j'cncc, star 79 let iz Tunjic; Do- minik Sušnik, delavec, star 24 let w. Krivčevega; Marija Žurbi, prevžitkarica, stara 80 let iz Pod- Horja. Glasilo ^KAMNISKI OBCAN« — Izdaja občinski odbor SZDL Kamnik. — Urcjujc uredniški odbar Kamnik, Titov trg št. 1 — Odgovorni urednik Vinko Dobnikar, gl. urednik prof. Romšak Tina. — Tchnični urednik Avguit Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Tiska tiskarna CZP ►►Kočcvski tisk« v Kočevju