2-2006
78
2-2006
79
Je`ovnik Magda 
– dobitnica 
najvi{jega 
priznanja PZS
Med leto{njimi dobitniki najvi{jih 
priznanj Planinske zveze Slovenije je 
bila tudi Magda Je`ovnik, ~lanica Pla-
ninskega dru{tva Zabukovica. Na pri-
reditvi Planinske zveze v Bovcu, 11. 
decembra 2005, je prejela najvi{je pri-
znanje - sve~ano listino PZS za dolgo-
letno vsestransko aktivno delo v PD, 
posebej na podro~ju vzgoje mladih. 
Vse od leta 1975 pa do upokojitve je 
bila mentorica planinske skupine na 
osnovni {oli v Gri`ah, tudi po upo-
kojitvi je pomagala pri mentorstvu, 
organizaciji izletov, planinske {ole in 
do lanskega leta planinskih taborov. 
Z mladimi je sistemati~no hodila in 
opravila razli~ne vezne poti v Sloveniji 
in Jugoslaviji, pod njenim sovodstvom 
je PD Zabukovica leta 1983 organi-
ziralo prvi tabor mladih planincev 
v Logarski dolini. Pod njenim men-
torstvom se je na {oli izvajala akcija 
PIONIR PLANINEC oz. kasneje 
MLADI PLANINEC, bila je soorga-
nizator planinskih {ol, pod njenim 
mentorstvom je veliko mladih opra-
vilo PLANINSKO [OLO, prav tako 
so pod njenim mentorstvom otroci 
za~eli tekmovati v orientaciji, neka-
teri so celo postali republi{ki prvaki 
v orientacijskem teku, udele`ili so se 
tudi svetovnih prvenstev. Tako kot 
je v ~asu slu`bovanja na osnovi {oli 
vodila mlade planince po hribih in jih 
vzgajala v duhu planinstva, sedaj vodi 
skupino starej{ih za samopomo~, med 
njihovimi aktivnostmi so tudi kraj{i 
izleti v hribe. Hkrati pa je aktivna 
tudi pri aktivu upokojenih u~iteljic, 
ob~asno organizira kak{en izlet. 
Sodelovala je pri sestavi raziskovalne 
naloge o planinstvu in bro{ure Planin-
stvo v na{em kraju, prav tako je leta 
2004 skupaj s kolegico Bredo Veber 
napisala in izdala knjigo GRI@E, v 
kateri je med drugim opisana tudi 
zgodovina planinstva v na{em kraju, 
delo planinske skupine na osnovni 
{oli, tekmovanja v orientaciji. ^lani 
planinskega dru{tva Zabukovica smo 
veseli in ponosni, da je na{a Magda 
prejela najvi{je priznanje PZS in ji 
~estitamo! 
Lilijana Jan~i~
Pavel Pe~ar 
– 75-letnik
Rojen je bil v Dom`alah dobro 
desetletje pred drugo svetovno vojno 
in usoda mu ni prizana{ala, a napredna 
in narodno zavedna dru`ina mu je 
dala najbolj{o »doto«: izklesala ga je 
v pokon~nega ~loveka z neupogljivo 
hrbtenico, po{tenjaka ter zavednega 
Slovenca in naprednjaka. Kot dijak 
se je upiral narodnostnemu zatiranju 
in drugim krivicam, `e v obdobju 
nem{ke okupacije, pa tudi pozneje; 
znan je kot prvi Slovenec, ki je konec 
{estdesetih let na javni konferenci v 
Beogradu govoril v materinem jeziku 
in zahteval prevajanje. [tiri desetletja 
je delal kot univerzitetni diplomirani 
pravnik in socialni delavec, prete`no 
v socialnozdravstveni dejavnosti, med 
drugim kot direktor Komunalnega 
zavoda za socialno zavarovanje v 
Kopru, pozneje pa vrsto let kot direk-
tor Zdravstvene skupnosti Slovenije 
oziroma Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije. Delo je vse ̀ ivljenje 
opravljal odgovorno in poglobljeno, o 
tem pri~a tudi nagrada Sklada Borisa 
Kidri~a, ki jo je leta 1960 prejel 
za {tudijo o socialnomedicinskih 
aspektih zdravstvenega zavarovanja. 
Je velik ljubitelj in prijatelj narave: 
morja, {e posebno pa na{ih gora. Na 
sprehodih ob obali mu morje vzvalovi 
duha, ~ustva, spomine; pogosto se tudi 
{e zdaj rad odpravi v hribe: na Kra{ki 
rob, Sne`nik, predvsem pa v »rojstne« 
Kamni{ke planine. Tudi ljubezen do 
gora je dru`inska “dota”: njegov o~e 
Pavel je zlasti po upokojitvi vrsto let 
pomagal legendarnemu Len~ku pri 
graditvi in urejanju Dom`alske ko~e 
na Mali planini, na{ jubilant pa je 
od mladih nog »capljal« za starej{im 
bratom Marjanom po Kamni{kih pla-
ninah in si pri {olanju pomagal s tem, 
da je iz Stahovice tovoril na hrbtu 
pivo za ko~e na Veliki planini in pod 
Krvavcem. Veliko pozornosti in truda 
`e vse `ivljenje posve~a varovanju 
narave in prepre~evanju onesna`e-
vanja. Tako se je pred leti daljno-
vidno uprl nepremi{ljenemu na~rtu 
za graditev rafinerije na Serminu pri 
Kopru, nekoliko pozneje pa je dvignil 
svoj glas tudi prek meje proti graditvi 
velikanske termoelektrarne pri Miljah 
in TE Plomin II., ki bi bila {e posebno 
nevarna zaradi uporabe visokoradio-
aktivnega premoga iz Ra{e. Omeniti 
velja, da je ob koncu osemdesetih let 
pripravil odlok o morskem ribi{tvu 
Skupnosti obalnih ob~in Koper, ki 
izhaja iz celovitosti Piranskega zaliva 
in je zato pomemben argument 
Slovenije pri dokon~nem dolo~anju 
na{e morske meje. ^lan planinskega 
dru{tva je dobrih 50 let in je {e zdaj 
aktiven v Obalnem planinskem 
dru{tvu Koper. Po gorah hodi z odpr-
timi o~mi in srcem in svoje do`ivljanje 
ljudi in narave tudi rad opi{e in objavi, 
{e posebno v Planinskem vestniku, in 
to s psevdonimom iz dija{kih let Pavel 
Pavlovec. Tako je bilo samo v obdobju 
1995–2000 objavljenih 41 njegovih 
prispevkov, zadnji v {t. 3/2004; nosil 
je zanj zna~ilno vsebino oz. naslov 
»Abraham v kraljestvu Sne`nika 
– Gora mojega ob~udovanja in dolgo-
letnega hrepenenja«. Posebna privla~-
nost njegovega pisanja je poglobljena, 
pa tudi (samo)kriti~na refleksija 
planinskih do`ivetij in ponotranjega 
sozvo~ja z naravo, v kateri tenko~utno 
prisluhne {epetu ti{ine in ve~nosti. [e 
na mnoga zdrava in lepa leta!
Lucijan Gregori~