[DVIGA Sg
LETO III
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
MAREC 1974
Obiskal nas je podpredsednik Izvršnega sveta
SR Slovenije Zvone Dragan
V torek, 26. februarja, je prišel na krajši obisk v Škofjo Loko podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Zvone Dragan s sodelavci. V okviru svojega programa je obiskal rudnik urana Žlrov-ski vrh, naš kolektiv, podjetje Transturist, zvečer pa se je pogovarjal z gospodarskim aktivom občine.
Goste so v našem kolektivu sprejeli vodilni delavci, predsedniki družbeno političnih organizacij in člani sekretariata ZK.
Najprej je glavni direktor gostom podal strnjeno informacijo o podjetju in prikazal osnovne probleme, ki spremljajo naš kolektiv.
Vodstvo podjetja je že v naprej podpredsedniku Draganu postavilo naslednja vprašanja:
1.	Naš kolektiv zanimajo predvsem vprašanja in problemi, ki so nakazani v gradivu. Le-tega so obravnavali in sprejeli samoupravni organi in družbenopolitične organizacije podjetja in je bilo 30. oktobra 1973 posredovano tudi vam.
2.	Kako dolgo bomo s podporo države prek izvoznega režima izvažali les, pri tem pa domačo predelovalno industrijo puščali brez surovine?
—	domače cene lesa so zamrznjene,
—	svetovne cene so za več kot 100 % višje od domačih zamrznjenih cen, kar pretirano stimulira pridelovalce lesne surovine, da jo izvažajo, pri tem pa jih stimulira še država z izvoznimi premijami,
—	predelovalna industrija mora zaradi takega pretiranega izvoza lesa le-tega kupovati na svetovnem trgu po dvakrat višjih cenah v primerjavi z domačimi,
—	cene za finalne proizvode so zamrznjene,
—	očitno gre za neenake pogoje gospodarjenja, kjer tisti, ki razpolagajo z lesno surovino in jo izvažajo, služijo na račun neurejenega sistema in predelovalne industrije.
3.	Cene za stavbno pohištvo od leta 1969 niso bile povišane legalno. To se je poskušalo prek samoupravnega sporazumevanja, vendar brezuspešno, čeprav cene surovinam v tem času močno rastejo (za nekatere surovine so se več kot podvojile). Da bi kolektiv preživel, je moral zaradi zamrznjenih cen finalnih proizvodov opuščati nekatere proizvode, ki so bili na trgu zelo iskani in potrebni, kakor tudi tehnološko uvedeni v proizvodnji ter se lotiti novih proizvodov in programov. To je povzročalo tako v kolektivu velike tehnološke in organizacijske probleme kakor tudi negativni vpliv na trgu.
Zakaj moramo že absurdne disproporce v cenah reševati z »novimi proizvodi«, ne pa učinkoviteje s samoupravnim sporazumevanjem ali z ekonomskimi ukrepi?
4.	Neenaki pogoji gospodarjenja med pridelovalci surovin oziroma tistimi, ki z njimi razpolagajo, in predelovalno lesno industrijo, ki nima takih surovin, onemogoča nadaljnje integracijske
procese in medsebojno povezovanje.
Kako ocenjujete vertikalne integracijske procese (gozdarstvo, lesna industrija, trgovina) in kakšne akcije bo v tej smeri pred vzela vlada?
5.	Sistem gradnje montažnih hiš se je v zadnjem času močno uveljavil med potrošniki. To kaže vse večje povpraševanje po tovrstnih objektih. Potrošniki so spoznali, da je montažna hiša po svoji kvaliteti in uporabnosti enakovredna klasičnemu načinu gradnje. Razen tega je znatno cenejša (2700 din za m2 za ves montažni del nad temelji — finaliziran do ključa v roke). Bistveno krajši pa je tudi čas izgradnje.
Kljub tem prednostim montažne hiše za potrošnika pa ugotavljamo, da stroški komunalno opremljenega zemljišča predstavljajo vse večji odstotek v končni ceni. če je pred 3 leti v strukturi končne cene komunalno opremljeno zemljišče in drugo predstavljalo okrog 30 %, danes stane to približno toliko kot stane montažni del (50 %).
Čeprav je montažna gradnja močno prodrla in navdušila potrošnike, pa še ni navdušila urbanistov, ki odločajo o lokacijah, in tistih, ki odločajo o financiranju stanovanjske gradnje iz namenskih sredstev.
Zakaj se v okviru urbanistične politike Slovenije in nadaljnjega razvoja stanovanjske izgradnje ne da ustrezno mesto tudi montažnemu sistemu gradnje?
Zakaj se v okviru kreditne politike iz usmerjenih sred-
*
štev za stanovanjsko gradnjo ne tretira enakopravno klasična in montažna gradnja stanovanjskih enot?
Podpredsednik Izvršnega sveta Zvone Dragan je razložil gospodarsko politiko vlade do nakazanih vprašanj in dal vodstvu podjetja pomembne napotke za bodoče delo. V svoji razpravi je ugotovil, da je globalna usmeri-
tev kolektiva pravilna in da nekatera postavljena vprašanja kažejo na probleme, ki terjajo tudi določene rešitve v našem gospodarskem sistemu.
Po pogovoru so si gostje ogledali tudi del proizvodnje in se bolje seznanili z našim programom in napori kolektiva za izboljšanje poslovanja.
Tine Kokelj, dipl. oec.
Najpomembnejše naloge v letu 1974
V okviru odločnega izvajanja ustavnih sprememb, kar mora okrepiti samoupravno usmeritev vse naše dejavnosti, se kot osnovna naloga v tem letu postavlja pospešitev gospodarske aktivnosti.
Taka dejavnost bo morala temeljiti na povečanju investicij predvsem v osnovna sredstva. Z rastjo produktivnosti pa je treba doseči tudi večje osebne dohodke.
Eden izmed najpomembnejših dejavnikov naj bi bil porast produktivnosti, to je iskanje notranjih rezerv.
Nujno se bo treba poglobiti v iskanje boljše tehnične in tehnološke priprave organizacije dela in v racionalnejše zaposlovanje ter v ustrezne strukture kadrov.
Samo dobro organizirana proizvodnja in urejena disci-
plina nam bi morala biti glavni faktor za večje osebne dohodke in tudi boljše gospodarske rezultate. Priskrbeti si moramo take razvojne programe in organiziranost v podjetju, ki bodo bistveno zmanjšali proizvodne in režijske stroške.
Eden izmed glavnih dejavnikov in tudi porok za dosego teh ciljev naj bi bile prav temeljne organizacije združenega dela.
Drugi pomemben dejavnik za uresničitev teh nalog pa so dobri kadri, ki lahko bistveno vplivajo na uresničitev.
Tudi večja povezanost v naši panogi bi nam lahko omogočila boljše rezultate in hitrejšo gospodarsko rast.
Franc Gaber
Nabava repromaterialov v letu 1973
V preteklem letu je večkrat prišlo do zastojev proizvodnje, ker je zmanjkalo določenega materiala oziroma le-ta ni pravočasno prispel v tovarno. Taki nepredvideni zastoji proizvodnje so povzročali hudo kri pri vseh zaposlenih v tistih obratih, kjer se je proizvodnja delno ustavila, ali pa je prišlo do premestitve delavcev na druga delavna mesta, kjer je bilo takrat zadosti materiala. Ob takih prilikah je bilo izrečeno veliko kritike na račun nabavne službe podjetja, zakaj se ni pravočasno kupil potrebni repromaterial za nemoteno proizvodnjo. Delo v nabavi je pač takšno, da smo stalno pod »pritiskom« urgi-ranja, kritike in zahtev neposredne proizvodnje po količini in kvaliteti vgraditvenih repromaterialov ne glede na vse ostale faktorje v podjetju in zunaj njega, ki vplivajo na potek nabave vsakega materiala posebej. Zaradi zelo širokega pojma nabave materialov, bi poiskusil vsaj v grobem pojasniti, zakaj je prihajalo do izpadov dobave materialov v lanskem letu. Navedeni problemi več ali manj tudi letos vplivajo na potek pri nabavi materialov in so del našega vsakodnevnega poslovanja.
Za prvi razlog lahko vzamemo za Jelovico še kronično pomanjkanje obratnih sredstev, ali drugače rečeno, pomanjkanje denarja za nakup surovin in repromaterialov. To pomanjkanje je bilo posebno pereče v prvem polletju, ko nam je manjkalo precej več kot staro milijardo obratnih sredstev. Takrat so bili zastoji proizvodnje zaradi repromaterialov
Ena izmed osnovnih in takojšnjih nalog sindikalne organizacije so zvezne, republiške in skupščinske volitve.
Preko samoupravnih organov se moramo zavzemati, da se v mejah možnosti upošteva predlog sindikatov o delitvi osebnih dohodkov in merila stimulacije.
Prav tako moramo imeti pregled nad osebnimi prejemki, ki imajo značaj materialnih izdatkov, to so dnevnice, terenski dodatki, prevozi, selitveni izdatki, nagrade novatorjem, nagrade študentom idr.
V samoupravnih sporazumih naj bi se tekoče opredelila določila iz sklada skupne porabe, ki zadovoljujejo skupne potrebe delavcev, to so regresi za letni dopust, izobraževanje, socialne in druge podpore, regres za prehrano in malico, odpravnina in pa dotacije organizacijam v podjetju.
največji. Poleg tega smo vse najvažnejše materiale uvažali, kar pa pomeni, da smo na primer les, okovje in lak morali najprej plačati, potem smo ga šele lahko uvozili. Kljub temu je bilo treba pripeljati v podjetje vsak mesec več kot 800 glavnih repromaterialov v skupni vrednosti skoraj milijardo starih din, od tega več kot tretjino iz uvoza. Ob pomanjkanju denarja je zaradi različnih vrst materialov, načinov transporta in dobave nemogoče kupiti enakomerno vsakega materiala nekaj za vso proizvodnjo. Pač toliko, kolikor je denarja. Zaradi tega je prišlo do izpadov zdaj enih, zdaj drugih surovin in materialov. Ni potrebno tukaj posebno omenjati problema preskrbe z lesom, saj je vsem več ali manj poznan. Poudariti je treba, da je prav ta osnovni problem podjetja v veliki meri neposredno in posredno vplival na pomanjkanje drugih materialov. Več kot polovica potrebnega lesa je bilo uvoženega — torej, vnaprej plačanega.
Drugi razlog večkratnega pomanjkanja materialov v preteklem letu so nezadostne zaloge repromateriala. Vsako industrijsko podjetje mora imeti vsaj minimalne zaloge surovin in materialov, da je zagotovljena neprekinjena proizvodnja. Minimalna zaloga pa pomeni, da mora biti v skladišču stalno na voljo za toliko dni materiala, kolikor dni je potrebno za nabavo novega, ali z drugimi besedami; velikost minimalne zaloge je odvisna od dnevne porabe materiala in roka dobave.
Sindikalna organizacija mora zahtevati, da čim bolj upošteva dodatek na delovno dobo, ki naj bi stimulativno vplival na delavce, da čim dalj ičasa ostanejo v podjetju.
Sindikalna organizacija mora v celoti spremljati program stanovanjske izgradnje in pa trošenje finančnih sredstev iz tega naslova. Iz sredstev za te namene in iz solidarnostnega sklada naj dobijo stanovanja neposredni proizvajalci, tisti z najnižjimi osebnimi dohodki, in pa taki, ki so res potrebni stanovanja.
Izvršni odbor sindikata naj zahteva, da se takoj izdela novi pravilnik osebnih dohodkov po temeljnih organizacijah združenega dela.
Izvršni odbori sindikata naj bi odločno podpirali zahteve zborov delovnih ljudi, da se obračuni poslovanja po obra-
Vemo, kakšne so bile zaloge glavnih repromaterialov lansko leto. Za nekatere materiale sploh nismo imeli nikakršnih zalog in je šel dospeli material iz vagona naravnost v proizvodnjo. Ob že omenjenem pomanjkanju denarja je bilo namreč treba gledati predvsem na to, da je glavni material takoj po prihodu šel čim prej v predelavo. S tem je bilo vezanih najmanj obratnih sredstev v zalogah. Precejšnja denarna sredstva so bila vezana tudi v zalogah, in to predvsem v manj pomembnih, a nujno potrebnih materialih, katerih vrednost je v končnem izdelku minimalna, številčno pa pomenijo največji del vseh vgraditvenih materialov. Za glavne repromateriale:	les,
Okovje, barve in še nekatere druge pa vemo, da smo bili preskrbljeni z njimi le iz dneva v dan. Kolikor pa so poleg pomanjkanja denarja nastopile še druge težave (zakasnela odprema, carinski zapleti, težave s prevozom) je ostala proizvodnja nekaj ur pa tudi dni brez ustreznega materiala. To pa je seveda vplivalo tudi na uresničitev mesečnih planov proizvodnje v posameznih obratih.
Tretji najbolj pereč problem nabave v lanskem, še bolj pa v letošnjem letu je pomanjkanje nekaterih surovin in repromaterialov na domačem pa tudi tujem trgu. Lani so se pojavljali primeri, da je predvsem lesnega repromateriala enostavno zmanjkalo na jugoslovanskem trgu, in to zaradi razlik v domačih in izvoznih cenah. Ob vsesplošnem dviganju cen so naraščali proizvodni stroški, cene končnih izdelkov pa so bile
tih takoj naredijo in se stalno izpopolnjujejo z novimi podatki, iz katerih bo razvidno dejansko stanje posameznih obratov.
Osnovne organizacije sindikata je treba ustanoviti povsod tam, kjer bodo lahko najbolj neposredno med člani in za člane opravljali in reševali osnovne naloge po obratih.
Osnovna naloga sindikata je tudi izobraževanje članov kolektiva in vzgoja kadrov iz vrst mladih članov in jih potem tudi vključiti v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Doseči v podjetju humane odnose, ki naj temeljijo na osnovi demokratičnih človeških odnosov, zaupanja in enotnosti. Odločno delati, da dosežemo večjo povezanost med delavci in dobiti zaupanje na podlagi doseženih rezultatov.
zamrznjene. Komjunkturna rešitev za vsa taka podjetja — proizvajalec surovin in polproizvodov — je bil izvoz teh proizvodov ne glede na potrebe domače industrije. Cene na zunanjih trgih so hitro naraščale in velikokrat se je dogodilo, da je jugoslovansko podjetje v izvozu doseglo tudi 50—100 % višje cene kot pa so bile domače zamrznjene cene. Kot zanimivost tega dviganja cen naj navedem dejstvo, da je po analizah evropskega inštituta za mednarodno trgovino v Parizu cena lesa v letu 1973 narasla v povprečju (vzeto je povprečje 22 različnih vrst lesa) za 1,15-krat v primerjavi s prejšnjim letom. Tako je bil les po podražitvah na tretjem mestu med vsemi surovinami, ki se uporabljajo za industrijsko predelavo lesa! Jasno je torej, da so približno enako naraščale cene vsem materialom, ki imajo za osnovo predelavo lesa. Kljub posebnostim jugoslovanskega trga je ob takih razlikah v ceni prišlo do masovnega izvoza hlodov in žaganega lesa, vseh vrst lesenih plošč in tvoriv, vsled česa je nastal velik prazen prostor za domače porabnike — lesno industrijo. V taki absurdni situaciji se je vsako podjetje lesne stroke znašlo pred nerešljivimi problemi kje nabaviti surovine za predelavo. Ali uvoziti po svetovnih cenah ali dobiti doma (tam, kjer je bilo to sploh mogoče) z ilegalnim dviganjem cen? Seveda je tudi uvoz ob takih primerih zelo dolgotrajen in traja priprava od naročila do dobave več mesecev ali pa se material sploh ne da dobiti. Vse to se
Delo sindikata in vseh drugih činiteljev mora biti javno za vse člane kolektiva in povezano z vsemi organizacijami v podjetju in zunaj njega.
Organizirati in dati možnost vsakemu članu kolektiva, da en del letnega dopusta izkoristi na morju ali drugje in si tako dobi novih moči za delo, ko se vrne na svoje delovno mesto.
Za vse skupne akcije, za vse probleme, ki bi se v bodoče odvijale v organizaciji združenega dela, bi se morala najti skupna stališča vseh družbenopolitičnih organizacij.
S takim delom moramo začeti takoj, saj bo le tako politično delo učinkovito in s tem dosežena enotnost.
Sklepi na osnovi razprave bodo posredovani takoj, ko bo komisija za sklepe le-te formulirala.
Franc Gaber
je v našem podjetju pokazalo v pomanjkanju žaganega lesa smreke {jelke in eksot, leso-nitnih plošč, ivemih plošč, kartonske embalaže itd. Bili so podobni primeri tudi za druge vrste materialov, vendar nikjer v tako izraziti obliki kot prav pri lesu in Iz njega predelanih proizvodih. Žal je tako tudi letos in imamo zato naj večji problem z nakupom vseh vrst plošč (lesonit, iverke, panelke, vezane plošče), saj jih na jugoslovanskem trgu skoraj ni mogoče dobiti za nobeno ceno. Iz uvoza pa je prav tako zelo težko zaradi vsesplošnega pomanjkanja surovin v svetu.
Ob tem grobem prikazu osnovnih problemov nabave v lanskem letu bi navedel še nekaj statističnih podatkov o nabavi podjetja, ki prav gotovo zanimajo vsakega zaposlenega v naši delovni organizaciji. Vrednost celotne naba ve je bila ca. 115 milijonov din, ki se je realizirala /. likvidacijo ca. 10.000 računov domačih in tujih dobaviteljev. Od skupne vrednosti celotne nabave je bilo za 45 milij. din uvoza. Več kot polovico uvoženih materialov predstavlja žagani les smre ke/jelke in eksot, lesonita, ivernih plošč in furnirjev. Temu sledi uvoz okovja, premaznih sredstev, gumi tesnil, brusnih papirjev in rezervnih delov. Lansko leto smo imeli poslovne stike s 60 tujimi dobavitelji, od katerih je po vrednosti dobave največji dobavitelj okovja za okna iz Nemčije. Med več kot 120 pomembnejšimi domačimi dobavitelji je na prvem mestu po vrednosti dobave surovin GG —- Kranj, njemu pa sledi nekaj trgovskih podjetij, s katerimi imamo obojestranske posle, in dobavo materialov kompenziramo s prodajo naših proizvodov. Po načinu dobave je bilo od skupaj kupljenega materiala ca. 70 % kupljenega direktno od proizvajalcev in 30 % prek trgovskih podjetij. Pri strukturi uvoza je bilo 98 % vsega materiala kupljenega direktno pri tujih dobaviteljih in le 2 % prek zunanje-trgovinskih podjetij. Leta 1973 smo za celotno nabavno vrednost repromaterialov uspeli dobiti tudi ca. 109 milij. starih din rabata in to pri domačih dobaviteljih 50 milij. S din in za uvoženo blago ca. 59 milij. S din.
Mislim, da zadnje številke le nekaj pomenijo kljub vsem problemom okoli nabave surovin in repromaterialov. Kažejo na napore za doseganje boljšega rezultata vseh nas zaposlenih. Nabavo je treba gledati kot sestavni del celotne organizacije podjetja, katere učinkovitost se kaže tudi v pravočasnem nabavljanju zahtevanih surovin in repromaterialov, potrebnih za proizvodnjo.
Jože Bergant, dipl. oec
Naloge sindikalne organizacije 1974
Nova organiziranost sindikata
Nova ustava zelo razširja družbene funkcije in pomen sindikata. Najpomembnejše naloge sindikatov so uresničevanje z ustavo zagotovljenega in opredeljenega položaja delavcev; pospeševanje proizvajalnih sil, dvig produktivnosti dela, zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združenem delu, določanje skupnih meril za delitev po delu in rezultatih dela.
Uresničevanje in zaščita interesov ter samoupravnih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, zlasti pa na področju delovnih razmerij, socialne politike in življenjskega standarda. Sodelovanje in odgovornost osnovne organizacije sindikata pri reševanju možnih sporov in konfliktov v podjetju. Naloga sindikata je tudi aktivno sodelovanje v kadrovski politiki in uveljavljanje delegatskega sistema. Vse to delo zahteva, da vnesemo kvalitetne novosti v vsebino dela, način delovanja in v oblike sindikalnega organiziranja.
Sindikat mora predvsem postati dejavnik samoupravnega organiziranja delavcev v združenem delu in dejavnik usposabljanja delovnih ljudi za samoupravne funkcije.
To nalogo pa lahko sindikat uresniči z akcijsko, kadrovsko in organizacijsko krepitvijo osnovnih organizacij sindikata v temeljni organizaciji združenega dela.
Osnovne organizacije sindikata kot oblike organiziranja sindikalnega članstva se bodo morale ustanoviti v vsaki temeljni organizaciji združenega dela.
Osnovna organizacija sindikata v organizaciji združene-
ga dela se povezuje v našem primeru (lesna industrija) s sorodnimi podjetji enake dejavnosti v konferenco lesne industrije in gozdarstva pri občinskem sindikalnem svetu Škofja Loka. Konferenco sestavljajo naslednje organizacije združenega dela: Alples Železniki, Mizarstvo Žiri, Gozdni obrat Škofja Loka in Jelovica Škofja Loka.
Našo organizacijo zastopajo naslednji delegati: Niko Markelj, Jože Demšar, Viktor Šinko, Tomaž Peternel, Jože Bergant, Marica Frelih, Franc Gaber, Roman Jamnik, Kati Prevodnik.
Konferenca naj bi obravnavala, usklajevala in uresničevala vse probleme delavcev te panoge v občinskem merilu.
Z novo ustavo se sindikalna organizacija srečuje z novimi dolžnostmi, med katerimi so najpomembnejše: daje pobudo in posreduje predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov o urejanju medsebojnih razmerij delavcev ter določa merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Sindikalna organizacija prav tako začenja postopek za ponovno obravnavo in revizijo že sprejetih samoupravnih sporazumov, če sodi, da le-ti kršijo samoupravne pravice delavcev. Zagotavlja demokratičen kandidacijski postopek za volitve samoupravnih delegacij, zavzema se za take kandidate, ki bodo uspešno zagovarjali stališča svoje volilne baze. Je eden izmed obveznih udeležencev v razpisni komisiji za volitve individualnega poslovodnega
organa in kot možni nosilec predloga za razrešitev poslovodnih organov pred iztekom mandata.
Dejavnost sindikalne organizacije, če jih je več v organizaciji združenega dela, usmerja konferenca. Pri nas jo sestavljajo vse tri osnovne organizacije sindikata.
Letna konferenca osnovne organizacije sindikata, ki je bila 19. januarja, je potrdila novo organiziranost sindikata.
Strelci so počastili občinski praznik
Strelska zveza občine Škofja Loka je izvedla tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. S tekmovanjem so strelci počastili praznik občine Škofja Loka. Streljali so v ekipah in posamezno. Nastopilo je 53 strelcev, razvrščenih v 17 ekip s po tremi člani. Med ekipami je bila zastopana tudi sindikalna podružnica Jelovica z eno moško in z eno žensko ekipo.
Rezultati — ekipno: 1. SD Kopačevina I. Trata. 2. SD Brata Kavčič I. Škofja Loka, 3. JNA Škofja Loka I., 4. Je-
lovica I. Škofja Loka (Pavle Mrak, Tone Kužnik in Tone Oman), 12. Jelovica II. Škofja Loka (Mojca Bohinc, Dora Fojkar in Tatjana Likar).
Rezultati — posamezno: 1. Slavko Stanonik — SD Kopačevina I., 2. Tone Oman — Jelovica I., 3. Rudi Fojkar — SD Kopačevina I., 12. Tone Kužnik — Jelovica I., 14. Tatjana Likar — Jelovica II., 20. Pavle Mrak — Jelovica I., 33. Dora Fojkar — Jelovica II., 42. Mojca Bohinc — Jelovica II.
Franc Jenko
Ustanovljene so tri osnovne organizacije sindikata, in sicer: osnovna organizacija sindikata obratov Gorenja vas, Sovodenj, Stari dvor in Trata; osnovna organizacija sindikata obrata Kranj in osnovna organizacija sindikata obrata Preddvor.
Neposredno so bili izvoljeni v izvršni odbor sindikata obratov Gorenja vas, Sovodenj, Stari dvor in Trata: Franc Gaber, Jože Dolenc, Janez Podgoršek, Franc Avguštin, Janez Bozovičar, Urban Ganter, Marica Frelih, Jože Okorn, Franc Jenko, Anton Kužnik, Stane Vrbinc, Andrej Hartman in Kati Prevodnik.
Nadzorni odbor:	Franc
Rehberger, Tatjana Likar in Anton Oman.
V	izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata obrata Kranj so bili izvoljeni: Dragan Puzin, Marjan Rant, Anica Anžič, Rok Jakovec, Jože Zupan, Ivan Zupin in Marija Habuš. Nadzorni odbor: Andrej Šušteršič, Olga Bovkan in Zdenko Repič.
V	izvršni odbor osnovne organizacije sindikata obrata Preddvor so bili izvoljeni: Anton Zupan, Tomaž Bolka, Francka Tičar, Jože Tičar, Mici Lombar, Franc žeželj in Peter Rehberger. Nadzorni odbor: Andrej Knific, Polde Prezelj in Milena Orehovec.
Franc Gaber
Strokovna ekskurzija društva inženirjev in tehnikov
Od 11. do 14. oktobra je D1X Jelovica izvedlo strokovno ekskurzijo na Dunaj in v Miinchen. Ker je bil predviden obisk firme Stoli, ki nam dobavlja znatne količine lakov, v Miinchen pa ogled gradbišč, kjer vgrajujejo naše stavbno pohištvo, so bili na ekskurzijo vabljeni še drugi, predvsem obratovodji in izmenovodji, ki imajo večje posle s Stollom, zlasti pa tisti, ki delajo na izvozu stavbnega pohištva. Znano je, koliko nepotrebnih besed izrečejo ob vsaki taki ekskurziji nečlani DIT (tako tudi lani, ko smo vse stroške krili iz članarine, in letos, ko smo poleg prispevka iz članarine porabili še vsak en dan rednega dopusta), pa so se od drugih vabljenih udeležili ekskurzije z direktorjem vred le štirje. Vendar pa tega ne gre preveč obžalovati. Upam si celo trditi, da je skupina dvajsetih do petindvajsetih ljudi organizacijsko kot tudi zaradi samega vzdušja mnogo bolj primerna kot skupina nad trideset ljudi.
V četrtek, 11. oktobra popoldne smo se odpeljali izpred Jelovice in prijetna vožnja prek s polno luno obsijane avstrijske pokrajine je ob prepevanju kar hitro minila, čeprav smo prišli v VVienei Neustadt, kjer smo prenočevali, šele okrog 11. ure zvečer. Petkovo jutro nas je pričakalo mrzlo in deževno. Po kratki vožnji smo prispeli v firmo Stoli v Guntramsdorfu blizu Dunaja, kjer smo doživeli res prisrčen sprejem. Po uvodnih besedah ing. Elisa smo si v dveh skupinah ogledali firmo, ki zaposluje okrog 600 ljudi, od tega dobrih 50 °/o v upravnih oz. strokovnih službah. Ker je to kemična industrija, imajo poleg proizvodnih prostorov, skladišč, prostorov za preizkuse kar 6 večjih laboratori-
jev s 160 zaposlenimi. Zanimiv je zlasti poseben mešalni pult, kjer se s pritiskom na različne gumbe izbere avtomatsko doziranje topil oz. izdelavo lakov po točno določenih recepturah. V posebnem prostoru smo si ogledali tudi elektrostatsko nanašanje uprašenih lakov, pri čemer praktično ni izgub, uporablja pa se poleg obdelave kovin vse pogosteje tudi za lakiranje lesnih tvoriv (iverne in vlaknene plošče), medtem ko je za lakiranje lesa zaradi
Strelci za
V nedeljo, 15. decembra, je bilo v Škofji Loki eno izmed najbolj množičnih vsakoletnih strelskih tekmovanj v počastitev dneva JLA. Nastopilo je rekordno število tekmovalcev, razvrščenih v 27 ekip, od katerih je vsaka štela 3 strelce.
Najbolje je bila zastopana strelska družina Kopačevina, ki je nastopila s štirimi ekipami. Družina Bratov Kovačič je imela tri ekipe, drugi aktivi pa so bili zastopani s po dvema ali z eno ekipo. Nekoliko preseneča slab odziv iz delovnih kolektivov, katerih najboljši tekmovalci sicer tekmujejo v organiziranih strelskih družinah in so zanje na tekmovanju tudi nastopali.
Tekmovalci so streljali z vojaško puško na razdalji 100 m. Vsak strelec je imel 10 strelov s 100 možnimi krogi.
Med ekipami je zasedel prvo mesto Odsek za narodno obrambo SO Škofja Loka v postavi Rudi Fojkar, Blaž Pavlin in Nikola Dopudja s 257 krogi. Druga je bila ekipa Teritorialne enote Trata, tretja pa ekipa JLA I.
premočnega delovanja le-tega ob nujnem sušenju pri visokih temperaturah manj uspešno. Pokazali so nam tudi kompjuterski oddelek, kjer elektronski računalnik na podlagi lestvice osnovnih barvnih tonov izbere ustrezno novo barvo. Po ogledu firme nas je čakala malica s pokušino vina s tamkajšnje vinorodne okolice, zatem pa je sledil dolg in splošen pogovor, ki so se ga od gostiteljev udeležili vodja ing. Elis, zastopnik za Jugoslavijo dr.
dan JLA
Med posamezniki je najbolje streljal Rudi Fojkar, ki je dosegel 89 krogov.
Med strelci je nastopilo tudi 8 strelcev iz Jelovice, ki so stalni člani strelskih družin s področja škofje Loke in so le-te tudi zastopali. Nekateri, ki streljajo le priložnostno, niso dosegli posebnega uspeha, saj so se uvrstili med zadnje. Vrstni red strelcev, članov sindikalne podružnice Jelovice je takle: Tone Kužnik 85 krogov, Branko Habjan 84, Tone Oman 81, Pavle Mrak 70, Lojze Frelih 69, Božo Masnec 50, Franc Jenko 31 in Janez Bizovičar 11 krogov.
Tekmovanje je bilo končano šele popoldne. Nastopajoči so pokazali precej borbenosti, saj so zdržali v lepem, toda hladnem vremenu in so lahko za zgled drugim športnikom. Bili pa so, vsaj po rezultatih sodeč, pripravljeni. Posebej velja to za Toneta Omana, saj je bil eden izmed glavnih organizatorjev. Ves čas tekmovanja je bil zaposlen kot funkcionar, kar pa ga ni izčrpalo. Nastopil je zadnji in je kljub vsemu dosegel rezultat, ki ga uvršča med vodilne tekmovalce.
Franc Jenko
Tenzcr, tehnični strokovnjak ing. Redi in dr. Montag kot sindikalni vodja. Dokaj podrobno so odgovarjali na naša vprašanja o organizaciji njihove firme, o finančnem položaju, trgovini, proizvodnji, sindikatu, varstvu pri delu itd. Po skoro peturnem obisku nas je dr. Tenzer popeljal še v sestrsko firmo Iso-vvolta, kjer smo videli obdelavo najrazličnejših papirjev s sintetičnimi smolami. Te impregnirane papirje stiskajo, da dobijo plastične laminate različnih debelin, različnega števila slojev, različne trdote in različnih desenov tudi v imitaciji lesa. Te večslojne papirje pa lahko lepijo na iverne ali vlaknene plošče, s čimer jih površinsko oplemenitijo. Čeprav vsega tega nismo videli, smo bili osupli nad mehanizacijo, redom in čistočo.
Tako smo sklenili delovni del tega dneva in se na poti v središče Dunaja ustavili najprej v slovitem Schon-brunu. Žal pa nas je tu kot tudi malo kasneje na znameniti cerkvi sv. Štefana v centru oviral močan mrzel veter in kmalu smo nadaljevali pot proti Salzburgu. Tja smo prispeli zelo pozno, a smo si vseeno, resda zelo hitro, ogledali spomenik Mozarta in veličastno razsvetljene stolpe salzburških cerkva in nekaj drugih spomenikov.
V soboto dopoldne smo pripotovali v Miinchen, kjer smo imeli ravno še nekaj časa za morebitne nakupe preden se zapro trgovine. Zatem smo se z ing. Hafnerjem in tov. Fendetom, ki sta nas pričakala pred hotelom, odpravili na ogled nekaterih gradbišč, kjer je že vgrajeno naše stavbno pohištvo. Predvsem sta nam prikazala izdelke s hujšimi napakami, ki izvirajo pretežno že iz proizvodnje in jih mnogokrat monterji tudi s popravilom ne morejo popolnoma odpraviti. To so pogosto slabo zbrušene površine, nekvalitetno kitanje, nepravilna montaža okovja, odtis sredice vratnih kril, neravna krila (kar se lahko pojavi tudi kasneje),, videli pa smo celo primerke, kjer je srednji prečnik podboja za nadsvet-lobo toliko previsoko, da lahko pri zaprtih vratih nad krilom vtaknemo v režo prste. Take napake pa Jelovici močno jemljejo ugled. Za primerjavo smo si ogledali nekaj tujih izdelkov in nekateri so bili res kvalitetno obdelani. Vendar smo zvedeli, da je bila na nekaterih objektih pohvaljena tudi Jelovica.
Po ogledu olimpijskega naselja smo se povzpeli še na olimpijski stolp, kjer je ing. Hafner povedal marsikaj o objektih, ki se razprostirajo pod njim v okolici. Prav gotovo nam bo vsem ostal v spominu pogled na umetno jezero, na stavbo BMW v obliki deteljice in na markantni skledasti objekt poleg, v ka-
terem razstavljajo avtomobile.
Med povratkom smo si ogledali še skladišče naših izdelkov in bivališče monterjev, ki so se zatem z nami odpeljali v hotel. Tu smo imeli po večerji skupen razgovor o raznih problemih, ki se pojavljajo ob našem uvajanju na nemško tržišče. Po daljšem splošnem uvodu direktorja in mislih ing. Hafnerja se je burno razvila razprava, ki je vse prehitro prešla s strani monterjev v neumestno obtoževanje nas vseh, ki smo bili prisotni, za napake, ki nimajo z delom mnogih članov DIT prav nič skupnega. Enotni pa smo bili v tem, da bi lahko dosegli tudi naši izdelki ob boljši organizaciji izvoza (komerciala — priprava dela — proizvodnja) zadovoljivo kvaliteto, ob pogoju, da uvedemo dobro izhodno kontrolo in resnično odgovornost posameznikov za opravljena dela, ki jih zahteva delovno mesto. Hkrati smo obžalovali dejstvo, da razen nekaj izjem ljudje, ki se neposredno ukvarjajo z izvozom, sploh niso bili prisotni.
Mučno vzdušje z zaključka ostre, a zares odkrite razprave, se je popravilo šele potem, ko smo prispeli v pivnico Hoffbrau. Na krajši vožnji smo spet videli nekaj znamenitosti Munchna ob krajših komentarijh ing. Hafnerja. Klima v pivnici je omogočila, da smo ob vrčkih piva takoj zapeli naše narodne pesmi, ki so pojenjale pozno v noč.
V nedeljo, 14. oktobra, zjutraj smo obiskali še firmo Loka, kjer smo se pred odhodom iz Munchna poslovili od ing. Hafnerja, zatem smo se odpravili na pot proti domu. Sprva še razmeroma lepo vreme se je v območju Visokih Tur pokvarilo in od južne strani Felbertaurn tunela do doma nas je spremljal dež. Slabo vreme nam je žal preprečilo za marsikoga verjetno enkratno doživetje — povratek čez Fuscher Tori (2428 m) in Hochtor (2506 m) v masivu Grossglock-nerja. Hkrati pa je pripomoglo k precej klavernemu razpoloženju v avtobusu, čemur je verjetno botrovala tudi utrujenost od dokaj napornega potovanja in kratke zadnje noči.
Na naši strani smo se ustavili v gostišču v Martuljku, da smo povečerjali, potem pa je čas vse prehitro minil ob glasbi, plesu in prepevanju in že nas je sijajni šofer Franc iz Creine popeljal do Bele, Preddvora, Kranja in Škofje Loke, nekatere skoro do domačega praga. Ko me je kot zadnjega odložil pred domom v Kranju, je zagotovil, da bo to družbo z veseljem popeljal na ekskurzijo tudi kdaj kasneje. To bi bila verjetno tudi želja vseh udeležencev.
Jurij šeme
Iz kronike okteta Jelovica v letu 1973
Prvi nastop oktetovih pevcev v letu 1973 je bil 12. januarja v Gorenjski predilnici ob otvoritvi novih proizvodnih obratov. Istega dne zvečer pa je oktet nastopil ob otvoritvi slikarske kolonije na loškem gradu.
19. januarja so bili izvajani prek radia Ljubljana posnetki pesmi za tekmovalni program. Strokovna komisija je izvedbo pesmi Zimski in Je vpihnila luč ocenila ugodno, skladba O bone Jesu pa strokovnjake ni zadovoljila.
V Šmartnem ob Paki je bil 28. januarja tradicionalni Koncert iz naših krajev, na
katerem se je predstavil občinstvu oktet Jelovica z dvema skladbama samostojno in z eno skladbo ob spremljavi kvinteta Zadovoljni Kranjci. Pesem Naš trobentar je bila prva in zadnja v sicer perspektivni kooperaciji obeh ansamblov, nadaljnje sodelovanje pa je zaradi prezaposlenosti oktetovcev propadlo.
Prešernov dan je slovenski kulturni praznik. Spomin na velikana slovenskega naroda je oktet Jelovica počastil z nastopom na proslavi v Sori, ki jo je pripravilo tamkajšnje kulturno-umetniško društvo »Oton Župančič«. ' številne
pesmi so navdušile pevski tradiciji zvesto sorško občinstvo.
Prvi dan v marcu je oktet zapel v Kokri pri Preddvoru na pogrebu članice kolektiva Jelovica. V spremstvu številnih sodelavcev je oktet zapel na domu umrle Vigred se povrne in Lipo na grobu.
V Škofji Loki je bila proslava dneva žena, ki so jo pripravile organizacije žena za Gorenjsko. Na prireditvi je oktet Jelovica zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi.
Na večer dneva žena je oktet Jelovica dobil obisk znancev iz omiškega festivala —
Elektronski računalniki
Opis računalnika »Hardvvare«
Besede elektronski računalnik ali elektronska obdelava podatkov slišimo danes že skoraj na vsakem koraku. Verjetno pa mnoge izmed vas zanima, kaj te besede pomenijo oziroma kakšen je videti računalnik. Prav zato sem se namenil v naslednjem sestavku v grobem opisati elektronski računalnik.
Prvi zametki računalnikov segajo že v več desetletij nazaj. Vendar pa so se v množični uporabi pojavili šele okrog 1.1950. Sprva so jih imenovali elektronski možgani. Prav zaradi tega se je o njih razširilo mnenje, da so
usklajuje operacije perifernega dela.
Centralni del je sestavljen iz: 1. krmilne enote, 2. aritmetične enote, 3. centralnega pomnilnika.
KRMILNA ENOTA vodi delo računalnika s tem, da mu v določenem trenutku posreduje določeno instrukcijo, jo razčleni in določi zahtevano delo na posameznih delih računalnika.
ARITMETIČNA ENOTA opravlja vse osnovne aritmetične, logične in primerjalne operacije (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, primerjava dveh vrednosti, itd.).
MA/AfSMASl
tZHOMABNCm
POtWli.H£ BA/OTB (MK,TKAK)
CMMTMlAf/ OBL
sposobnejši od človeka, njegovega mišljenja in sposobnosti odločanja. Toda, brez navzočnosti človeka je tak računski stroj le draga in neuporabna investicija. Deluje le po navodilih človeka — programerja, ki v obliki programa daje stroju predpisana navodila za delo. Zato se je prvotno ime elektronski možgani spremenilo v elektronski računalniki.
Glede na naloge delimo računalnik na dva dela: centralni in periferni del (skica).
Centralni del opravlja in nadzira vse računske operacije, shranjuje podatke ter
CENTRALNI POMNILNIK v svojih pomnilnih celicah shranjuje vse podatke in programske instrukcije. Vsaka pomnilna celica ima svoj na-Slov oziroma tako imenovano adreso. Podatki o celicah so zapisani v linearni obliki. Verjetno vas zanima, kakšen je zapis v linearni obliki. Naj za ilustracijo navedem nekaj primerov:
št. 1 v binarni obliki 11110001 št. 3 v binarni obliki 11110011 št. 5 v binarni obliki 11110101 št. 8 v binarni obliki 11111000
Zapis besede Jelovica bi bil v binarni obliki videti takole:
Do sedaj smo si ogledali centralni del računalnika. Drugi del je periferni del. Sestavljen je prav tako iz treh delov: 1. vhodnih enot, 2. izhodnih enot, 3. zunanjih pomnilnih enot.
VHODNA ENOTA npr. či-talec kartic (angl. READER) sprejema podatke in programske instrukcije, ki morajo biti izdelane v taki obliki, da jih računalnik lahko sprejme — luknjana kartica. Podatke oziroma informacije vhodna enota usmeri v centralni pomnilnik, kjer se s pomočjo krmilne in aritmetične enote opravi določena operacija.
IZHODNA ENOTA npr. tiskalnik (angl. PRINTER) prenaša rezultate centralne enote v čitljivi obliki na papir (besedila na plačilnih kuvertah, spisek zalog, obračun inventure ipd.).
ZUNANJE POMNILNE ENOTE npr. diski, magnetni trakovi itd. nam rabijo za shranjevanje velike množine podatkov. Velikost spomina na teh enotah kakor tudi v centralni enoti se meri z byti. En byt lahko vsebuje dva numerična znaka ali en alfabet-ski znak oziroma eno binarno številko. Na en disk lahko shranimo približno 25,000.000 znakov. Ti pomnilni mediji niso stalno priključeni na enote in jih med posameznimi obdelavami shranjujemo v arhivih.
Doslej smo spoznali elektronske in mehanske enote oziroma aparaturno opremo vsakega elektronskega računalnika, ki jo v strokovnem jeziku imenujemo »Hardvvare«.
V naslednji številki našega glasila bom opisal programsko opremo elektronskega računalnika ali »softvvare«.
Viki Guzelj
JELOV	I	CA
11010001 11000101 11010011 11010110 11100101 11001001 11000011 11000001
prišla je klapa »Sredela« iz Makarske, ki je naslednji dan nastopila skupaj z oktetom na proslavi dneva žena za kolektiv Jelovica. Pevci obeh skupin so navdušili žene in dekleta Jelovice. »Sredela« se je na ta način oddolžila oktetu za obisk, ko je oktet Jelovica obiskal Makarsko po končanem festivalu dalmatinskih klap v Omišu.
7. aprila je oktet Jelovica nastopil v Šempetru pri Novi Gorici na proslavi 10-letnice znanega Goriškega okteta. Poleg okteta Jelovica so nastopili še Briški oktet. Oktet bratje Pirnat, Tržaški oktet in ženski oktet iz Sovodenj ob Soči in seveda jubilanti — Goričani. Manifestacija se je zaključila s skupnim nastopom vseh oktetov, ki so zapeli dve pesmi in sicer Pesem o svobodi in Svobodno Primorsko.
14. aprila je bil na Prevaljah na Koroškem nastop vseh oktetov lesne industrije Slovenije. Poleg okteta Jelovice so nastopili še oktet Marles Maribor, oktet LIP Slovenj Gradec, oktet KLI Logatec, oktet Javor Pivka in domačini prireditelji TRO Prevalje. Po končanih samostojnih nastopih so vsi pevci
ljana za festival v Omišu, ki jih pa strokovna komisija to leto ni sprejela zaradi vse močnejše konkurence vokalnih skupin iz Dalmacije.
4. junija je bil v Škofji Loki pogreb znanega pisatelja Lojzeta Zupanca, ki je nadvse ljubil slovensko pesem. Ob njegovem preranem grobu je oktet Jelovica zapel Lipo in Slovo.
16. junija je oktet zapel številnim članom vseh republiških izvršnih svetov Jugoslavije na srečanju na Starem vrhu, kjer so bili gostje Škofje Loke ob njeni tisočletnici.
Oktet je nastopil še na proslavi 20-Ietnice Gozdnega gospodarstva Kranj, ki je bila na Jezerskem.
Leto 1973 je bilo jubilejno leto za ozemlje Škofje Loke. Minilo je tisoč let, odkar se omenja loško področje v zemljiških listinah. Na osrednji proslavi tisočletnice, 29. junija, v poročni dvorani občinske skupščine je nastopil tudi oktet Jelovica z manjšim koncertom.
30. junija je oktet zapel mladim članom kolektiva Jelovice na ustanovnem občnem zboru mladinske organizacije.
Novo sezono, jeseni, je oktet Jelovica začel z vajami že
skupaj zapeli koroško narodno Kje so tiste stezice.
26. aprila je oktet Jelovica nastopil ob podelitvi priznanj delavcem Jelovice za neprekinjeno 10-letno zvestobo kolektivu.
Na planinskem taboru 20. maja na Golem brdu je oktet zapel nekaj pesmi, med katerimi je posebno »užgala« Kadar jes na pvaninco hrem, naslednji dan, 21. maja, pa je oktet nastopil še v Narodnem domu v Ljubljani ob podelitvi Tomšičevih nagrad novinarjem Jugoslavije. Prireditvi so prisostvovali še številni družbenopolitični delavci IS Slovenije.
Konec maja je oktet zapel še na folklorni prireditvi Kmečka ohcet v Škofji Loki, kjer je bila dekliščina.
Sledilo je snemanje dalmatinskih melodij na RTV Ljub-
takoj v začetku septembra. V Škofji Loki je bilo TV snemanje vokalnih skupin s področja Škofje Loke ob tisočletnici kraja. Snemanja so se udeležili oktet Jelovica, ženski kvartet glasbene šole in Komorni zbor Loka.
23. novembra je oktet zapel ob otvoritvi nove šole za lesnoindustrijsko stroko v Škofji Loki. Učenci, predavatelji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij so pevce toplo sprejeli.
15. decembra so oktetovci nastopili še za kolektiv Iskra Reteče ob podelitvi priznanj zaslužnim članom kolektiva.
Leto 1973 je bilo glede nastopov manj uspešno, zato so se pevci pod vodstvom Tomaža Tozona bolj posvetili študiju programa za samostojni koncert, ki bo marca.
Franc Jenko
Sindikat
konstituiran
Karel Kalan in Jože Rupar najboljša šahista v Jelovici
Osnovne organizacije sindikata so na prvi skupni seji 18. februarja 1974 ustanovile konferenco, ki je sedaj organ vseh treh osnovnih organizacij sindikata.
Konferenca je prav tako izvolila 5-člansko predsedstvo v naslednji sestavi: Anton Zupan, Dragan Puzin, Marica Frelih, Jože Dolenc in Franc Gaber.
Za predsednika konference je bil izvoljen Franc Gaber.
Konferenca je sprejela sklep, da z novo organiziranostjo sindikata v okviru konference ostanejo naslednje skupne naloge: organizacija programa za 8. marec —
dan žena; obdaritev otrok za Dedka Mraza; zimske in letne igre športne dejavnosti ter smučarska tekmovanja v okviru republike gozdarske in lesne industrije.
Prav tako naj se skupno pripravljajo letne športne igre lesne industrije Slovenije.
Skupna naloga je prav gotovo tudi izlet upokojencev in pa socialna podpora članom kolektiva.
Prav tako naj se izobraževanje in seminarje za sindikalne delavce financira iz sklada za izobraževanje.
Po vseh predvidevanjih naj bi se v letu 1975 praznovala 20-letnica obstoja podjetja. Samoupravni organi naj čim prej izvolijo odbor za proslavo.
Sindikalna organizacija je na konferenci izvolila tudi komisijo za odlikovanja v sestavi: Vlado Vendramin, predsednik, Dragan Puzin, Milena Orehovec, Franc Avguštin in Anton Zavrl.
Vse druge dejavnosti sindikata naj se . odvijajo po osnovnih organizacijah sindikata.
Na konferenci je bila tudi razprava o osnutku predloga samoupravnega sporazuma. Člani konference so imeli nekatere pripombe in predloge na osnutek predloga samoupravnega sporazuma. Predlagali so komisiji, ki je pripravila osnutek, da jih upošteva pri dokončnem oblikovanju besedila osnutka samoupravnega sporazuma.
Iz ostanka sredstev iz leta 1973 se nakaže osnovni organizaciji Kranj in Preddvor po 1000 din za začetno poslovanje. Ostanek članarine se v prihodnje nakazuje na žiro račune sindikalnih organizacij.
Franc Gaber
Vsako leto organizira osnovna sindikalna organizacija prvenstvo podjetja v različnih športnih panogah. Prvi so se za naslov prvaka pomc-
stvovanja tudi merjenje moči in želja za čimvečji uspeh.
Letošnje prvenstvo lahko ocenimo kot zelo razburljivo in tudi izenačeno, saj si je
PRVENSTVO JELOVICE V ŠABU-FEBR. 1974
PRIIMEK IN IME
KALAN KAREL RUPAR JOŽE
BERTONCELJ ANDREJ
MRAK FRANC
MEDJA BRANE
HORVAT BRANE
MADJAR ANTON
VENDRAMIN VLADO
PINTAR MIRKO
NOVINC CVETO
šest igralcev podelilo mesta. Kot je bilo pričakovati, je boj za prvo mesto potekal med Ruparjem in Kalanom, končal pa se je z mrtvim tekom oziroma delitvijo prvega mesta. Ob vedno solidnem Bertonclju je prijetno presenetil Brane Horvat, ki bi ob bolj pazljivi igri s slabše uvrščenimi lahko osvojil prvenstvo (premagal je Kalana in Bertonclja ter remiziral z Ruparjem). Franc Mrak je že z lanskoletno uvrstitvijo opozoril nase, letos pa je bil še boljši. Sedmo in osmo mesto Madjarja in Vendramina je glede na njuno znanje in rutino pod pričakovanji, vendar ostajata — zlasti Vendramin, glavna kandidata za četrto mesto v ekipi, ki bo zastopala Jelovico na letnih športnih igrah.
Brane Medja
rili šahisti. Zal udeležba ni bila takšna, kot bi jo pričakovali glede na vedno večje zanimanje med člani našega kolektiva. Čeprav se krog ljubiteljev šaha širi, ostaja število udeležencev prvenstva enako kot je bilo pred leti — letos celo manjše kot lani. Mogoče je vzrok v tem, da se šahovski turnir jemlje preveč resno oziroma preveč tekmovalno. Mislim, da je strah pred turnirskim igranjem odveč, kajti navsezadnje se prvenstvo organizira predvsem za to, da oživimo rekreacijsko aktivnost članov našega kolektiva, da se spoznamo med sabo. Tekmovalni značaj je šele drugotnega pomena, čeprav je osnovna draž vsakega športnega udej-
Sodelujte v glasilu JELOVICA!
JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Franc Jenko, inž. Tomaž Peternel, Jože Tičar, Jože Demšar, Mirko Bondi in Franc Pavlin: Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Trsk ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1300 izvodih