254 štsviika.
„EDINOST"
brhaia f-ntrai na dan. razun nedei in oraznikov. ob 4. uri pot«. — Naročnina ;na*a: zs vse ieto 24 K, ia fKji jeta 12 K. za četrt ieui 6 K in za en meaec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe bre* pril.izene naročnine se upramiStvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trsta se prodajalo posamične Ue^ike po 6 stot >3 nvČ.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka. 870,
v ponedeljek dne 9. novembra 1903.
Tečai XXVIII
inosl
glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko.
V udinosti je moč t
O*? las!
ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale. domači oiriasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi uv^oisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne soreiemujo. Rokopisi -e ne vračajo Naročnino, refclamacije in oglase sprejema uprav-nistvo v ulici Molln plccolo it. 7. II. nadatr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna i ulica Torre Bianca 12.
Avstrijski problem.
X.
(Glej štev, od čet-tki dne 5. a.vembra.)
Ko se tako domišljamo pa i ca grofa Faaff'ea radi tega, ker je hotel razširiti vo-liLo pravico, ia ko se domišijamo, da so tudi naš poslanci ostajali slepo udani grofu Hoben-wartu, k« je dvign I roko, da porazi tedanjega m nisterskega pr dsedaik* in lastnega somišljenika, se ne moremo ubraniti misli na — sedanjo obttrukcijo v deželnem zboru kranjskem.
To dej-tvo, da bo naši terjanji poslanci pomnoževa i roj ako, ki je vrgla grof d Hohen-warta radi volilne reforme, se nam zdi kakor p^rsifliž*. na sedanje dogodke v deželnem zboru kronskem.
\ tem dtželaem zboru prepreča obstruk-cija vsako delo in jt- res dosegla, da je zad nje in ravnokar odloženo za-tedanja ostalo sterilno, neplodno za potrebe prebivalstvo.
I u pa imamo pojav, ki nam — in naj se branimo te misli kolikor hočemo—vzbuja mnenje, da stranki, ki bijeti na Kranjskem ljut boj, »e ne odlikujeti s posebno iskrenostjo!
Možje, katere smem* j>o njihovem po li'iškem naziranju označat; kakor naslednike tist h slovenskih poslancev, ki so bili vsikdar zvest spremljevalci grofi Hohen\v<irta v parlamentarni areni in ki se mu niso izneverili tudi tedaj, ko je uprizoril tisti kombinirani naskok na grt fa Taaffe a radi volilne reforme (saj je mf»j njimi tudi taki h, ki so bili sami v H 'h-nwartovem klubu^ isti m< že vodijo danes snlit boj za razširjanje volilne pravice in se j:m zdi ta cilj tako visok, da so v dosego istega na-s Ino zaustavili vsako parlamentarno delovanje v parlamentu nase slovenske osrednje pokrajine.
Na drugi strsni stoji tej stranki nasproti kak r neizpr<j«aa sovražnica stranka, v kateri bi morali že po nje imenu in nje programu nahajati najodločnejo propagatorico vsake reforme v svobodoostnem zmi-lu v tej smeri, da pe politične pravice razširijo dim bolj in da bo čim veče število onih, katerim bo volišče pristopno, oziroma, katerim bo omogočeno vplivati na sestavo parlamenta in e tem na smer vse javne uprave.
Saj ne pravimo, da se ta stranka načelno izreka proti volilni ref rmi, ali dejstvo je, da njt* taktika gre za t~m, da bi se vprašan u volilne reforme izogn li za sedaj. Tudi vemo, da bi jej storili krivico, ako bi rekli, da ne privošča narodu političnih pravic ; mi em > marveč uverjeni, da odklanja volilno re-
formo le zato, ker jo toli hrupno zahteva stranka, ki je nie eovražniea. Uverjeni smo torej, da ne de!amo krivice ni eni ni drugi slovenskh atrank na Kran:skem, ako sedanji boj za in proti ob vprašanju volilne ref >rme, označamo kakor boj za vprašanje, katera stranka bodi gospodarica v deželnem zboru! Naj Be nam ne zameri te
0	kr te izpovedi : kakor gotovo imamo tla pod nogami in nebo nad ffltvami, tako gotovo je, da bi gospodje, ki vodijo sedaj ka-toliško-aarodno stranko, ne zahtevali tako hrupno volilne reforme, ako ne bi vedeli, da imajo maso naroda za seboj ! Nič manje gotovo pa je, da bi možje, ki so na čelu na rodno-napredni Btranki, istotako odločno zahtevali volilno reformo, ako bi vedeli, da imajo mtiso za seboj !
Prosimo oproščenja radi te male ekskurzije od avstrijskega problema na teren strankarskega trenja na Kranjskem. Sicer pa nam bo tudi ta mala ekskurzija dobro slu žila za naš prihodnji in zaključni Članek po znanem reku : Si parva lieet componere magr.is — ali po naše: ako je smeti malo vsporejati z velikim !
Za pomoč v bedi!
Govor posl. M. Mandiča v seji deželoejra zbora
1	trake^a <lne 30. oktobra	v utemeljevanje nujnega preiloga, <la se priskoči na pomoč bednemu
prebivalstvu
(Dalje.)
Kakor se je že povdarjalo v tej zbor-n ci, v drugem mestu, se je postavila cblast na noge, da pomore narodu, kateremu je grozila velika nevarnost od trtne uši, in že v prvih letih je bilo potrošenih tam v piranskem sodnem okraju nad 30.000 gol ii-narjev v ta namen, da se narodu pomore sajenjem amerikanskih trt. V t m se mora priznat; oblastim, ki so storile vse možno, da bi se pomoglo narodu. Iz piranskega okraja ee je razširila ta nesreča na koprski okraj iu okoio mest Izola in Koper. Tudi tu je deželni odbor storil morda več nego je bil dolžan, storil je v?e možno, da se p< more narodu glede obnovljenja vinogradov s sajenjem amerikanskih trt. Ako bi bil deželni odb_>r tako postopal tudi drugje, ne bi jadikovali danes siromašni Kmetje, osobito oni na kvarnerskih otokih, kjer ee ni storilo cisto nič, kamor se je nesrečna trtna uš najprej preselila. Da ni tam šktf reški sam zasukal rokavov in si naložil silno breme, da obnovi svoje vinograde, gotovo bi se moglo reči, da se za obnovljenje vinogradov na otokih ni čisto nič
Politični pregled.
V Trsta, 9. novembra 1903 Slovani in Italijani v dalmatin-
i . * storilo. Potem, ko se je trtna uš pojavila nm i
kvarnerskih otokih, videli smaj ~ kako ._se je
širila po drugih okrajin. Došia j« nifrForec,'
Pazin, pa tudi v Liburnijo, katerij*gOTzr ieta
nadloga, ki je druge okraje.pop^zadela. gj^j,! deželnem zboru. V sobotni S3ji Ko bi bil deželni odbor zalogi isfcr'skrb in -imel je predsednik pravaške stranke, dr. isti trešek, kakor v sodflihsoktž^ piranskem Trum bič v dalmatinskem deželnem zhoru in koperskera, d*.nes bi bila vsaj polovica ve]evažen govor glede razmerja med dalma-vinegradov, otuženih od	zopet ^g^jmi Slovani in Italijani in glede etališča
obnovljena. Ž» pred desetimi leti je bilo re- | obeh narodncstij nasproti germanizatoričnim čeno v tej visoki zbornici, da je naša po- ten(ieocam vlade-. Govornik je ojstro krltiko-krajina na škodi vsaj 500.000 gld. vsled j yal vjadni nagrt glede urejenja jezikovnega tega, ker ee prideljuj« manje vina, ali po teh i vprasaDja na državnih uradih v Dalmaciji in desetih letih je kuga zavaela še več delov ije protestirel proti namerovanemu uvedenju naše pokTa^ne in m<w«no reči brez pretira- j cem^|ne kakor notranjega uradnega jezika v vani«, fla je na škodi tudi za milijon goldi- i)a|macjjj# Povdarjal je na to, da t>o ee v naejev, ker je manj« vinn nego poprej.	i £)aimaciji} po izginjenju stare generacijo po--
A(i postavljena je druga zapreka od j pollloma Bpremenile razmere mel obema strani -države onim vinogradnikom, ki so bili narot|oraa jn manjka resnični povod narod-tolike srečni, da s© vendar, ukljub trtni uši noata;m bojem.
ia kljubu nadlog-, ki jih je zaieia po uničenju	Italijanščina da ni dalmatinskim Slova-
trtne uši, še toliko pridelali tega božjega Qom pfav nig veg škodljiva in je izrekel -daru — zapreka, da ga niso mogli izvažati : ^^ ^ ne bo težko prifei do 8porazumljenja in spra v" jati v dener. iPoznana vinska klav- | med Slovani in Italijani v Dalmaciji. Spora i-znla provzroča naši pokrajini, — kakor j nJ-fll 86 -e Q priznenjem soCutja, katero se je tudi vsem dmigim velike škode —, ker j pojavilo v Italiji Dasprot.i Hrvatom o zad-je po njej odprt italijanskemu vinu ob nizki j ^ nemirih na Hrvatskem, ko ao se na eanni svoboden uvoz, in se tako ni moglo Dunaju zaprla vrata zaBtopnikom hrvatskega
spravljat v denar-še ono malo vina, kar ga pokrajina prideluje. ^Vinogradniki niso ni to
naroda. Govornik je obžaloval, da so Hrvati na korist Dunaju kompromitirali svejo čast v
liko iztržili od vina, kolikor so jim znašali	a da 8Q bm za to pla5ani z grilo De-
troški za obdeiovan^e. Z ene strani je bila [,vaie^Q0etj0
za narod nesreta od trtne u^ z drug« strani ; Srhaki posl. Kovačevi« je menil, da
pa ga je tepla država, ki je sklenila tako i trgovinsko pog:>«lbo, ki ni dopuščala narodu in mu onemogoč la, ca spravi v denar svoje pridelke, pridobljene « težko aanko.
bo avstrijski sistem na Balkanu faliral istotako, kakor je faliral v Italiji. Govornik je napadal ojstro dalmatinske sodne oblasti in predsednika zaderskega prizivnegs sodišča,
V tđj pogodbi je-še drug« veliko	!<jertgoiiena
šanje, osobito za aaše prebivalstvo na obali ! TudJ italijan9ki posl< g a , v ; je povdar-
in na otoc;h, a M je ribištvo. ^ «sto pogodbo da ne bo težko priti do
dana je italijanskem ribičem tolika moč, da ,	. . T, ...
J	J	med olovani in Italijani.
sa t« pri nas čutijo isti že bolj domačine,	tovornik se je spominjal nemirov na
nego noši lastni ribič,, rad. česar je prišlo že Hryatskem in je obeojal madjarski narod, do spopadov med domačimi in italijanskimi katerj je ge BVojim p08(opaDjem na3proti za-
tiranina Hrvatom zaigra! svoje nekdanje Da se pak nared še ne povzdigne, da ^^^ m«d drUgimi narodi, simpatije, ka-bo obremenjen še bolj, da mu je laglje go- ' e 81 je bij afcekelf ko Be je navdugeilo spodarici in ga voditi, naprtili ste mu vi, go- !	M svobedo> a ni hotel te svobo le pri-
spoda od večine, nesrečno šolske takse, pod ka- zaatj fcudi drug-im. Govornik je na to zavra-terimi narod vzdihuje in ki so mu omrr.ele čal ^ Mili<;a, ki je trdil, da eo polit čna nad vse, kar se je storilo v novejih dobah v 8tramijeDja Italijđ protivne zjedinjenju Jugo-tem deželnem zboru (dr. Lag;nja : Abzug slovanov> Pag pa da so zjedinjenju in ekst-šolske takse!) Oblasti mu nalagajo šolske i etenei jugoslovanoir neVarna pangermanistična takse, da mu z ene strani omrzijoi 8tremijenja_
ga popolnoma I Govornik je povdarjal, da je treba ločevati politična stremljenja od narodnih.
šolo, z druge strani pa da osiromašijo.
(Zvršetek pride.)
Italijanska avtonomistična stranka da se je ustanovila radi vzdrževauja zveze s (.'.slaj-

PODLISTEK.
4h
Ženska tridesetih let.
Francoski spisal: Honore de Balzac.
Poslovenil K. Z.
IV.
Prst božji.
Ob vsakem odmoi u, ki ga je napravil ta sp<jštovan a vredni mož, se je oddahnila ta lepa dvoj ca, n&nrgQi\ši hi z znamenjem : »Vendar že, sedaj p<jie vendar!« Toda nikakor ne. Sredi najlepšega pripovedovanja o nečastnih sred^tv h, s Katerimi je taarat priljubljen: trgovec Tillet naredil svojo srečo, o ničvrednost«, o kateri je pripovedoval du boviti notar natanko in skrbno, je čul diplomat biti stensko uro devet; uvidel je, da je njeg jv notar vsekako velik butec in da ga treba odsloviti povsem navadno. Ustavil ga je torej v govorjenju z odločno kretnjo.
»Želite klešče za ogenj, gospod marki?« je resel notar ter jih pomolil svojemu klijentu.
»Ne gospod, meram Vam jdi vrniti. Milostiva se žeii sniti z njenimi otroci, in jaz imam to čast, da jo spremim.«
>Že devet ura! Kakor senca beži ca? v
družbi ljubeznjivih ljudi«, je rekel notar, ki je že celo uro sam govoril.
Poiekal si je kl<-buk, se postavil na to pred kamin, nerodno prijel lopatico in rekel, ne opa/.ivši markiz nih srditih pogledov, svojemu klijentu :
»Ponovimo še na kratko vee, gospod marki. Posel je glavna stvar. Jutri pošljem torej Vtšemu gospoda bratu poziv, da ga prisilimo v izpolnitev njegovih dolžnosti; na to se lotimo vknj zevanja, in res, na to...«
Notar je bil tako siabo umel svojega klijenta, da mil je jel dajati povelja v nasprotnem smislu, n-£po mu jih je sam mislil dati.
»Cujte«, je rekel diplomat na znamenje, ki mu je dala mlada žena, »Vi mi lomite glavo! Pridite jutri ob deveti uri z mojim odvetnikom.«
»Toda, gospod m^rki, moja dolžnost je, da V as opomnim, da nismo zagotovljeni, da naletimo jutri na gospoda Des'ochesa, in če ni vsa st*'ar urejena do poludneva, poneha obrok in . . .«
V tem hipu je pridrdrala kočija na dvorišče in ob brupr.- ki ga je delala, se je uboga žena živahno obrnila, da zakrije solze, ki so jej fciiile v oči. Marki je pozvonil v
znamenje, da se želi odpeljati; a general, i igrokazov tiči v dekoracijah. Si se-li dobro vrnivši se nepričakovano iz gledišča, se je, zabaval, dečko?« je dostavil sedši pred stopaje pred slugo, prikazal, držeči z jedno j otroka.
roko hčerko, katere oči so bile rdeče, z	Mej tem se je markuina hčerka obrnila
drugo trmastega in nev^ljnega sinčka.	počasi in plakala. Mati je bila tako togotna,
»Kaj pa se je vendar zgodilo ?« je vpra-i da ni zapazila hčerine kretnje, šala žena soproga.	»Da, gospod, izborno sem ee zabaval«,
»Pozneje ti povem«, je odvrnil general, je odgovoril otrok. »V igri je nastopil maj-stopivši v posednji budoar, v katerem je za- hen, ličen deček, ki je bil osamel na svetu, gledal skozi odprte duri dnevnike.	j ker njegov oče ni m >gel biti njegov oče.
Nevoljua markiza sc- je vrgla obupno na Glejte, ko je prižal gori na most preko hu-blaziDjak.	dournika, ga je sunil velik, črno opravljen,
Notar, meneči, da mora biti z otrcci : bradat hudobnež z njega v vodo. Helena je ljubeznjiv, je vprašal dečka prijazno:	pričela na to plakati in ibteti ; vsa dvorana
»No, malček, kaj pa se je igralo v gle - i je vpila na nas, in moj oče naju je hitro
dišču ?«
»Hudournikova dolina«, je odgovoril če merno.
»Pri moji veri«, je rekel notar, »avtorji
odvel ven...«
Gospod de Vandeneese in	maikiza sta
bila vsa prepadena, kakor bi ju	bila zadela
kaka nezgoda, ki bi jima vzela	moč misliti
bo dandanes na pol znoreli ! Hudournikova ; in ae gibati.
dolina! Čemu ne »Hudournik v dolini?«) »MoJči vendar, Gustav«, je rekel ge-Mjžno je sicer, da nima dolina nobenega neral. »Prepovedal sem ti govoriti o tem, hudournika, in z besedo »Hudournik v do- | kar se je bilo pripetilo v gledišču, in že se-lini« bi bili avtorji naznačili nekaj jasnega, ; daj pozabljaš moje svarilo.« določenega, značilnega in prijemljivega. Toda	»Vaša PrevzvišenoBt, gospod marki, naj
pust:mo to. Kako neki se more vršiti v hu- j mi odpusti«, je rekel notar, »kriv sem jaz, dourniku in v dolini kaka drama? Odgovo- ker sem ga vprašal, toda nisem poznal res-rite mi morda, da glavna privlačnost te vrste nosti, katero . . .«	(t ride še.)
tanijo (Avstrijo). Ta politika pa da ni bila politika srca, marveč politika oportunizma. Avstrija pa da ni izpolnila v njo stavljenih pričakovanj in vsled tega ne more zahtevati simpatije laškega naroda.
Stremljenje po samoobrani da zahteva slogo med Italijani in Slovani.
Govornik je, zaključuje svoj govor, izrekel željo, naj bi jugoslovanski narod vspe-šno napredoval na poti do končnega zjedi-njeaja, po čemer ima pravilo in dolžnost stremiti vsak narod. (Burno vsestransko odobravanje.)
Pravsš dr. S m o d l a k a je z veseljem pozdravljal porajajoče se nove ideje. Pov-darjal je, da je hrvatski narod slednjič jasno spregledal in da ne l o več dirjal za monarhijo, marveč naj ista išče Hrvate, ako jo je volja; nikoli več pa da ne bodo Hrvati služili tujim interesom. Izginila je iluzija v onega, ki vodi krm lo rjih narodnega življenja. Kar se tiča sporazumijenja med Slovani in Italijani, dejal je govornik, da je je treba na vsak način doseči. Med Italijani in Slovani obstoja le spar glede mej, kateri spor pa ni niti mogoče primerjati z bojem za obstanek, ki se bo bojeval z drugimi. Pov-darjal je, da je slovanski značaj Dalmacije neoporečen in da Italija gotovo ne bo stremila po njej. On želi, da bi Hrvati v miru živeli z Italijani, katerim pa kakor manjšini podele popolne garancije za svobodno narodno življenje. Tudi v skrajnem slučaju, ko bi prišlo do zjedinjenja med Hrvati in Srbi, zagotovi se italijanskemu elementu ob* s tanek.
Slednjič je govornik povdarjal, da je potrebna tudi popolna sloga med Hrvati in Srbi, ker imata oba naroda iste interese.
Zjedinjenje čeških strank. V mi-
nolem tednu so se med zastopniki Mladočehov, Staročehov in agrarcev vršila pogajanja glede ! sestave skupnega programa. Ta pogajanja pa ao se držala strogo tajno in se je o njih izvedela še-le v soboto, ko so vse tri stranke priopćile skupen proglas na češki na red in točke skupnega programa. Proglas, izdan v Pragi dne 7. novembra 1903. povdarja najprej, da se češki narod nahaja v velikej nevarnosti, ker je njegov politični, kulturelni in gospodarski razvoj popolnoma odvisen od manjšine, ki se nahaja v neopravičene) hego-moniji. Tisočletna skupnost češke kraljevine se vsled neprestanih javnih in tajnih napaiov nahaja v vedno večjej nevarnosti. V velikem delu dežele smatrani so Cehi kakor tujci proti katerim se brezobz rno postopa. Ves pravni red v deželi in državi je prevrnjen, notranje političai odnošaji 30 popolnoma zme dem, redno delovanje zakonodajnih zastopov je onemog >čeno in na čelu javne oblasti et )ji vlada, ki nima zmežaosti, da bi tem razmeram odpomogia, marveč je popolnoma v službi jedne jedine stranke. Razmere so že tako daleč dozorele, da se splošno pričakuje principijelne rešitve. Izvojevati je treba boj med pravom in brezpravjem, med pravico in krivico, med ravnopravnostjo in nadvlado.
Proglas povdarja nadalje, da ravno v tako važnem trenotku vlada med češkim na rodom na eni strani otrpnelost in resignacija, na drugej strani pa strasten strankarski boj. Vsled tega je neobhodno potrebno, da se na rodne vrste zopet tesneje združijo, da se osvobo<i jo v narodn nahajajoče se. a do seiaj vezane moči in da brezbrižnost umakne tek Tnovanju in proračunjenemu političnemu delovanju. V zavesti te narodne dolžnosti so si omenjene tri češke stranke podale roko v skupno delovanje, podredivši evoja sicer različna načela skupnosti.
V	zaključka povdarja proglas, da izvršena koncentracija ne izključuje nikogar in poživlja vse Cehe pod skupno zastavo v boj za deželne in narodne pravice in proti zati ranju in krivici.
V	jutrajšnji številki priobčimo glavne točke skupnega programa.
Hrvatska narodna bramba. Med
»Obsorom« in »Hrv. Pravom« se je razvila polemika glede načina narodne obrambe. Ta polemika je zelo interesantna, ker sta tukaj izrekla svoja mnenja dr. Frank (v »Hrvatskem Pravu«) in dr. Š. Mazzura (v »Obzoru«).
Torej dvojica od najvplivnejših členov obeh strank. — Zato se imajo nazori obeh smatrati kakor programatične za dotični stranki.
Ti nazori se razlikujejo med seboj že v principu. I važi v h ra to dejstvo nam mora biti jasno, zakaj ni centralni odbor »hrvatske stranke prava« hotel vsprejeti v skupno or-
ganizacijo Krankove opozicionalne frakcije, t. zv. »čistih« ! — Ako se ti dve Btranki razlikujeti že v principu, kako se je treba braniti, potem je pač nemožao vsako Bkupno delo. Tu so zastonj vse fraze o slogi iti.
Razlika je velika, in mi jo podajamo tukaj, v bolje umevanje, da li je sloga s »čistimi« sploh možna in da pride javnost naša na jasno, katera stranka ima prav !
Omenjena polemika v navedenih dveh listih bo morala odpreti oči tudi onim, ki so slepi, onim, ki so taki optimisti, ki verujejo v nauk »čistih«, da je dovolj, ako Be kriči, ker s tem da se narod bran'....!
Oglejmo si nekoliko ta izvajanja!
V	»Obzoru« razlaga dr. Mazzura Bvoje mnenje, katerega glavni smisel je: Hrvatje si morpjo priboriti najprej ustavne pravice in sicer naj se za njih borijo na temelju nagodbe od leta 1868! Ako zadobe te pravice, pot*»m jim bo možno odpraviti nagodbo ! — Nagodbo sklepa sabor. — A Hrvatje dobe ustavne pravice, ako pridobe splošno in tajno volilno pravico, in ako ne bodo več volili bajoneti, ne pride niti eden edini Madjaronvsabor, v katerem bodo potem sedeli < dločni patrijotje, ki se bodo zavedali svoje dolžnosti !
Dr. Frank misli popolnoma nasprotno! On je prepričan, da so Madjaroni oni, ki se mislijo boriti z nagodbenega stališča, in pravi, j da se morajo Hrvatie najprej boriti za svobodno in nezavisno Hrvatsko. A v tem ravno tiči vsa pogubnost t« »čiste« politike!
Kako pa misli dr. Josef Frank ustvariti nezavisno Hrvatsko, ako odklanja borbo za ustavne pravice, to edino orožje, s katerim bi se mogla Hrvatska v resnici osvoboditi iz madjarskih krempljev, ki so se že zajedli v meso te nesrečne dežele tako globoko, da niti kri več ne teče iz nje, ker je že vsa iztekla ! Nezmisel je to, da bi se le s kričanjem in brez borbe za ustavne pravic9 na roda mogla izvojevati svoboda Hrvatske.
Mi smo trdno prepričani, da vodje »Čistih« služijo indirektno le madjarstvu na za-tiianju Hrvatov. To trditev svojo moremo podkrepiti z besedami dr.a 'Franka samega. On pravi :
»Ustavnih pravic nam Madjari ne dado, ker oni vedo dobro, da bi se s tem nabrusil n< ž, s katerim bi se prerezale vezi nagodbe, da si s tem Hrvatje vstvarijo nezavisnost Hrvatske«.
Torej ? ! Frank sam priznava, da bi Lile ustavne pravice nabrušen nož, ki bi prerezal vez;, ki stiskajo Hrvatsko k Ogrski. Ali v d jamentralnem nasprotju s tem lastnim veljavnim nazorom pravi, da Madjari ne bodo dovolili brusiti tega noža !
Sedaj 5 a naj nam dr. Frank izvoli odgovoriti na vprašanje: če je on tako trdno uverjen, da Madjari nikdar ne privole Hrvatom sredstva do neodvisnosti Hrvatske, kako opravičuje pot« m on svojo nado, da jim privole nezavisnost samo?!
Dr. Josef Frank se torej boji brusiti orožje, ker je to po njegovem mnenju ue-racždo, a nekaj težjega si upa doseči golorok! On hoče najprej na streho, a potem še le se bo stavilo lestve, po katerih se pride Da njo !
Temeljna razlika med nazori dr.a Mat-zure in dr.a Franka je jasna in je u-odna in nepremostljiva. Prvi hoče postaviti funda ment, potem zidati hišo in jo slednjič pokriti s streho !
Drugi pa hoče najprej sestaviti streho in potem še le zidati hišo, ki bo primerna tej strehi !
Kateri teh dveh politikov je bolj hrvatski rodoljub, katerega vodstvu naj Be poveri hrvatski narod ?! Izbera menda ne more biti težka ! Kaj pravite, čitatelji ?
Stvar ie jasna! Frank hoče z bučnimi frazami osrečevati Hrvate, on jim hoče le propovedovati o veliki, nezavisni svobodni Hrvatski! On hoče, pustivši iz rok edino orožje, ustavno borbo, mirno čakati, da pride nezavisnost iz Budimpešte ; taka nezavisnost, da bo v resnici »kako u Budimpešti tako i u Zagrebu — — —«.
V	tem ravno je neizmerna škoda za hrvatski nan d, da se je mnogo ljudi res udalo sladkim sanjam o veliki prihodnjosti velike domovine, ki se doseže brez borbe za ustavna prava. Ti pošiljajo dr.u Josefu Franku brzo javne zahvale, Franku, temu baie nevstraše-nemu borilen za nezavisnost! Mej tem pa, ko ti zaslepljeni Hrvatje sanjajo svoje sladke sanje, kujejo Madjari v Budimpešti naklepe, kako bi odvzeli počasi še ono malo avtono-
mije, kar jo ima Hrvatska, in kako bi razširili blagozvučni jezik Arpadov od Karpatov do Jadranskega morja — — — — Eljen dr. Frank !
Tržaške vest
Razsodba upravnega sodišča glede tržaških občinskih volitev. Upravno s>-dišče je izdalo našim Čitateljem že znano razsodbo v stvari rekurza dr. Gino Dom-pierija proti veljavnosti zadnjih občinskih volitev v našem mestu. Razsodbi, katera proglaša te volitve za nezakonite in neveljavne, Bledi motivacija.
V motivaciji je rečeno, da je zadnje volitve smatrati kakor volitve v mestni svet in ne deželnozborske volitve, ker mestni svet more funkcijonirati kakor deželni zbor še le tedaj, ko se je pravilno konstituiral in ko je na deželnozborsko zasedanje bil sklican po cesarskem p tentu.
Vsled tega izjavlja upravno Bodišče, da je kompetentno razvoj-iti o rekurzu dra. D mpierija. — V motivaciiji je nadalje rečeno, da volilne liste niso bile pravilno izložene in da o tem izloženju niso bili vulilci pravilno obveščeni. Vsled tepa je nezakonit s*Iep mestnega sveta z dne 18. maja 1903 , s katerim je bil d-. Dompirijev rekurz odklonjen kakor neutemeljen.
Motivacija zaključuje : Z ozirom na to, da je pravilno obveščenje o izloženju voliln h listin predpogoj in podlaga praviluemu rekla-maejskemu postopanju, ni potem nikakega jamstva za točno sestavo volilnih listin, ako so bile volilne liste na nezakonit način izložene in vsled tega ni tudi nikakega jamstva za pravilnost volitev. Na podlagi zgoraj navedeni sklep mestnega sveta razveljaviti k a-kor nezakonit.
Na razsodbi sta podpisana predsednik Bacquehem in poročevalec L a mešan.
Zistem potajevanja in slepljenja. — »Slepo miš« igra »P.ccolo« se svojimi obža lovanja vrednimi čitatelji. Stavlja jim obveze na oči, da ne bi videli, kaj se godi in kaj je okolo njih in da ne bi se jim morda vsled t"ga jelo svitati v glavi, kaj da mora z naravno silo slediti iz tega, kar je !
Zistem je v prizadevanju »Piccola«, da bi mašil svojim ljudem oči. Oni ne smejo, absolutno ne smejo videti v Trstu — razuo par tistih nesrečnih odvetnikov, ki so z gorovja doli padli v Trst, da tukaj delajo zmešnjavo in kale vodo dobri gospodovalni stranki — Slovencev, VBaj tacih ne, ki se vzbujajo in ki imajo kako pravico! Če je n. pr. kateri slovenskih listov, izhaja jočih v Trstu, prinesel kako vest, o kateri sodi »Piccoloc, da bi utegnilo zanimati tudi njegovo občinstvo, prinaša jo, ali — kakor brzojavko: ali iz Ljubljane, ali iz Zagreba, ali iz Celja, ali iz Maribora, ali pa celo iz Belegagrada ali Sredca !
O11 absolutno ne prijavlja besede, po kateri bi bilo možno soditi, da je v Trstu slovenskega življa, ki ima pravico do kake — pravice, narodne ali politične.
Temu svojemu zistemu je ostal >Pic-colo« zvest tudi v večernem izdanju od mi-nole Bobote, ko je sporočil o nesreči, ki se je dogodila na gradnji »Narodnega doma«. Take nesreče so sploh mastni grižljaji za »Piccolo«. In v kolikor ni bil tak dogodek že sam na sebi dovolj tragičen, a'i, recimo, senzacijonslen, pa stavljajo uredniki »Pic cola« v kontribucjo vso svojo orijentalsko fantazijo, da spopolnijo, kolikor po njihovem inneDju še manjka za — spekulacijo na znano pohlepnost tržaškega občinstva po senzaciji.. »Zvezda-vodnica« o sestavljanju tacih »Pic colovih« poročil je — č m veča razprodaja Ali je luknja, ki jo o tem zabija »Piccolo« resnici, malo veča ali manja, to je postranska stvar za vest te vrste novinarjev !
Ali nesreča, ki se je dogodila v Boboto opoludne na gradnji »Narodnega doma«, je bila še posebno masten grižljaj za »Picsolo«. Slovenci so, ki stavijo to ponosno zgradbo, Slovenec je, ki je izdelal načrt, in znan, odločen, značajen, pošten Slovenec je, ki vodi dela! Će se je dogodilo kaj neprijetnega na taki zgradbi, to je praznik za spekulante na zle instinkte in na sovražtvo proti Slovencem. Ali tu je bil »Piccolo« vendar v veliki zadreg?. Oe bi bil resnico povedal, kdo stavi ono zgradbo, moral bi bil pripoznati, kar taji zistematično! Kako naj pove, da se prikupi njim, ki sovražijo Slovence, ne da bi Bvet izvedel o tem, da je v Trstu narod Slovencev, ki Be razvija in dviga socijalno in se krepi in jači tudi gospodarsko tako, da
si more graditi že tudi ponosne zgradbe ! Ali »Piccolo« je mojster, on si zna pomagati, on vam najde izhoda iz vsake zagate, pa naj eo vsa vrata tudi hermetično zaprta. In v soboto si je pomagal s tem, da je na-tvezil svojim obžalovanja vrednim čitateljem medveda, da tisto palačo na trgu pred vojašnico zida neka — ljubljanska hranilnici. Tako je dosegel, kar je hotel, a seveda le pri ljudeh, ki nimajo širšega obzorja, cego ga jim je obplankal »Prčcolo«. Ti so izvedeli, da se je d< g idila nesreča na zgradbi, ki jo stavijo slovenski ljudje, a vendar niso izvedeli, da ti ljudje so tržaški Slovenci! Tako so oni ljudje zavarovani pred nevarnostjo, da bi izvedeli, knk » se tržaški Slovenci razvijajo, kako delujejo na svoji g spodarski organizaciji in kako resao streme za tem, da postanejo tu činitelj, s katerim bo trebalo računati. Vse da, ali o tej resnici ne smejo doznati »P.ccolovic čitatdji, ker sicer bi jim moglo začeti n^kaj svitati v glavi, da jih njihovo t li omiljeno jim glasilo, kateremu verujejo udano k« kor v evangelje, ne informuje, ampak desinfor-muje, da j.h ne obvešča, ampak da jih ohranja v — nevednosti.
Nas, seveda čisto nič ne boli in se temu zistemu lovenja »slep h miši« le sme-jemo od srca. Naj nas »Piccolo« priznava, ali naj naj na3 ne pripoznava : mi smo tu, mi hočemo ostati tu, mi imamo svoje pravice po božjih in človeških zakonih, in v dokaz našega dela, naše ekzistence in nažs pravice do življenja na tem tržašiem ozemlju nam naša tržaška hranilnica — gradi »Narodni dom« !
Nesreča na zgradbi »Narod, doina«. V sobotni ŠLevilki smo omenili groz o nesrečo ki se je dogod la v soboto opoludne na zgradbi »Narodnega doma« ki je zahtevala kakor žrtev eno človeško življenje. Najprej moramo povdariti, da so se v prvem h pu š rile razl'čne verzije.
V Višini 4 nadstropja so podirali neki oder, k er se imajo zgrad ti stopn ce. Na to delo je bilo poslan h več delavcev, med katerimi pa ni bil ponesrečeni K o r e 1 c. Vendar pa se je ist. , ne da bi mu bil kdo velel to, iz lastne volje podal t a g >ri up oder, katerega so podirali. V h pu so ga videii navzoči padati kac.h 20 ineir v. Navzoči so hitro telefonirali na zdravniš&o postajo, ali došli zdravnik ni imel druzega posla, nego da je konstatiral že na-itopivšo smrt. Na mesto nesrtče so prihiteli rtdir-stveni organi in potem je došla tudi sodna komisija. Mej tem se je ziustavilo delo na zgradbi. Preiskovalni sodnik dr. Bar/al je naprej zaslišal voditelja gradnih del g. Svetka Maitelacca. Ta poslednji je dokazoval sodniku, rta njega in podjet e sploh ne zadevlje nikaka krivda na dogndivši se nesreči. T« da sodnik ga ni hotel slušati in ga je dal takoj odnesti v zapor, tla-si ni bilo niti najmanjšega ind:ca za njegovo krivdo in akoravuo so na licu rae-ta zaslišaae piči potrd le, da Korelc ni imel mkakega opravka ca rne-itu, kjer je ponesrečil. Sodnik je dal g. Marte-lanca aretirati za to, da ne bi ee mogel z nikomur dogovoriti prej nego bi ga < li zi-slišal, kar bi -e bilo pa po našsm mnea.11 prav lahko zgndilo na licu me-ta, ne da l>i se poseglo po tako skrajnem sre lst v u prt/ti podjetniku, ki je kakor tak v Trd t u u a najboljšem glasu iu kateremu je opetovano poverila tudi c. k. vlada n:?.na važna dela (temelje za namestaistveno paluč> sadno poslopje v Sežani, magazine v javnih sklad šč h itd) in k a t e r e m u j e o pa t o-vano izrekla pismeno priznanje Radi tega stri gega postopanja sodnika liti-zalo je vladala predvčerajšnjim in včeraj velika nevolja slovenskih kr< gih. Cdlo v italijanskih krogih niso odobravali take strogosti.
Zajedno z Martelancem je bil odvedt-n v zapor tudi načeinik tesarjev Anton Tišina. Včeraj predpoludne ok lo 11. ure pa so oba zopet izpustili iz zaporov ter je moral sam državni pravdni k priznati zastopnikom Mar-telanca in zastopnikom posojilnice, da je bilo aretiranje ob danih okolnostih nepotrebno.
Na lice neereče je prihitela tudi teta po-neBrečenčeva, toda policijski organi jej niso dovolili \ stopiti v lokal, kjer je ležalo mrtvo truplo. Vendar pa je skozi odprt no zazrla truplo, vslen česar je padla v nezavest.
Pogreb ponesrečenca se je vršil danes predpoludne. Pogrebne stroške je iz lastne volje prevzelo podjetje Marteiaučevo, da sije bil pokojnik zavarovan; vsle 1 tega dobe svojci ponesrečenca pogrebnino.
Včerajšnja resellca >kola< v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu je privabila mnogo občinstva, kar je v dokaz, da so ostale nezman šane simpatije, ki si jih je
zna o pridobiti to izredno delavno in agilno društvo med n&S'm občinstvom in izlasti nced šir<>k mi sloji- Vsi prostori »Naro inf ga doma« so bili poginoma natlačeni in je vladalo vrvenje in ve^lo življenje. Po veliki udeležbi je bd zagotovljen lep materijalen vspeh. A za nas je važno, da se je istemu vsporedil tudi pop-iien moralen vspeh. »Kolo« napreduje v zadnjem časi v glasbeni umetnosti, da je kar veselje. Iziani moramo povdariti to glede možaega zbora, ki je bd nekdaj precej pod tisu> višin », ki se jo sme zahtevati od zbora, ki deluje v takem mestu kakor je Trst. Takoj s prvo pesmijo, Laharnarjevo »Rojakom«, je p kazal m< žki zbor, kako lepo se vspema v zadnjem času. Izvel je to skladbo lepo ubrano in g asovi so bili v pravem so giasju. Mešani zx>r je lepo izvaja Gerbičevo »Ij »vska«. Dv joo pa moramo povdariti: kompczici a saoia se nam je zdela premono-tonoa in tenorji so bili nekoliko prešibki na-sprot drugim gias m in spremljevanju rogov. VTsakako pa je dokazal mešani zbor »Kola« tudi s to skladbo s* o:e resno stremljenje. — Oerbičev mešani zbor »Lovska« je kaj hva ležoa skladna. Izvedena je bila precizoo. — Prigovori t' bi bilo le taliko, da so bili soprani prešibki.
Kar se dostaie ivzvedenja Hlainikoveg* žensitt;a dvospeva, »Vesela pevka«, gre pevkam vsa pohvala; le tu pa tam je čulo pazno uho nekoliko distonacije. Za skladbo pa bi ss mi ne mogli navdušiti. Tisti permanentni vaični tempo nam ne ugaja. Priklada se sicer prav dobro kaki popularni pesmi, ni pa za oder, ni koncertna skladba Pičie de re^ie'aice so b le »N^roine pesmi«: »Po noč budim« in »Na (x.»renj*kem je fletno« (har moti i i rani po Št. P.rnatu) ter »Zagorska« in »Srfoii »*! venska cekl ea« (harmoniz rani po M. Hubadu). To je za naš narol. Viharen aplavz |e govoril pevcem in pevKam. k»ko so u-tr^gli o bčinstvu z lepim predavanjem tuh pes-n'. Za«l »voljno<t obč nstva na včerajšnji ve«»-b^i bodi gg. pevovod eno v m gljaj tudi za b če, česa ne sm*-jo pozab t', ko se-staviia o programe ! Med izvajanjem te točk« pa se d"ido m< g!i ubran ti občutka, da se je skladate^ vel a ose'mo gleda Pirnata), ko je harin« niziral , eui-il malce prevtč samosvoj* ga <r aeb*-nej?a skladatelja, nego p» le pri-iiu^k ivateJj* pevajočesra naroda. S tem izgu »;;a pe-»am ia svujem »narodnem značaju« in s tem tudi na t eti dehteči poeziji, ki sa toii omiija Da^mu -reu in dela, da nam toli mro vibr ra v dus;, da se kar topimo v mi..ni in ga no t-u čutstvovanja.
Aii kraj v*eh pr pomb, ki smo j h na p saii tu, m ramo priznati velik napredek naš^g-t »Kola«, k <n-ta* ran na včerajšnji veselici. Ko lirektrnj marljivim pevcem in pevkam za-luž^co pr zn^cjt-, j a ne -m rao pca-b ti nj^ga, ki nn svoj pošten del zasiuge na sedanj-m epem napredku društva, g sp<><la pevovt dje G e r b e c a. Mi mu čast tamo iz vsega srca ni pre enem vspeh a. Naj vstra-jaju pevci in ps- ke in naj v-stroja tudi on na sed^rji poti resnega stremljenja.
Sa o gra »J žef »v piašf1« je vzbujala s švo imi komičnimi nast p in zapletijaji obilo sm h-i ic je doseg a -v >j namen : vzbujala je spi šco re-t. bt. Igralkam in igralcem splošno pr znanje.
O v j-^k.m orkestru našega domačega pe^ : ia r; t. • a eov- rim >: na v š ni svoje na-lo^ej- i tolik j ca spremljevanju kolikor na i/, vajaoju svoiih samostain>h toček. Ćatt mu, ker je t vii včeraj poda al bisere in zaklade naše slovanske g aa;>ene umetnosti.
Slovenske zadrnee r Trstn in po okolibl so do'u!e te dni poziv od trgovsko porn rskega sod š5a, da tek« m štirih tedn >v naznanijo, kaso se bo pri vsaki pregledovalo, t. j., kako revizijo hočejo imeti, državno ali zasebno (od zadrug koncesijoni-ranih v to s^/rhot. Kakor znano, je z zakonom od dne 10. junija	t. 1. uvedena obiigatorična revizija »pridobitnih in gospodarskih zadrug ter drugih društev«. Zadruge in društva bodo morila dajati pregledavati račune in poslovanje, bodisi po zasebn'h, bodisi po vladnih pre^ledova cin ali revizorjih. Da se pa v tem ozru kaj ukiene. potrebno je, da se vse zadruge in drniiva Trsta in okolic, kar jih ima slovenski poslovni jezik, da so iste obrtn ske, ga*p darsice, konsumne ali dru-sega značaja, sa;d»jj po sv»jih zastopnikih v nedeljo lb. novembra t. 1. ob
uri predpoludne v prostorih »Slovanske Čitalnice«, kjer se bo razpraljalo in posvetovalo o predmetu.
Posebne važnosti je ta stvar za gospodarska društva, zato naj ne izostane niti eno !
Ako bi katero društvo ne dobilo posebnega poziva ali vabila, naj se vseeno udeleži posvetovanja po svojih odposlane h.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu priredi v nedeljo dne 15. novembra 1903. koncert s plesom v prostorih »Na rodnega doma« v Barko vijah.
Razpored: 1. Novo*ad: »Jugoslovanska«, koračnica, godba. 2. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi«, godba. H. Iv. pl. Zijc: »H mn» Zvonimira«, možki zbor. 4. Smetana: »Prodana nevesta«, godba. 5. Dr. Gmt. Ipavec: »Poročni zvone, mešan zbor. b. Kb Čid : »Miruj srce moje«, duet, godba. 7. A. Jul jev : »T'ha noč«, ženski dvospev, sprem'jevanjem glasovirja. 8. M halič: »Kovač v gozdu« godba. 9. H. VopriČ: »Lahko noč«, raožki zbor. 10. Zierer : »Štajerska«, fantazija, godba.
11.	J. Laharnar: »Le pevaj«, mešan zbor.
12.	A. Gerbec : »Moji spomin «, venec, godba.
13.	»Dobro došli ! Kdaj pojdete d mu?« veseloigra v enem dejanju. Na kooc rtu in k plesu bo svirala Wairnerjeva godba. — Perje bo vodil društveni pevovodjn g. A. Gerbec. Začetek koncerta t >čno ob 4 uri popoludne.
Vstopnina na koncert 50 st., k plesu moŽKi 1 krono, ženske 40 st. — Sedeži pr vih 5 vrst 40 st., ostaii sedeži po 20 st.
»Slovanska Čitalnica« t Trstu vabi na društveni večer, ki ga priredi društvo svojim členom in povabljenim gostou v soboto dne 14. t m. Začetek točno ob 9. uri zvečer.
Vsporčd: 1. Zaje: Ouvertura k operi »GraniČaii«. 2. Perbec: »Slovau« — P.it-pouri. 3. a) Ambrosio: »Canz »netta« — viobn-solo, b) Pierne: »Serenad-;« — v.olin-solo, c) Popper: »Polonaise« — cel-o ^olo. 4. Ga-briel Mirie: »Serenade-Badine«. 5. Horny: »Jugoslovanskv melodie« — Potpouri. Slobodna zabava. Točke vsporeda bo proizvajal oid'lek orkestra turajšn ega c. kr. pešpolka št. 97.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: na '».trajata Benedikta Godina (Ban) pri sv. M. M. spo inji o priliki krsta sv> je kčerke M lite se je na bralo 5 K, gospica O ga Vatovceva nabrala o priliki krsta Dragotina Vat«>vca od Aatona v Tr-»tu 5 K 70 st. O priliki pevske zabave pevskegi društva »Slave« pri sv. M. M. sp dnji v krčmi g. Jos pa Kariž no domače. »Bako« nabralo ?e je med pevci in tamos njimi rodoljubi 5 K 50 i*t. g. > ro Kova-čič dodal še 2 K. O priliki por ke g. And. Xjud9r se je nabralo med svati 5 K stat.
Srčna hvala v^em
Blagajn štvo
Knsko admiralsko ladijo »Imperator
Nikolaj I.« Veliko š evda Slovanov iz mesta je včeraj obiskalo gori rtčeno ladijo. Vsi so se čud li ve-eli in dobrodušni nravi ter inteligenci rusk h pomorščakov.
Veča družba B^rkovljanov se je privela na laslni ladiji in pod narodno zastavo.
Ruski pomorščaki so jim z največjo ljubeznivostjo razkazovali vse priredbe na velikanski in krasni iadiji, kolikor jih je iz-1 umila moierna tehnika. Cijudno ali odločno so odklanjali vsako ponudbeno jim nagrado. Radi tega so Barkovijani nagrado 3 K, namenjeno v nagrado voditeljem, poklonili družbi sv. Cir la in Metodija na Greti.
O izobrazbi ruskih pomorščakov pr ča okolnost, da je mel 700 mož, ki so na ladiji, le kakih 10, ki ne znajo pisati in čitati. N? š 'judje in ruski pomorščaki so se prav dobro umeli eden druzega, govore vsak v svojem jeziku. Med slovenskimi obiskovalci je bil tudi amater fotograf, ki je fotografiral več grup in ki je moral obljubiti, da jim pošlje v spomin po eno sliko. Rusko bro-dovje odpluje jutri ali pojutršnjim na Grško. Govori se, da p' jde eventuelno pred Solun, ako bodo to dogodki zahtevali.
Mesto kaneelista v XI. plač lnem razredu je razpisano na tukajšnjem deželnem 9odišču. Prošnje je uložiti do 16 decembra predsedništvu deželnega sodišča. Dokazati je poznanje deželnih jezikov in pa prilož ti spričevalo o prvem položenem izpitu, predpisanem za kanceliste.
Vet* mest davčnih pristavov je raz-pisaoih v območ ju c. k. primorskega finančnega lavnateljstva. Prositelji morajo odgo-
varjati tistim zahtevam, ki so predpisane za dosego takega službenega mesta in morajo dokazati poznavanje deželnih jezikov. Prošnje je uležiti finančnemu ravnateljstvu v štirih tednih računano od 4 novembra daije, s ka rim je datiran razpis teh služb v službe nem »Ossrvatore trie^tino«.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomu ->b 7. zjutraj 10.1, ob 2. uri popoludn* 15 0 C. — Tlskom-r ob 7. uri zjutraj 7701 — Danes plims ob 10.12 predp. in ob 11.11 rtop.; o^eka ob 4 34 predpoludne in ob 4.32 popoiudne.
yesti iz ostale Primorske
X y Komnu je razpisano me^to pomožnega pisarniškega uradnika z dnevno plačo 2 K 20 st. Prošnje je doponlati pred stoiništvu tega okraitega sodišča do dne 15. novembra.
X T Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1903 pa do vštetpga 4. novembra 4575 oseb. Od 29. oktobra do vštetega 4. novembra je pr rastlo 226 oseb. Dne 4. no* vembra je bilo navzoč h 908 oseb.
X Pevsko društvo »Slavec« t Ric
manjih priredi prihodnjo nedeljo svojo veselico. Programi se že t;skajo in se skoro razpošljejo. Za danes opozarjamo si. občinstvo na to veselico.
Razne vssti
Kralj Peter in državni interesi Pod
tem naslovom piše »Hobbii CpčoopaH« (»Novi Srbobran«): Kraj Peter je strašen kadilec in je svoj tobak nabavljal v srbskih tovarnah. — Pred nekaj časa je sporočil upravi tobačaega monopola, naj mu pošljejo račun o njegovem tobaku. TVmu se je ču ddo vse, ker to ni bila navada do sedaj. Za vladanja Aleksandra je dvor zastonj kadil in s tem, naravno, < škodovaval drživo. a kralj Peter pravi : »Mene plača država za moje funkcije in zato nimam pravics, da bi kaj zastonj jemal od nje.«
Brzojavna poročila.
Shod avstrijske socijalne demokracije.
DUNAJ 9. (B) V delavskem domu so začele danes razprave skupnega strankarskega thoda avstrijske socijalne demokratije. Sj-cijaina demokratična ttranka iz Nemčije je zastopana po \Vengelu (Berolin) in Kin ^er-mann-u (Draždane). Ogrska socijalna demo kracija je doposlala Gnuzmanna in Gorony ja (Budimpešta, Hrvatska Bukšega. Razprave se vodijo v nemškem in češkem 'eziku. Med Francijo in Italijo.
BREST 9. (B.) Severno brodovje je dobilo nal> g, naj bo pripravljeno za odhod v Cherbourg, da pozdravi kralja italijanskega na njata potovanju v Anglijo.
Delavsko gibanja na Francoskem.
PARIZ 9. (B.) Prefekt departementa Hord je nujno pozval lastnike predilnic in tkalnic v Armenticres, naj zopet zaprično pogajanja z delavci in naj pritrde razsodišču Ako tovarnarji v principu -sprejme razso dišče, ima odbor odbor štrajkovcev pr poro čiti delavcem, naj takoj nehajo s štrnjkom.
Med republikanci in Karlisti.
BARCELONA 8. (B.) Na municipalnih volitvah so soltdovali republikanci in Kar listi. Med obema i-trankama je priš o do spopadov. Streljalo se je iz revolverjev in je bilo mnogo oseb ranjenih.
Bolezen nemškega cesarja
POTSDAM 9. (B) D^nes predpoludne
izdani biljetin o stanju cesarjevem pravi : Vnetna reakcija, ki navstaja po vsaki operaciji, že odjenjuje. More se biti torej zadovoljni, kakor izgleda operirapi jeziček. Vendar bo trebalo se kakih 8 dni za zaceljenje male rane. Splošno stanje cesarjevo je dobro. Temperatura in bitje žile normalno.
Deželni zbor Češki. PRAGA 9. (B) Deželni zbt>r je po najvišem ukazu zaključen.
Hrvatski sabor. BUDIMPEŠTA 9. (B) Ogrska kore-spondenČua pisarna javlja iz Zagreba: Hrvatski sabor ee sekane začetkom decembra v kratko zasedanje. B-m grof Pejačevic se pred-tavi saboru in bo zahteval indemniteto do konca aprila 1904.
Samomor italijanskega finančnega ministra.
NEAPELJ 9. (B) Novoimeuovanega finančnega ministra Rosano so našli danes z utraj ob 6. uri mrtvega. Ustrelil ee jd ponoči iz revolverja.
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanita št. 6.
Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12 , popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.— 7. ure.
DRAŽBE:
v sredo, it, novembra ob 9. uri predp.
Poh š vo, Brockhaus Cjnversations Lexi-con, svetilke na plin, zeph»r, gostilniška oprava, umetne cveti ce.
V soboto 14. novembra ob g. uri predp.
Poh štvo, ogledila, stofi in m iuufakc.urao blago, pisirniški predmeti, želez 11 b agiin*, šivalni stroj, glasovir, uri, konjska op avj.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trcti
OOOOOOOOOOOOOOOO
Tovarna pohištva
Aleksander Levi sVlinzi
__ _ ulica Tesa št. 52. A. -
(v 4astni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikako konkarencd.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud. po posebnih načrtih.
Iluatrovan oenlk brezplačno ln franko.
OOOOOOOOOOOOOOOO
**K X
ss
Svoji k svojim I
ZALOGA
IC
*
n
•-2 *
'4 H
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsic zatrage v Gorici (Solian)
vpisaue zadruge z omejenim poroštvom
prej ^nton Černigoj ||
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosaris) vss ^	št. t. hiša Marenzi.
§ HajieiSia tovaraa po&i$tta primorate fc&ie. ^ «
It It It
Solidoost zajamčena, kajti lea se o&uH v t« naia^č pripravljenih prostorih p temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobn?, ao* derni sestav. Konkurenčne csae.
BV Albom poMituv brezpla5en. "532
•4
a
ažno naznanilo za krčmare in restavraterje !
V dobroznani poznani zalogi steklenine in porcelane tvrdke
Jakob JCirsch
v Trstu, ul. Cavana 6.
(nasproti škofijski palači) se nahaja	velikanski izbor
kozarcev in vrčkov
vsake oblike in velikosti.
Brezkonkurenčne cene.
sprejema zavarovanje človeškega živ-
po B«jr*moTn*tD«*j>ih kombinacijah pod tako njrodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in MT.rt z zmanj^ujočimi w vplačili.
V pak ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende

^ T? jfiL I J J^L
U
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druira vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastep v Ljub-jani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnin" prit° požarnim škodam po najnižjih cenah ?kode ceujuje takoj in najkulantnej e Uživa najboljši sloves, koder po.-duj e
Dovoljuje iz čistega dobičku izdatne podpore v narodne in občnofcori:*tne namene.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po na; nižji i ;enah. Za enkratno in&ercijo »e plača po 2 stot. zi besedo: za večkratno inercijo pa se cena primemo niža. Oglasi za vw leto za enkrat na teden stanejo po 20 K7 ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava *►<> siot.
V Trstu.
Zalo?a likerjev v sodčib in budilkah
Perhauc Jakob ^Itr^
vin n butelji. Postrežba u><.ua, etne zmi-rne. Kasarne.
Antnri Sfiril P«?««®4* "v°jw kavarno mIIiVII VUI II »Oommercio« kjer je aha-
jali-ee Slovencev. Na razpolago »o 6lo?jnski »e mnogi <iTBgi f^asaiki.
Urar F. Pertot
Trst ulica dells Poste 3, vog-al ul Torre bi*noa Pr<tda 2 trebrne ure od 3 gld. napr*-jt zlate ure od 8 pl.i. naprej. Izinjr stt-n akib ur, regoatoijfv i. t. d. Popravlja vbako-vrt-tne ure }*> ako zmerni ceni.
30 malih stanuvanj
z eno sobo in m 2 sobami in eno kuhinjo se takoj odda v ulici ln<iustria iu ul. Guariia v t i »ah Stolfa. Pinarna v ul. Oiuliani »t 20 A, I. nadstr od 1—2 in 5—7 pop.
na
ne manjše od IO.OOO kron
liise, zemljišče, dedsčine
KAROL OFNER
V lica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).


fc**XKX v MKK*XKXKK*KXXKXtt*XXK*X?t*X
JC -uauj od a>jeiqo T2z — aoA^jsp -ez •ez^qujoq po aoB|H	SC X •—z ©P 09'Z Pl8 P° BU)jn? Bfiauoouj po oem eujzouui e>|!|9A
^ -uapoT -p^i "afu^ns afusjAod 'a^o-no ui a^zoui bz 33piqo Joqzt i^suB^tpA	^
M - *	H
XSHX ~ J? Jisoj voijll - XSUX	%
* OSHSAINil <nv
|-IUlC>)8|qO ! UJ j U 3 f I AOJOSZl Z BUIAOSJ} BAO|\J I
u
m XXXSXXXXX*XX5-- X XXXXX>:XXXXXXXX X
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica delHndustria št. 1. - Trst.
Cementne j'loš<*e umedece od 25 iu 33 cm, šestvogalne e od 20 in 25 cm po K 2.—
Plošče v ris* njih jh» dogovora. — Se ne boji niktke konkurence bod a. glet'e cene ali kakovoeti blaga.
JfT Svoji k svojim
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem knpit par čevljev !
—	Svetujem Yam, da greste t ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rebar.

Mizarska zadruga
v Solkanu pri (iorici
-prejme vet* -tavbenih mizarjev in struparjev v delo.
Plače po dogovoru.
xxxxxxxxxxxxxxxx
( » <
pr Zlatar
DRAGOTIN VEK J ET
(C. Vecchiet).
Corso štv. 47. — TRST.
TRST. —
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
—	TRST —
Piazza Nuova št. 1.
—	TRST —
TRST —
Piazza Nuova št. 1
— TRST —
* t
Velika zaloga vsakovrstnega usnja najbolji h tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
— _ Ugodne cene. =--
Snel Mi „Pri Martini"
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
in podružnica
„jilla citta £on3rau
ulica Poste nuove Št. 3. (Bruncrj- ^ h :$a
-r&r:------
Izgotovljene obleke za moške, dečke ara otroke Moške obleke od ti.50 do 24 : za dečke o<l 4 do 12 gld. Jopiči it snovij od 3 do 6 gld. Hlače i z snovij od 2—4 gld. ravno tuke iz najfinei<" volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih površi'.'iov v barv»h od 8dn 21 irbl. V.»luane obleke z i otroke od o—12 let ol 2..V) du 'J gld; isti iz pliidia od 1 do 5 gld. Haveloki (Loden) za mo>ke, doćke in otroke po zelo zmernih cenah lila le od mole.skina za delavce liz lastne predilnice v Korminui. Moćne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zalog:i jopičev Orleans, platna, črnega ia barvanega satena za pisarniško osobje.
Bogat izbor snovij za mo>ke obleke toli na meatr koli za naročbe po meri, koje »e izvrše v slučaju potrebe v 24 urah.
OOOOOOOOOOOOa 030
Operater kurjih očeh
odlifcoTani specijalist SiORDANI
ki ordinira na Ccrso štv. 23, II. naastropje,
naznanja vse m, ki trpijo na kurjih cčeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpra i po neki po-. _ y	sebni metodi, ki ne prov-
Iftžg^	zroča n i k a k i h bolečin.
t ena od ene krone
za operacijo ni nič. ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadob^.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in ci-i lin dri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje.
j Vse po cenah, da se 111 bati konkurence. Specijeiiteta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja se pi ia-•jajo vsi pretluieti tudi na mesečne obroke.
j Pavel CrastwirtSi
Trst, ulica Madonnina 3.
I Zaloga pohištva, p« poln li aol>.
Dunaj—Trst.
Že'ezno j» iuštvo, zrcala iz Be ^ — Podobe v iz oru in tapetarija.
— Ur
e,
va ni stroji za dom iu obrt po najugo.iu cen h.
! _
šib
ulica Belvedere 17.
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST; toči vino istrsko črno in vipavsko
belo po najnižjih cenah
Cena v ž i.U a 1 ic : | 1 cr:?. Ziboj h f)00 zavitfri (-oruial) K 4S-— priporoča svojo zalogo je.tvin kolo- | Kuhinja™;s^l^a je%edn7z mrzlimi j f auko L ub,j"M' 2 "/• V0****" . i	in gorkimi jedili. - Cene zmerne.	___
Andomo d6 Frsnz. eSdljlemokoJ zito/kavo, sladkon. Zi ob.iea obmk se priporeči
Razpošilja blago tudi na deželo _Martin Man
dobro*««* g.«tilBi »Anduno de 1 ranze ; hodisi na drohno ali debelo.
de Franz«
v u lir! lieppa 16.
Cenike na zahtevo franko.
»e toči:
t* i o
p >	40 nve. » >
>
>	:i J »
»	:>S »
»	36 » » »
»	->s
JAKOB BAMBIČ
Dalmatinska gostilna „J)e Giacomo"
v ulici Valdirivo štv. 14.
j ^ CJ
,	- .-i • 11	oru>;»ri e» -vo o dubrozn^nci gost.lno, uretkr
- trgovec z jed!lnim blagom -::ljeno vedno R najboijšimi dalmatinskimi v,ni
tioo vipavdk>' za na dom .
iširefci urau I. vrste za na di*m . nad 10 litr »v .
dalmnt u....» I. vrste . . . . > ^j » i	Via GiuUa št. 7.	'tir izb jrto domačo kuh njo.
za na 'ioni.......» •»- > •	.	j	T	•
L ]»t ; ir ........>	>	Priporoča svojo zalogo jestvin, kole- -	Aoei Pa *
Pr r Ta se kronmrjen. in trgovcem za nijalij, vsakovrstnega olja. nav----o„ (
prc»<i-:.. na > - o. -^vnemu občinstvu pa za in najfinejega. Xa j fine je testenine po ' "P®1® ■«oeol»n j m obi-k. Na razp. 1: g» so vedno	nizkih cenah ter moke, žita, ovso	». .	,
,.pu »	^ K,,In.;e..Hprt.v?ak ] otrob;. K;lzpo5ilja Daroženo blaga i" "Z^Z^Z
tudi na deželo na debelo in drobno i vencem te toplo priporoča
po jako nizki ceni.	i	Jakov Marasović, lastnik.
o L-
VZIGALICE
družbe s»v. Cirila m Metoda Zaloga pri Jv.Perdanu vLjubljanT
-—"" ^Te vžigalice sov prid družbi sv. Grila in Metoda vUUBLJANI

-o
ro
*lll, rv V » UJ — ^
tavadne-a Crn0 dalmatinsko.
po
\efer do polnoči.
Udani | Josip F urla 11,
32 nvć. 36 „
Na zahtevo »o l ošiie od •> lit'ov na dom :
bratom Sto-
le r£ mar.
or ^r. zaooj - .")<X» zav. (F *m:ng) KL :>!'.— Iranko Ljubljtna, 'J 0 0 pwi»u^t»t.
Elegantna kavarna,
katera ima velike dohodke se proda.
Naslov: ,,Lepa obrt" na upravo „Edinosti".
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	== Špitalske lllice Štev. 2.
K 1.000,000	Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja	>rfreb«ie vrednotne papirje in vnovčuje rap.le
,H Trste rent, zutaTnih p»em. pnjontet, komunalnih «b ifacij,	delnic,	novcev in dr?ix
Fromese izdaja k vsakemu žrebanju.	a
Zavaruje
kupone.
srečke proti izgubi
kurzni
Vinkuiuje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bmkompt in inkusso	Bor—u naročila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vioge vsprejema
t tekočem računu ali ca vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlo^re do —.............dne vzdiga.	----
Promet s čeki in nakaznicami.