glasilo delavcev tosame
Glasilo izhaja od meseca oktobra 1!)65
Leto
izdajanja
XIX
Število
izvodov:
1200
Št. 4 april 1984
Obvestilo
Obveščamo vas, da je Svet za Prostorsko planiranje in varstvo okolja predsedstva OK SZDL Domžale na svoji seji v mesecu februarju sprejel sklep, da se tudi v letošnjem letu v naši občini organizi-ta velika spomladanska očiščevalna akoija, v kateri naj bi organizirano “delovalo čimveč delovnih ljudi in občanov ter mladih iz naše občine. Sprejet je bil dogovor, da naj bi Jet°šnja akcija pod nazivom
fA cisto in zeleno občino DOMŽALE organizirana
v soboto, 14. aprila 1984 oz. v slu-Caj'1- slabega vremena \ s°boto, 21. aprila 1984 v dopoldanskem času.
Svet za prostorsko planiranje in varstvo okolja poziva vse organizacije združenega dela v občini, krajevne skupnosti, osnovne in srednje yzgojno varstvene organizacije, uristična in druga društva, da se akciji vključijo v skladu z dogovori, ki naj bi bili sprejeti in iz-ajani na območju posamezne oz. Posameznih krajevnih skupnosti. Za odvoz vseh zbranih odpadkov bosta Poskrbela Komunalno podjetje omžale in Hidrometal Mengeš. V a namen bodo v vseh krajevnih •Aupnostih postavljeni tudi kontej-eph za kosovne odpadke.
* ozivamo vse krajevne skupnosti, da pravočasno obvestijo KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE, na ^aterem prostoru v krajevni skup-osti bi želeli postaviti kontejner za kosovne odpadke. To zlasti velja za Lste krajevne skupnosti, kjer sicer Komunalno podjetje ne odvaža fdjeti, bo pa v primeru potrebe KS kljub temu postavilo kontejner.
Le pravočasna obveščenost je b°8oj, da bodo kontejnerji resnično Postavljeni pravočasno in na pred-'aganih mestih.
Obenem pa je bil na tej seji sv'eta sprejet tudi program aktivno-sb, ki pa naj bi ga izvajali skozi TiJ|JVse leto. Seznanjamo vas z nekate-
rimi najpomembnejšimi točkami in vam predlagamo, da jih v sami akciji tudi upoštevate:
—	redno čiščenje vseh javnih in poslovnih površin,
—	redno čiščenje funkcionalnih površin, čiščenje delavnic, tovarn, tovarniških dvorišč, podstreh in kleti v upravljanju OZD,
—	čiščsnje funkcionalnih površin, stanovanjskih hiš, podstreh in kleti,
—	organizacija predavanj o varstvu okolja v posameznih šolah in KS,
—	vzgoja članov turističnih društev, društva upokojencev in lovskih ter ribiških družin, tabornikov, planincev, RK ŠD za varstvo in onranjanje čistega okolja,
—	opozarjanje ter spremljanje vseh aktivnosti v Občinskem poročevalcu, glasilih v združenem delu ter v Informacijah Občinskega
—	izvedba spomladanske akcije DAN PROSTOVOLJNEGA DELA ZA CISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE,
—	turistična društva bodo skupaj s krajevnimi skupnostmi s svojimi aktivnostmi (razpis tekmovanj) spodbujala opremljanje balkonov, oken in okolic hiš ter organizirala tekmovanje za najlepše urejeno hišo in krajevno skupnost kot celoto,
—	vzdrževanje obstoječih parkov oz. nasadov 88 dreves za tovariša Tita, iskanje novih lokacij,
svela Zveze sindikatov Slovenije Domžale,
—	izvajanje občasnih pregledov čistoče vseh javnih površin,
—	zbiranje sekundarnih surovin (steklovine, odpadnega papirja, tekstilnih odpadkov idr.)
—	izdelava poročila o končani akciji v sodelovanju s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, Občinsko izobraževalno _ skupnostjo, turističnimi društvi ter komitejem za urbanizem, gradbene in komunalne
zadeve ter varstvo okolja.
Svet za prostorsko planiranje in varstvo okolja poziva vse, da takoj pristopijo k izdelavi načrtov aktivnosti, še zlasti pa, da se pravočasno organizirajo za navedeno spomladansko očiščevalno akcijo.
Zavedati se namreč moramo, da bomo le s skupnimi močmi in aktivnostmi v kateri bomo sodelovali
vsi od cicibanov v vzgojno varstveni organizaciji, pionirjev in mladincev v osnovnih šolah in usmerjenem izobraževanju, delavcev v združenem delu, aktivistov družbenih organizacij in društev ter vseh delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih očistili in ozelenili našo občino ter na tak način prispevali k varstvu našega okolja.
27. april - Dan ustanovitve OF
Z množičnimi demonstracijami so prebivalci po vsej Jugoslaviji dokazali, da se ne strinjajo z odločitvijo svoje vlade, ki je pred tri-instridesetimi leti podpisala sramotni pristop k trojnemu paktu.
Hitler je po teh demonstracijah ukazal napad na našo deželo, ki pa je v kratkem času kapitulirala, ker niti organizacijsko niti z orožjem ni bila kos nastali situaciji. Ljudje so sicer čutili, da se ne morejo sprijazniti s tako usodo brez upiranja in boja, bili pa so zbegani, ker niso imeli nikakršnega vodstva in navodil.
V tistih dneh hude negotovosti leta 1941, je bila na pobudo Komunistične partije Slovenije v Ljubljani, v stanovanju Josipa Vidmar-
ja ustanovljena Protiimperialistična fronta, oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kot se je kasneje preimenovala.
OF je bila prva organizacija, ki je ljudem prikazala resnično stanje takratnega položaja pri nas in v svetu in je ljudi pozivala k uporu, saj je bilo jasno, da si morajo svobodo izbojevati sami z lastno krvjo.
Današnja Socialistična zveza delovnega ljudstva — SZDL — ki se je razvila iz svoje slavne predhodnice, temelji na enakih načelih, kot so veljali pred več kot štiridesetimi leti, spreminjajo pa se naloge, ki pač ustrezajo sedanjim razmeram in problemom, katerih pa v trenutni gospodarski in politični situaciji brez dvoma ne manjka.
S. Rode * 1
Zdravo mladinke, mladinci!
Mesec je na okoli, spet prebirate Tosamo in upamo, da boste opazili tudi ta članek, ki je namenjen prav vam.
Predsedstvo je na svoji seji pozvalo vse člane naj seznanijo vse mlade v tovarni, da poteka evidentiranje mladih prostovoljcev v enote TO. Izmed mladincev, ki so člani TO, se kasneje izbirajo kandidati za šolo za rezervne oficirje in imajo prednost pri služenju v specialnih enotah JLA. Prostovoljci lahko postanejo vsi, ki še niso služili voj. roka, če niso polnoletni, pa se morajo z vstopom v TO strinjati tudi starši. Za vse prostovoljce bo v avgustu na sporedu usposabljanje, na katerem se bodo spoznali z orožjem, z vojaško strategijo in taktiko. Predsedstvo prosi vse zainteresirane člane, da nam svojo željo sporočijo, z veseljem jim bomo pomagali, da se vključijo v delo enot TO.
V mesecu aprilu bomo v našo sredino povabili alpinista tov. Tomaža Kunaverja, ki nam bo v zanimivem večeru s prikazi fotografij in diapozitivov, odkril lepote Grčije, Turčije, Indije, Nepala, Egipta
in lepote s poti po Afriki. Upamo, da boste radi prišli vsi mladi, seveda pa bomo povabili tudi vse ostale člane kolektiva, vse ljubitelje naravnih lepot dežel in gora sveta.
Prejeli smo obvestilo, da je RK ZSMS že pripravila letošnji razpored mladinskih delovnih akcij. OK ZSMS Domžale sodeluje s Slandro-vo brigado na Zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko, in sicer na
1. izmeni, ki bo trajala od 10. 6. do 8. 7. 1984.
Brigada, kot pomembna oblika vzgoje mladih, na katerih sloni bodočnost naše domovine, zato vabimo vse člane, ki želijo sodelovati v brigadi, da svojo željo čimprej sporočijo predsedstvu OO ZSMS.
Se vedno čakamo na »SKRITE TALENTE^, ki smo jih v prejšnji številki pozvali naj nam posredujejo literarne prispevke — karkoli zanimivega za časopis oz. za našo mladinsko stran, ki še vedno sameva. Pomislite, kako žalostno je videti prazno stran v časopisu!
Vzemite v roke svinčnik, pričnite pisati... mislimo, da nam današnji vsakdan prinaša dovolj zanimivo-
sti, da o njih lahko narišemo in napišemo dolge romane... Že pišete? Krasno!
Naj zaključimo z željo, da bi tole pisanje prineslo tudi kakšne konkretne rezultate — kakšne, kaj mislite?
DOBIMO SE NA PRVI PRIHODNJI AKCIJI MLADINSKE ORGANIZACIJE!
Predsedstvo
Posvet
sindikalcev na Otočcu
V jutranjih urah smo se zbrali pred Veleblagovnico, kjer nam je prevoznik omogočil desetminutno prebujanje na »svežem« domžalskrn zraku. Od vkrcanja v avtobus je življenje do Otočca skoraj zamrlo. Tudi ob delitvi sob sindikalke m sindikalci niso pokazali prave živahnosti.
Po kratki namestitvi v hotelu, smo se vsi zbrali na »udobnih« stolih v sobi za seminarje. Po prvih uvodnih besedah predsednika izvršnega sveta, smo se udeleženci le prebudili. Orisal nam je naša osnovne opredelitve in poti v programu gospodarske stabilizacije, ki smo jih sprejeli in se zanje dogovorili na zadnjem zasedanju zborov skupščine občine Domžale. Le te so usmerjene v prizadevanja za nadaljno povečanje produktivnosti in izvoz. Naša proizvodnja naj bo usmerjena v izvoz za vsako ceno, to pa ne pomeni, da moramo prodati za vsako ceno, temveč moramo dosegati pozitivno akumulacijo, je dodal tov. Breznik. Ob spoznanju, da moramo v letošnjem letu odplačati 5,2 milijarde kreditov, bo potrebno trdo povezovanje celotnega gospodarstva, izkoriščati vse notranje rezerve, zlasti pa uporabljati domače znanje in tehnologijo.
Reševanje problemov v gospodarstvu v Jugoslaviji, kakor tudi v naši občini ne bo enostavno, je pričel svoje razmišljanje tov. Kušar, ko ie spregovoril o načinu iskanja rešitev iz sedanjega resnega gospodarskega položaja. Ukrepi in postopki so dejstva, od katerih ne moremo odstopiti. Dežele kapitalizma nam narekujejo, da moramo za izposojena sredstva plačevati obrestno mero, ki nam jo narekuje svetovni monetarni sklad. Zadnji čas ie. da pridemo do spoznanja, da ie dva in dva štiri in nikoli šest. Na ugotovitev pa smo velikokrat pozabili in porabili tudi tisto, kar ni bilo
zasluženo. Ce naj bi najeli kredit, ga rabimo za odplačevanje obresti nam ostajajo naslednje naloge: odpraviti odlok o zamrznitvi cen odpraviti dispariteto cen tečaj dinarja je treba prilagajati tekočim mednarodnim tokovom
doseči finančno disciplino izdatki se morajo zmanjšati na polovico, zlasti pa moramo povečati odgovorno ravnanje z družbeno lastnino.
Kako pa glede osebnih dohodkov? V primeru, da bo delovna organizacija poslovala z izgubo, bo lahko izplačevala osebne dohodke v višini tretjine povprečnega osebnega dohodka v republiki v zadnjih treh mesecih. Ne bo več mogoče koristiti komercialnih kreditov za izplačevanje osebnih dohodkov. V aadaljnem nas čaka še vrsto ukrepov. Nedvomno se povsem ne zavedamo resnosti položaja, četudi ima-mo v organizacijah že izdelane akcijske programe gospodarske stabilizacije, jih moramo z vso odgovor-nostjo dopolnjevati in sproti iskati nove rešitve. Prepričani smo, da bo-010 s pravim in poštenim delom in odnosom do družbenih sredstev to zmogli, je končal tov. Kušar.
Na seminarju smo veliko pozornosti namenili razgovoru o najbistvenejših nalogah, pristojnostih in vprašanjih družbene vloge ter metodah dela sindikata. Tov. Zdravko Troha, ičlan RS ZSS je potrdil, da sa premalo vračamo k izvirom za našo aktivnost, k dokumentom, ki 80 že zdavnaj sprejeti, pa se po njih ne ravnamo. Zveza sindikatov naj Se bojuje za interese delavskega razreda v njegovem boju za dosledno izpolnjevanje ekonomske in socialne kulturne in politične funkcije.
O socialni politiki sta spregovo-n a tov. Grčar Slavko iz skupnosti socialnega varstva in tov. Vera Vojska. Socialna varnost delavcev v sedanjih izostrenih pogojih gospodarjenja je v tem, da mo vsak od nas s svojim delom omogočiti socialno varnost sebi in družini. Ako to nemogoče je šele potem upra-yičen terjati pomoč drugih. Res l??arno veliko stisk in problemov Klub temu pa pri nas še nekateri menijo, da se še naprej gremo lažno solidarnost v socialni politiki. Temu pa se je treba odločno upreti. Kešitev le tega vidimo tudi v pravilnem nagrajevanju. Le tega pa ne bomo dosegli z uravnilovko, temveč ^ nagrajevanjem po delu in rezultatih dela. Tovariš Grčar je zaklju-cil svoia razmišljanja z besedami Kardelja: »Človeku ne more dati sreče nihče, srečo si mora človek ustvariti sam s svojim delom.«
Pogovor o zaščitni funkciji sindikata za pomoč pri razreševanju Pravic iz delovnih razmerjih smo Vodili v skupinah. Ugotavljali smo Povečano število pritožb in zahtev P° zaščiti pravic. Večina pritožb je
vezana na disciplinske postopke in na razporeditve in prerazporeditve. Velikokrat povzročajo veliko vroče krvi slabo ali nepravilno vodeni disciplinski postopki. Res je, da sodišče združenega dela vrača delavce, ki so v resnici storili disciplinski prekršek, toda samo v primeru, ko so kršeni osnovni postopki, kršene zagotovljene pravice delavca ali če ni mnenja sindikata. Zato se vprašajmo ali ni tisti strokovni delavec, ki je zadolžen za pravilni disciplinski postopek storil kršitev de.ovne dolžnosti, ker ni poskrbel za pravilnost le tega. Zavedati se moramo, da je naša prvenstvena naloga doseči pravo rešitev že znotraj organizacije združenega dela.
Jugoslavijo in njen položaj v svetu je orisal zunanjepolitični komentator tov. Drago Košmrlj. Sedanje izredno težke in zapletene notranje težave, ki so posledica čezmernega zadolževanja, se časovno
ujemajo z zelo napeto mednarodno situacijo, o čemer pričajo nove rakete in novi medblokovni spori. Vse to še bolj negativno vpliva na varnost in neodvisni položaj Jugoslavije.
Ob koncu bi se vprašali, zakaj smo se pravzaprav zbrali. Namen je bil vzpostaviti čimbolj neposredne delovne odnose med predsedniki osnovnih organizacij sindikatov. Zbrali smo se tudi zato, ker se zavedamo, da bomo bolj učinkoviti, če bomo strokovno usposobljeni. S pomočjo predavanj in kolegov si obrusimo znanje in ideje. Vsak v svojem okolju naj bo nosilec gibanja »od besed k dejanjem«. Naj zaključim z besedami: »Če so dejanja v začetku še tako skromna, so boljša od samih besed. Takšno majhno in koristno dejanje je želel biti tudi ta seminar.
povzetek pripravila Danica Merlin
PREDSTAVLJAMO VAM
Finančno službo
Na straneh Tosame nadaljujemo s predstavljanjem posameznih služb, odločili smo se, da vam danes opišemo delo finančne službe.
Preden pričnemo z njenimi deli in nalogami moramo napisati še, da je Finančna služba en del Fi-nančno-računovodskega sektorja, drugi del pa tvori Računovodstvo samo, katerega delo vam bomo podrobneje opisali prihodnjič.
In kaj sodi v Finančno službo? To je sama Finančna služba, salda-konti in Blagajna.
Finančno službo vodi tov. Majda Dolgan, ki skrbi za to, da se zagotovijo in nato razporedijo potrebna finančna sredstva za vsa nakazila obveznosti celotne delovne organizacije — bistvo vsakega posla je dotok ali odtok finančnih sredstev in je v končni instanci povezan s Finančno službo. Poleg tega je potrebno izdelovati informacije o tekočem finančnem poslovanju za ostale uporabnike — službe in posameznike v DO ter dalje, pripravljati plane finančnih sredstev. V pristojnosti Finančne službe je tudi vodenje evidence plačilnih instrumentov ter izvajanje plačilnega prometa, zanj skrbi tov. Tanja Dolhar, izvaja evidenco menic, obveznic, virmanskih nalogov in ostalo tekočo finančno dokumentacijo, ki spada v pristojnost Finančne službe. Služba vsakodnevno kontaktira s SDK, ki »drži roko« nad finančnim poslovanjem — torej pomot Finančna služba pri svojem delu ne sme poznati.
Blagajna — gotovo vsi poznamo tov. Marico Nahtigal, ki nam vsak
mesec izroči plačilno kuverto. To je le delček njenega dela, preden dobimo plačilno kuverto je potrebno pripraviti vso dokumentacijo in urediti predpisane formalnosti s SDK. V Blagajni se vrši opravljanje prometa z vrednostnimi papirji, čeki, boni, obveznicami ter vsakodnevno plačilni promet, ki poteka z gotovino — izplačilo dnevnic, kilometrine, ostalih povračil stroškov ...
Pa še nekaj hesed o Saldakon-tih — kamor sodijo saldakonti kupcev in dobaviteljev, vodi jih tov. Vera Grajzar, v pomoč pa sta ji
sodelavki Čili Ferlič in Bojana Kočar. Pomembna naloga je priprava virmanov za plačilo faktur — obveznosti, ki nastanejo pri nabavi materiala, storitev ... Pri terjatvah do kupcev nam je glavna naloga poskrbeti za izterjavo nerednih plačnikov, potrebno je usklajevanje terjtev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev z našimi poslovnimi partnerji, izdelovati evidence in poročila o terjatvah in obveznostih, v končni fazi pa zbrati vso dokumentacijo in jo pripraviti za knjiženje.
Se in še bi lahko pisali, vendar naj končamo in vam raje posredujemo še, kaj so nam sodelavke v službi povedale o problemih pri delu, željah ...
Tov. Majda in Tanja pravita, da se kar v redu počutita, da občasno prihaja do »glasnejše izmenjave mnenj« med službami v DO, predvsem zaradi dokumentacije, ki mora biti dokončno pravilna in definirana in nekateri včasih ne razumejo, da so predpisi pač takšni, da zahtevajo papirje. V delovnem okolju, v katerem prebivata, sta včasih malo žalostni, »vila pod smreko« je bila že zdavnaj namenjena za rušenje, a še vedno prebivamo v njej, zdržati se bo pa dalo, pravica. Na vprašanje, kako sta kaj zadovoljni z
SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE
Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pokrivanje izgube pri proizvodnji cel. vlakna za leto 1983 za DO Incel Banja Luka.
Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o pridobivanju in razpo-reianju skupnega prihodka z DO Incel Banja Luka.
Potrdi se sovlaganje v Prespa-tex, Makedonija v znesku 20 milji-nov iz sredstev za nerazvite TOZD Saniteta.
Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo nredilnice česane preje v Prokup-Iju.
Prjstopi se k Samoupravnemu sporazumu o dopolnitvi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo predilnice česane preie v Prokunliu.
Spreime se Aneks k pogodbi za
le^ 19R4.
Sprejme 'e samounravni snora-zum o ustanovitvi interesne skupnosti RTC Velika planina in Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje programa interesne skupnosti RTC Velika planina.
organizacijo počitniške dejavnosti, bi bilo pametno, da bi počitnice v naših kapacitetah podaljšali na 10 dni, kar pa ne bo lahko, zaradi premajhnih zmogljivosti.
Tov. Marica je že dolga leta v Tosami in pogreša tistih pravih pristnih odnosov v kolektivu, ki je bil včasih kot neka zaključena dobra družba, kar pa danes žal ni več, časi so drugačni in ljudje drugačni. Sicer je kar zadovoljna na svojem delovnem mestu, saj je dela vedno toliko, da se komaj »ven vidi«.
Tov. Bojano in Čili žuli problem prostora, za katerega pravita, da je pod kritiko, saj ni v njem niti prave dnevne svetlobe, živijo med goro faktur in fasciklov, brez umetne svetlobe sploh ni možno delati. Spregovorili sta tudi o tem, da je splošno znano, da finančni in računovodski delavci slovimo po tem, da smo »zoprni«, ker zahtevamo točne, natančne papirje — smo pač zadnji v dolgi verigi in ne zaradi lastnega zadovoljstva temveč zaradi odgovornosti pristojnim organom, moramo zahtevati papirje po predpisih.
Naj zapis končamo — upamo, da ste ga prebrali in kaj več izvedeli o delu in nalogah oz. o pomembnosti Finančne službe v Tosami.
Sprejme se Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka s Savo Kranj.
Sprejme se Samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju s SOZD Cromos Zagreb.
Sprejme se aSmoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju z Iplas Koper, TOZD Mitol Sežana.
Sprejme se Samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje kanalizacijskega sistema v KS Vir in KS Radomlje. Obveznosti se poravnavajo iz poslovnih sredstev, prvi obrok pa se plača v letu 1984.
INTERNI AKTI
V 15-dnevno javno obravnavo se daje Pravilnik o SLO in DS.
Višina odpravnine za leto 1984 znaša:
—	do 20 za pokojnino
vštetih let	35.914,00 din
—	nad 20 za pokojnino
vštetih let	53,871,00 din
Omernena sprememba ie v skladu z določili samoupravnega sporazuma in velja od 1. 3. 1984 dalje.
INVESTICIJSKE ZADEVE
Odobri se uporaba sredstev za nakup krožne žage v višini 35.000.—
••••••••••••*#•••••*••••
'a. APRIL — SREČANJE TOSA-MOVCEV
Cisto na kratko: letošnje srečanje Tosamovcev bo 27. aprila, to je prvi dan tako imenovanih »prvomajskih praznikov.«
Začetek bo ob 10. uri, ko se bodo pri vhodu začeli razdeljevati boni. Razdeljevanje bo trajalo do 14. ure — po tem se boni ne bodo delili. Vsak upravičenec mora kupon za hrano in pijačo dvigniti osebno. Do kuponov so upravičeni vsi delavci Tosame, njeni upokojenci in štipendisti.
Ce bo v petek, 27. aprila slabo vreme do 8. ure zjutraj, se srečanje prestavi za en dan.
Dobimo se na srečanju Tosamovcev — Studenec, 27. aprila 1984!
din za potrebe mizarske delavnice.
Zaradi dotrajanosti se odpišejo naslednja osnovna sredstva:
—	kombi IMV, leto izdelave 1976, inv. št. 2759
—	osebni avtomobil VW, leto izdelave 1972, inv. št. 2007 Odpisana osnovna sredstva se
zamenjajo z nakupom novih osnovnih sredstev v višini 1.000.000 din.
Iztrošena osnovna sredstva se odprodajo, ceno določi posrednik Slovenija avto Ljubljana.
Odobri se uporaba sredstev za nakup kompletnega varilnika TIG 400 v vrednosti 210.000.— din za potrebe mehanične delavnice.
Odobri se uporaba sredstev za nakup vrtalnega stroja, kotne bru-silke in vrtalke v skupnem znesku 57.227,95 din za potrebe pomožnih obratov.
Odobri se uporaba sredstev za nakup dveh udarnih vrtalk in kotne brusilke v višini 61.000,00 din za potrebe elektro delavnice.
Odobri se uporaba sredstev za nakup namiznega kalkulatorja »SCALAR« v znesku 38.000,00 din za potrebe prodajne službe.
Odobri se uporaba sredstev za izgradnjo »Skladiščna hala« v znesku 62.411.717,00 din.
Nosilec investicije: TOZD Saniteta.
Odobri se uporaba sredstev za izgradnjo objekta »Zaklonišče z zunanjo ureditvijo« v znesku: 25.104.986,00 din.
Investitor je TOZD Saniteta, TOZD Filtri pa sofinancira 4.000.000,00 din.
Odobri se uporaba sredstev v višini 910.000,00 din za ureditev zadev:
—	preureditev žične ograje na oz-hodni strani tovarniškega kompleksa
—	prestavitev kontejnerja vnetljivih tekočin
S sej samoupravnih organov
presaditev iglavcev
izplačilo odškodnine za posege na
zemljiščih ob ograji.
• ,<~>c*0*:>ri se uporaba sredstev za izdelavo lokacijske dokumentacije Punskega priključka v višini 192. usoc din.
_ Nabavi se računalniška oprema: ~ „ kom. video terminalov PAKA 2000
" 5 kom. modem kablov VTN — 010
~ 2 kom. statični MUK za priklju-_ citev terminalov na PTT linijo __ 2 kom. modem Data GH 2084 1 kom. matrični tisklanik TRS — 835
'kom. diskovni vvinvhester 160 MByte
v skupni vrednosti 6.500.000,00 din. za« fne s?. ^'ksne in roki krajši z gotovitvijo deviznih sredstev. Do-aviteljem se zagotovi 24.000 $.
Sklene se pogodba o uporabi računalnika na občini.
Najame se telefonska linija za Prenos podatkov.
UDPJS MED LETOM
Proda se neuporaben odpisan pi-
Dm- Stroj TOPS s—3 inv- št- 279-v icna cena za pisalni stroj znaša
200,00 din. Objavi se interna licitacija.
Proda se ročna blagajna, ki je bila odpisana leta 1979, inv. št. 1985. Izklicna cena znaša 3000,00 din. Objavi se interna licitacija.
Prodajo se neuporabne odpisane avtomobilske gume, ki so bile odpisane z inventuro leta 1983. Prodajna cena 500,00 din/kos. Objavi se in;erna licitacija.
Odpiše se pletilni stroj inv. št. 1975. Stroj je brez sedanje vrednosti, knjižna vrednost pa je znašala 818.123,06 din.
Elektro motorji, cilindri in drugi uporabni deli se zadržijo, ostali del stroja pa se odproda Dinosu za staro železo.
Pooblasti se komisijo za cenitev in odpis, da predlaga odpisano blago pri letni inventuri in ga komisijsko uniči ali predlaga odprodajo.
Pooblasti se komisijo za cenitev in odpis, da predlaga stanje v skladišču na Podrečju in Stuni in predlaga odprodajo nerabne opreme — — Dinosu.
Odpisani viličar inv. št. 705, tov. št. 5030/4 letnik 1966 tip 545 (odpi-pisan 1980) se obnovi in vpiše med osnovna sredstva. Stroški popravila znašajo 155.708, 70 din.
Korošec
Rana ura - zlata ura ?
Ponedeljek, 26. marca 1984
tu	me nenavaden hrup. Aha,
nrfa Se Opravlja v službo, pomislim si. ?avustno- Že naslednji trenutek ■ očrni pokonci. Mašinca, saj on KC^ne..®el.e °b P°1 sedmih! Prižgem n .ccijo in pogledam na uro. Pet-šestih. Grozno! Saj je še spma' »Tak.°j pa se spomnim, da , včeraj premaknila uro. Letni j,, ' Potihoma izgovorim nekaj gr-v uesed na račun tistih, ki so se bo’% spornntti- Zamudila bom služ-’ to ie jasno. Opotekaje se vsta-n r’t’ gcem v kopalnico in komaj Jdem vrata. Danes bom brez ma-r 'Upa- v parih minutah sem načel g^homa zbudim Jureta. Rev-k se veš čas, ko ga oblačim, spi. šl Hr	to pot v vrtcu ne bo
k« brez j°ka. Po njegovem je ura ^ornaj pet in pika. Spal bi še, če-t*. av ?e šel včeraj na silo spat že žp0ru''	popoldneva. Tako, je
/.ooločen. Zdaj je na vrsti Spela, z K °t polh. Prižgem luči in jo udim. Zaspano mežika in že ji k1 e na	Premočene plenice
‘ ’ an, hitro eno hlačno, žabice, hla-ne’ kapa. Zavijem jo v deko in hitro esem v garažo, kjer Jure že sedi v vtu ves čemern in nejevoljen.
„ V vrtcu je še tema. Varuška je vnokar prišla. Jokajočega sina ji Potisnem v roke in s Špelo odbrzim
dalje. Stara mama jo že čaka s steklenico čaja in zajtrkom.
Že »šibam« proti Tosami. Vratar me čudno gleda — ura je že pol sedmih. Spet mi je šlo pol ure dopusta.
Torek, 27. marec 1984
Isto kot včeraj!
Sreda, 28. marec 1984
Isto kot včeraj in predvčerajšnjim. To se mora nehat, si rečem in se spet jezim — na tiste, ki so se spomnili zadeve o spremembi časa, moja jeza pa že prehaja na naš delavski svet, ki je sprejel sklep, da se dela ob šestih.
Četrtek, 29. marec 1984
Je že malo bolje, vstala sem »že« ob pol šestih. Zamudila sem le pet minut.
Petek, 30. marec 1984
5.15. Aha, napredek. Danes nisem zamudila. Jure je zjutraj spet jokal, vendar — otroci se vsemu privadijo, pravijo. Do oktobra ni vrag, da bomo prišli na svoj red.
Večina delavcev v Tosami, to se je videlo na zborih, so mnenja, da je rana ura res zlata ura. Popoldne je tako daljše, da brez težav malo pokmetuješ ali pa »pofušaš«, če imaš srečo, da si mojster. Mogoče je moja smola ravno v tem, da nimam ne njive, še vrtička ne in da tudi ne znam nič takega, da bi »fu-šala«. Mogoče se mi potem v primerjavi s prednostmi zgodnje ure otroci ne bi tako smilili. A tako pač je. Sem samo mama, ki »sredi noči« meče iz postelj jokajoče otroke in ne more razumeti trdosrčnežev, ki jim to ni mar.
iV. Samoprispevek
Pomembni družbeni objekti prinašajo več znanja, prinašajo humanost, izkazujejo našo solidarnost
O IV. samoprispevku smo se v naši DO že seznanili, saj smo organizirali v okviru javne obravnave politični aktiv, na katerem so bili prisotni predstavniki vseh DPO v Tosami, povabili pa smo tudi predsednika občinskega sindikalnega sveta tov. Birka. Prav tako smo vas z vsebino programa IV. samoprispevka seznanili tudi preko oglasnih desk. Zato naj zdaj na kratko naštejemo, kaj naj bi se s sredstvi IV. samoprispevka zgradilo:
—	popolna OS v Trzinu
—	Center usmerjenega izobraževanja
—	dograditev OŠ Josip Broz Tito
—	ureditev prostorov za šolsko prehrano v OS, posebej na OS Radomeljske čete
—	ureditev šolskih prostorov za kabinetni pouk predvsem v OS Janko Kersnik Brdo in drugod, kjer je to potrebno.
V prvotnem programu namreč ni bilo natačno določeno, na katerih šolah so prostori za šolsko prehrano in kabinetni pouk najbolj potrebni.
Glede na predvideno gospodarno uporabo sredstev, ki bodo zbrana v IV. samoprispevku, bi morali nastati viški v višini 1/4 vsega zbranega denarja. Ta sredstva se bodo namenila za potrebe krajevnih skunnosti domžalske občine skladno z njihovimi programi, ki bodo sprejeti v obliki Samoupravnega sporazuma. Z njim bodo ooredeljeni tudi roki za ugotavljanje viškov ter roki uporabe le-teh. Podpisnice bodo vse krajevne skupnosti ter skupščine občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva Domžale.	Lubinič Marjana
Volitve in referendum '84
Ker je letos potekel dvoletni	izvolitev samoupravnih organov za
mandat samoupravnim organom, so obdobje 1984 — 1986. Istočasno so delavski sveti razpisali volitve za bile razpisane tudi nadomestne vo-
litve za delegate v temeljne delegacije oziroma delegacije skupščin interesnih skupnosti ter referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov.
Nadomestne volitve za delegate so bile potrebe, ker so se nekatere delegacije številčno zmanjšale zaradi odhoda delavcev — delegatov iz temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.
Spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov; kamor so spadali: samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti ter statuti; so bili pogojeni z zakonskimi spremembami s področja razširjene reprodukcije in invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
Po odločitvi temeljnih kandidacijskih konferenc so bile letos sprejete zaprte kandidatne liste; volilo se je torej enako število članov oziroma delegatov kot jih je bilo predloženo na listi kandidatov.
Volitve in referendum so bile izvedene 29. marca 1984 na petih voliščih, pri čemer so bila tri volišča v Saniteti, ipo eno pa pri filtrih in delovni skupnosti. Od skupnega števila 1013 upravičencev, se je glasovanja udeležilo 800 delavcev, kar predstavlja 79 odstotno udeležbo. Po posameznih organizacijskih enotah je bila udeležba naslednja: v TOZD Saniteta 76 °/o, v TOZD Filtri 89% in v DSSS 831%.
Pri volitvah so vsi predlagani kandidati za člane samoupravnih organov in delegacij dobili potrebno število glasov, to je več kot polovico od vseh volilnih upravičencev; ter bili tako izvoljeni.
Tudi na referendumu so bili predloženi samoupravni akti, oziroma njihove spremembe sprejete s potrebno večino.
Posamezni samoupravni akti, o katerih se je odločalo na referendumu, so bili sprejeti z večino, ki je navedena v nadaljnem tekstu:
—	Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, o katerih so glasovali le delavci obeh temeljnih organizacij 53,7%;
—	Spremembe Statuta TOSAME, o kateri so glasovali vsi delavci delovne organizacije 54,2 %;
—	Spremembe in dopolnitve Statuta TOZD Saniteta 57,8!%;
—	Spremembe in dopolnitve Statuta TOZD Filtri 61,8%;
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOZD Saniteta 51,6 %;
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD Filtri 6 /,3 %;
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS 57,5'%;
F. V.
SEmljenje
da'1'6 c5ni Praznuje 50-letnico UR-RANIJA PAVLA iz otroške kon-ekci-ie- Rojena je bila v Cešeniku, v družini s 7 otroki. Preživljali so se s kmetijo. Spomin na vojna leta Je dokaj meglen, saj je bila takrat še otrok.
Zaposlila se je leta 1949 v današnji Tosami. Letos mineva torej ze 35 let in 9. junija se namerava
upokojiti.
Sprva je delala v sanitetni kon-lekciji, vendar le kake tri tedne. Potem je odšla v tiskarno, kjer je ostala kakih deset let. Potem pa je odšla v otroško konfekcijo, kjer je ostala vse do danes. Dela pri nožu
rezanje papirja — za etikete, pakiranje, skratka reže ves papir, ki so uporablja pri proizvodnji. Zdaj ■le v oddelku že dve leti sama, prej Pa sta to delo opravljali dve. Ce je bilo treba sta šli tudi pomagat v tiskarno. Od časa do časa gre tudi 7 oddelek netkanega blaga rezat ce-iulozo. Delo ji je všeč, ni pretežko.
“Imam sedmo kategorijo. Delo ui normirano, zato nimam priložnost1 s presežkom zaslužiti več. To ■Je mogoče pomanjkljivost ali pa tudi ne. fTu sem sama v sobi in z drugimi delavkami nimam veliko stikov, čeprav pa se z njimi dobro razumem.«
Pavla ima pet člansko družino. Po poroki se je preselila v Domžale in rodila tri otroke. Eden izmed njih je že poročen.
“V življenju je tako — enkrat polje, drugič slabše. Ce hočeš presveti, moraš praktično vse življe nje “šparati«, posebno še ob današnji draginji. Drugače pa, če gledam na teh mojih 50 let, mislim, da je Prehitro minilo. V kratkem se bom
teče
upokojila, vendar se dolgčasa ne bojim. Rada nabiram gobe in borovnice, moj konjiček je tudi pletenje. Dela bo dovolj, tega se bojim. Ce imaš družino, se ti ni treba bati, da ti bo dolgčas.«
Tako je povedala Pavla Urbanija. Ob njenem prazniku ji iskreno čestitamo!
GOTAR HELENA — tkalnica ovojev
Rodila sem se v majhni vasici, Brezovici pri Dobu 1934 leta. Do 1951. leta smo živeli pri stari mami. Predno sem se dobro zavedala je prišla druga svetovna vojna. Brezovica je bila majhna partizanska vas in vsi smo po svoji moči pomagali partizanom. Kljub mojim šele sedmim letom sem že bila mali partizanski kurir, saj sem pomagala prenašati pošto. Tudi po vojni je bilo veliko pomanjkanje, še težje pa je bilo dobiti zaposlitev.
Leta 1951 nam je pogorela hiša. Požar se je hitro razširil tako, da smo se komaj rešili. Iz ognja sem rešila 4 leta starega sina moje tete. Hiša je bila uničena in neprimerna za stanovanje. Tako smo dober mesec bivali okoli sosedov. V Dobu je moja mama podedovala hišo, takrat sem bila stara 15 let. Ta-
koj sem zaprosila za službo v “Vati«, vendar sem nanjo čakala več kot 2 leti. Mem tem časom sem si denar služila z delom pri eni družini.
Vesela sem bila dne in leta 1954 ko sem bila sprejeta na delo v To-samo. Po drugi strani pa tudi, saj sem doživela neljub dogodek, zaradi katerega nisem hotela več v
službo. Toda pregovorili in potolažili so me in sem se vrnila na delo. Premeščena pa sem bila v tkalnico, kjer sem še danes. Vseskozi sem delala na strojih in rada hodim v službo, čeprav sem od vseh let kar sem v službi, sedem let delala ponoči. Moje veselje je nekoliko upadlo leta 1978, ko smo se preselili v nov oddelek, 'ki je bil opremljen z novimi stroji, saj sem izgubila svoje stalno mesto in bila za rezervo. Zadnje leto pa imam zopet stalno delo, ker nadomeščam sodelavko, ki je v bolniškem stale-žu. Tudi prostor ni najbolj primeren, sa je brez oken, dnevne svetlobe, imamo slab zrak, saj klima naprava ne daje tistega, kar smo pričakovali.
Ko sem bila stara 25 let sem se poročila. V zakonu sta se mi rodila hčerka in sin. Z možem stanovanja nisva imela, pa še mož v začetku ni bil navdušen, da bi gradila. Ob obljubljeni pomoči podjetja v katerem je delal mož pa se je odločil, da se podstopiva gradnje. Adaptirati sva začela hišo, v kateri smo živeli z mojo mamo. Dela je bilo veliko. Postopoma sva podirala staro in na novo zgradila. Spet je bilo na vrsti varčevanje, odpovedovanje. S posojili, ki sva jih dobila ne bi zmogla vseh stroškov. Vmes je prišla bolezen in še danes imam težave s križem.
Z sodelavkami se dobro razumem. posebno še s Prelovškovo Mimi, saj sva od začetka tesni sodelavki in dobri prijateljici.
Na koncu si želim, da bi mi zdravje še naprej služilo toliko kot sedal in miru na svetu.
Ob liubileiu se nridružujemo njenim željam in ii želimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let.
Meni naj le lunca sveti...
(Zakaj razsvetljava šele ob šestih, ko so ljudje že v službi)
Vsako jutro na Vir v službo hitim, le malo še manjka pa tovarno zgrešim,
ker ulica naša ima luči za okras, namesto zato, da bi svetle na nas.
Ob pol šestih je zunaj temna še noč, luči naj zato bile bi v pomoč, a kaj, ko prižgejo takrat se šele, ko se že v službi delo začne.
Je samoprispevek zopet pred nami, glasujte vsi za in odločite sami, da naj za luč le tisti skrbe, ki se jim v glavi prižgala je že.
Naj oprosti mi tisti »nekdo«, ki se odgovornega čuti za to. ko pa zvoniti bo treba po toči, vsaj večno naj lučko prižge mi — ponoči!
Olp&k&^it&e
MARIJA PENEZIC
Marija je bila najstarejša izmed petih otrok v družini in rojena v Mokronogu na Dolenjskem. Zato je morala tudi prva oditi za zaslužkom. Sprejela je vsako začasno delo, ki ga je dobila. Zaposlila se je v lesni industriji Verd, Slovenijavi-nu, v Šumiju, v Tehnikumu. Ko je še stanovala v Ljubljani je v popoldanskem času delala za hrano in sobo, da je lahko čim več zaslužka pošiljala domov staršem.
Leta 1958 se je zaposlila v To-sami. Petnajst let je delala v konfekciji in nato vseskozi v oddeL.u mihalnice. Ko je zbolela za išija-som v roki, ni mogla več pakiraj vate. Najrajši je bila le na svojem delovnem mestu in jo sestanki niso nikdar veselili. Se na oglasno desko je včasih pozabila pogledati.
Z možem sta kupila staro hišo, jo adaptirala in tako je bila uresničena velika želja po lastnem domu, da niso stanovali v bloku. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, najstarejša je že poročena in sedaj ima Marija že dva vnučka. Ko se je prikupni mali Barbari med najinim pogovorom zazdelo dolgočasno, je odšla iz kuhinje in se vrnila z živordečimi namazanimi ustnicami tetinega rdečila.) Marija se je dobrohotno nasmehnila in rekla, da jim je res lepo, ker imajo drugačne pogoje.
Marija je bila večkrat zaradi bolezni hrbtenice v zdraviliščih. Tudi operacija v mesecu decembru ji še ni povrnila vseh moči za dobro počutje in se je zato odločila predčasno upokojiti. Če zjutraj malo poleži, se zato čez dan veliko bolje počuti. Skromna pa je znala biti
vse življenje in jo sedaj ne plaši misel na pokojnino.
Mariji želimo mnogo zdravja in da bi s svojo dobrovoljno naturo še naprej razveseljevala svoje najbližje, ki jo bodo vedno potrebovali.
ANI SOBOČAN
Zelo mlada se je zaposlila v Papirnici Količevo. Po treh letih je zaradi bolezni mame in dela na kmetiji pustila službo ter ostala doma. Želja po lastnem zaslužku pa je ostala, zato je hodila kar nekaj let sezonsko pogozdovat drevesca na Kolovec.
Leta 1958 se je zaposlila v To-sami in tudi ostala do upokojitve. Dvajset let, je delala v tkalnici ovojev, ko pa so se preselili v novo zgradbo, se je odločila za delo v otroški konfekciji. Bila je zelo zadovoljna z delovnim mestom in razumela se je s starejšimi, posebno pa še z mlajšimi sodelavkami.
V predčasno upokojitev jo je pritegnil devetmesečni vnuček, s katerim hoče biti čim več skupaj. Z možem sta si ustvarila lasten dom /in imela tri otroke. Vedno je bila kar zdrava, sedaj pa jo skrbijo napadi bolečin zaradi žolčnih kamnov, ker misli, da ne bo šlo samo z dieto, temveč bo morala tudi na operacijo.
Prve dneve je bila kot upokojenka nemirna in ko je imela opravek v tovarni, se je tega veselila kot otrok. Sedaj lahko tudi bolj počasi kuha, ker jo čas ne priganja in so žganci v veselje vsej družini. Ob odhodu v pokoj je prejela dragocena darila od sodelavk in bila zelo presenečena nad tolikšno pozornostjo.
Časopis Tosamo ji bo sedaj prinašal poštar. Zadnjo številko si je izposodila, da jo je prebrala in izvedela kaj je novega v njeni »nekdanji« službi.
Ani, naj Vas pomladni dnevi zvabijo na sprehode z vnučkom in učvrstijo dobro počutje.
S sej delegacij
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
1. Izvolitev:
—	predsednika in podpredsednika OIS
—	predsednika in podpredsednika zbora uporabnikov
—	predsednika in podpredsednika zbora izvajalcev
Predlagani so kandidati:
—	LIDIJA OVEN za predsednico OIS, delegatka KS S. Šlandra
—	STANA STOPAR za podpredsednico OIS, delegatka KS Lukovica
—	CVETKA VLAJ za predsednico zbora uporabnikov, delegatka DO Helios
—	JOŽE ZVER za podpredsednika zbora uporabnikov, delegat KS Trzin
—	SILVA MIZERIT, za predsednico zbora izvajalcev, delegatka CSŠ Domžale
—	MARIJA ZIERNFELD za predsednico zbora izvajalcev, delegatka OŠ Matija Blejca Matevža, Mengeš
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
1. Izvolitev
—	predsednika in podpredsednika SOV
—	predsednika in podpredsednika Zbora uporabnikov
—	predsednika in podpredsednika Zbora izvajalcev
Predlagani kandidati so:
—	GOLOB STANE za predsednika SOV
—	IGLIČ JOŽE za podpredsednika SOV
—	SLATNAR MARJAN za predsednika zbora uporabnikov
—	KUHAR MOJCA za podpredsednika zbora uporabnikov
—	SATLER NADA za predsednico zbora izvajalcev
—	ZALOKAR IVANKA za podpredsednico zbora izvajalcev
OBČINSKE VOLITVE Temeljna delegacija
a)	za predsednika skupščine se predlaga tov. KARLA KUŠARJA
b)	za podpredsednika skupščine se
Predlaga tov. EDVARDA PETERNELA
e) za predsednika zbora združenega dela se predlaga tov. FRANCA GNIDOVCA, delegat AGROEMO-NA TOZD Prašičjereja Ihan O za podpredsednika zbora združenega dela se predlaga tov. VIKTORIJO LOGAR, delegatka DO Cniverzale
) za predsednika Zbora krajevnih skupnosti se predlaga tov. FRANCA KERČA, delegat KS Vir (ZZD ne voli)
e) za podpredsednika Zbora krajev-n>h skupnosti se predlaga tov. ALEKSANDRA ClCERONA, de-legata KS Trzin (ZZD ne voli)
' predsednika Družbenopolitičnega zbora se predlaga tov. ANTONA KOSA (ZZD ne voli)
S) za podpredsednika Družbenopoli-tičnega zbora se predlaga tov. MARICO JERMAN (ZZD ne voli)
<“• Izvolitev predsednika in članov zvršnega sveta občine Domžale
a) za predsednika IS se predlaga tov. MILANA MAROLTA, dose-danjega predsednika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
elane IS in iunkcionarje uprav-n,n organov se predlagajo:
a)	Lado GORIČAN, za člana IS in sekretarja Sekretarijata za Ijud-sko obrambo
b)	Darko GOGNJAVEC, za člana IS in sekretarja Sekretarijata za notranje zadeve
c)	Branko HEFERLE, za člana IS in sekretarja Sekretarijata za ljudsko obrambo
d)	Ivica SETINA, za člana IS in Predsednico Komiteja za družbe-no planiranje in družbenoekonomski razvoj
e)	Boštjan HOČEVAR, za člana IS jn predsednika Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja
L Maks JERAN, za člana IS, zadolžen za družbene prihodke S) Janko GEDRIH, za člana IS, zadolžen za pravne zadeve h) Franc HABE, za člana IS, zadolžen pa kmetijstvo
>) Vida BOGATAJ, za člana IS, zadolžena za socialno in zdravstveno varstvo
Albin PAVLIN, za člana IS, zadolžen za krajevne skupnosti k) Ivan ZUPAN, za člana IS, zadolžen za gospodarske zadeve ]) Mitja MEZGEC, za člana IS, zadolžen za gospodarske zadeve m> Janez KRALJ, za člana IS, zadolžen za planiranje in gospodarska. vprašanja
n) Anton PRESKAR, za člana IS, zadolžen za stanovanjsko in komunalno dejavnost
GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI
Z resolucijo o politik izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981/85 v letu 1983 je bila predvidena 1,6 °/o rast družbenega proizvoda, dosegli pa smo 40/o, k temu je največ prispevala rast industrijske proizvodnje. Ugodni so bili tudi rezultati na področju ekonomskih odnosov s tujino. Skupen izvoz je ostal na nivoju preteklega leta, od tega na konvertibilno območje povečan za 18 %.
Na področju kmetijstva se ugodni trendi nadaljujejo. Tudi na področju zaposlovanja se je stagnacija zadnjih dveh let prekinila.
Finančni rezultati so ugodni. Dohodek se je povečal za 48 %, sredstva za OD pa za 36 °/o. Povprečni
OD na zaposlenega v občini je 18.627 din.
ODLOK O SPREMEMBI PRISPEVNIH STOPENJ
Znižajo se prispevne stopnje za zdravstveno skupnost in skupnost otroškega varstva.
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA
Prihodki so bili realizirani v višini 340.255.049,60 din, kar je 8 % presežek nad planiranimi prihodki. Prihodki so bili razporejeni v višini 324.046.360,05 din (razlika 16.208. 689,55 din). Tako se 10.821.671 din prenese na posebno partijo proračuna, 5.387.018,55 din pa se prenese v proračunsko leto 1984.
Kako živimo
Urankar Tinca: Sem mati, samohranilka dveh otrok. S 15.000 dinarji zaslužka moram zelo skrbno gospodariti. Zato v prostem času hodim delat na kmetijo, da zaslužim za krompir, jabolka, drva. Nasploh hočem s svojim delom odslužiti vsako dobrino. Pri nakupih vedno gledam, da ne izberem dražjega mesa in ker sem skromna, se tudi pri oblačilih odločam za cenejši nakup. Pa še kljub temu vidim, da pogosto ne izpolnim želje svojih otrok. Sin me že zelo prosi za smuči, pa mu jih ne morem kupiti.
Na delovnem mestu se trudim, da čim več naredim, več pa ne morem vplivati.
- ♦ -
Letovanje ,84
CENE POČITNIŠKIH KAPACITET
Letos bomo letovali po sledečih cenah:
NOVIGRAD
—	člani kolektiva
—	otroci članov od 4-18 let
—	nečlani kolektiva
—	otroci nečlanov kolektiva
predsezona	sezona
(za 1 osebo na dan)
350.— din	500.— din
350,— din	500.—	din
610,— din	870,—	din
370,— din	520,—	din
VRSAR, CERVAR, IZOLA, KRANJ SKA GORA, VELIKA PLANINA
Vidergar Jana: Smo petčlanska družina in mož zato dela v popoldanskem času tudi honorarno. Zaslužim 16.000 din in v današnjem času moraš biti rd» sposoben voditi gospodinjstvo zaradi cen živil, potreb odraščajočih otrok in vseh ostalih dajatev, da prideš skozi. Zato najprej potlačiš v sebi svoje želje, da ostajajo neizpolnjene. Opažam pa tudi pri otrocih, da se zavedajo padca standarda, saj ko včasih kaj zaželijo vedno rečejo: »Kako lepo je to. Pa saj ne bomo kupili, ko pa je tako drago.«
—	člani kolektiva
—	zakonci in otroci članov
—	nečlani kolektiva
80.— din	za	1	osebo	na	dan
80.— din	za	1	osebo	na	dan
200.— din	za	1	osebo	na	dan
V omenjenih kapacitetah je minimalna cena 320.— din na dan (za najmanj 4 osebe).
Za letovanje v Novigradu je možno odplačilo v treh obrokih (junij, julij, avgust).
Ker se trudiš, rad delaš, je prisotna tudi želja po večjem zaslužku, vendar imaš občutek, da ne moreš sam ničesar spremeniti.
Interesenti se lahko prijavijo za letovanje v naših, kapacitetah najkasneje do 25. aprila, prijave pa se zbirajo v vložišču (tajništvu).
Marjana Lubinič
Prihodnjič
1.	Srečanje Tosamovcev
Kako smo se imeli na srečanju TOSAMOVCEV na Studencu? Nam je bilo všeč, smo bili zadovoljni? O raznih zgodah in nezgodah s piknika boste lahko prebrali v majski številki Tosame.
2.	Šport
Okoli 20. aprila bo v Kamniku regijska tekstiliada. Priprave v kegljanju še potekajo, treningi se vrstijo drug za drugim. Kako se bodo odrezali naši »reprezentati«? Držimo pesti!
3. Problem družbene prehrane
So res naše malice premalo močne? Kdo je lačen po njih? O problematiki naše kuhinje bo govora v naslednji številki; poslušajmo obe strani!
v Toša mi
4, Izid volitev
V maju bodo že konstituirani novi samoupravni organi. Katere delegate smo izvolili na volitvah 29. marca že vemo, le-ti pa bodo imenovali svoje izvršilne organe. O tem in še o marsičem 'drugem vas bomo obvestili v majski številki
5. Akcija za čisto okolje
Ali je zastavljena akcija o čiščenju naše tovarne v okviru občinske akcije uspela? Kako je stvar izpeljala mladina skupaj s sindikatom?
Oglas
Rabim naslednje stare številke glasila »TOSAMA«: junij 79, april 78, januar 74, september 73, januar in junij 72, september 71.
Darovalcu nudim 100,00 din za vsako od naštetih številk.
ing. Viljem DOLENC v pisarni mikalnice
Zahvale
Sindikalni organizaciji DSSS se iskreno zahvaljujem za obisk v času moje bolezni.
Polona Podboršek
Predstavnikom osnovne organizacije sindikata TOZD Filtri, ki so me obiskali v času moje bolezni in izkazali pozornost s cvetjem in denarno pomočjo se najtopleje zahvaljujem.
Jelnikar Terezija
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice ovojev se zahvaljujem za poklonjeno darilo, ki mi je in bo ostal drag spomin. Hkrati se upravi podjetja zahvaljujem za poklonjeno knjižno darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj.
Kolektivu TOSAME pa želim še viliko delovnih uspehov.
Zinka Prclovšck
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
Kadrovske vesti
ROJSTNI dan v mesecu aprilu PRAZNUJEJO
•ozd saniteta
^likalnica
Bajde Francka, Cerar Marija, Gregorin Milena, Kerč Alma, Kovič n.IZa^eta’ KraU Helena, Klemenc ragica, Lavrič Stanka, Limoni lasta, Merkužič Stane, Novak lavka, Pavli Ivanka, Rogelj Mari-tt’ Božič Ana, Smolnikar Ivana, Kos Bernarda,
Sanitetna konfekcija
Babič Stanka, Gabrič Marija, Gregorin Danica, Heine Mira, Hrovat •arija, Keršič Ema, Kurent Marija, iarinšek Justina, Miklič Monika, J^ovak Jana, Peterc Cveta, Rojc ragica, Stoje Darinka, Tepež Angelca,
Otroška konfekcija
Oomboc Darinka, Križman Nada, Križnik Ivanka, Lenček Stanislav, jlilič Ivana, Urbanija Pavla, Vozel “arija. Vrečar Vera, Žebalc Antonija,
•kainica ovojev
Belcijan Pavla, Gotar Helena, Ko-L'ar Angelca, Oražem Marjan, Saje-Vlc Helena,
Tkalnica širokih tkanin
Blaževič Marija, Čebulj Dora, Lipovšek Marija, Pestotnik Ivan, Ur-anija Ana, Žankar Antonija,
Pripravljalnica
Dolinar Franc, Narobe Marija,
Oddelek netkanega blaga
^.®re Miro, Klopčič Slavko, Merku-Z1e Jože, Rode Peregrin,
Belilnica
Dimič Mitar, Klopčič Branko, Uštar Janez
Todstvo sanitete
Kurnik Dragica, Podpeskar Jože mpl. ing.
Tozd filtri
Kovač Dragi, Pavovec Olga, Prašnikar Marija, Švare Sonja, Trlep Ma-r!ia, Urbanija Helena, Verbič Ma-rija, Varaždinac Antonija
SKUPNE SLUŽBE
Bokal Franc, Cernohorski Vukosa-va, Drobne Ljuba, Dolinšek Ciril, Kerč Franc, Kotnik Jože, Kremič Marko, Merkužič Danica, Podbrež-nik Antonija, Rožič Stane, Repnik Marinka oec., Rožič Zdravko, Štrukelj Zdravko, Urbanija Anton, Volčini Jelka, Ves Viktor, Cerar Marko, Avbelj Herman, Babnik Janez, Belcijan Bernarda, Blatnik Branislav, Frankovič Boris, Kos An on,. Pivec Peter, Sare Leona, Vasilevski Blagoje,
PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO:
—	Košir Slavica — TO
—	Križman Oton — TST
—	Vintar Ana — M
—	Jamšek Marta — F
—	Štirn Mojca — F
—	Prelovšek Boris — KS expedit
—	Rožič France — KS expedit
—	Gavranovič Zdenka — Filtri
—	Uštar Janez — belilnica
—	Glavič Marija — TST
—	Sonja Pestotnik — Filtri
—	Kogovšek Mihael — belilnica
—	Erklavec Marija — TST
—	Mahič Razija — TST
—	Krapež Mojca — Filtri
ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE:
—	Bešter Terezija — upokojena
—	Ganič Ani — upokojena
—	Pelc Antonija — upokojena
—	Prelovšek Terezija — upokojena
RODILI SO SE:
— Cerar Marti — sin
POROČILA STA SE:
—	Bergant Andrej
—	Kvas Ani por. Resnik
Zahvale
Ob smrti mojega očeta Boštaj Miha, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pripravljalnice, ter osnovni organizaciji sindikata zahvaljujem za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Ana Peterka
Ob smrti moje mame se vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice ovojev iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujem 'se tudi OOZS za denarno pomoč.
Tone Peterka
Ob boleči izgubi dragega očeta Franca Per, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev zahvaljujem za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Enaka zahvala tudi OOZS za denarno pomoč.
Francka Pivk
IO OO sindikata Saniteta I, se najlepše zahvaljujem za obiske in denarno pomoč, ki sem jo deležna v času bolezni.
Albina Zajc
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka TST, se zahvaljujem za poklonjeno darilo ob odhodu v pokoj, ter upravi podjetja za knjižno darilo.
Obenem se zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku za poklonjeno darilo ob praznovanju 50-letnice.
Čebulj Dora
NAGRADE
PRIIMEK:	Izžrebali smo:
1. nagrada: GRIL TONČKA — mi-kalnica
— —1----------------------------------------------------------------2. nagrada: BRODAR MINKA —
mikalnica
ODDELEK:	3. nagrada: KERČ ŠTEFKA — mi-
-----	---- ■ ■	—........ -	kalnica