St*«- ’1BSHRB
.feirtó-to Mane 60 vinarjev.
m
laserau ali oznanila
se računajo po K od enoredne pciitvrstw pri večkratnih oznanili»
—-	popust H
„Straža“ izhaja v pomi deijek in petek pop©ida®f Rokopisi se ne vračaj
listaš
jMo leto . , K 50' ’Mei kta .• . . v 26■
Jcfgosiavije ì
>aasm&me Številk©
Ilisriti str&ueh && v.
sdništvo iupravuištvo: riSxsr9 Koroška ulica li — Telefon it 220.
®ÄS#I MM
Neodvisen političen Hst eh slovensko Ifuđsivo,
.ftarifoor, du© 15. marcu 11)20,
27. številka
i ^raggaBSggsatžggsačs&^aa^
J PS na Koroškem.
(Izvirno poročilo iz Koroške.)
JDS stranka je zastopana na Koroškem potom «radništva, ki je priromalo k nam. iz Kranjske.
Splošno se opaža pri nas na Koroškem, da naie priprpsto ljudstvo spoštuje, ceni, ljubi, zaupa in #e oklepa uradništva, ki ga je poslala jugoslovanska srlada na Koroško in ki je rodom iz Primorske ter iz Štajerske. Razlogi našega vsestranskega zaupanja v -io uradništvo so čisto jednostavni: Primorski in štajerski uradniki, ki so živeli leta in leta v vednem narodnem boju na jedni strani z Italijani, na drugi z Menici, imajo tudi pri nas na Koroškem več razume-«tunja za jugoslovansko narodnost, kot pa oni iz do -■Bače Kranjske, katerim je strankarsko delo glavni «ilj, nekako postranski zaslužek pa — narodno delovanje in boj za ugodni izid plebiscita v prid Jugo slavije.
Glavni vzroki' pa, zakaj da ne mara, da mrzi naše koroško ljudstvo JDS uradnike, so sledeči:
Ob času onega žalostnega umika jugoslovanskega vojaštva iz Korotana so bili ti pri nas nastavljeni JDS uradniki prvi, ki so pobrali šila ter kopi-i» in adijo Koroška, naš dom je — Kranjska. Ko je
a naša vojska zopet zmagovito zasedla Koroško, so JDS uradniški „knofi" zadnji, ki so se upali prilesti na Koroško.
Kakor hitro so pa izraziti uradniški strankarji ztifhitiii pod seboj popolnoma varna jugoslovanska tla, sto' koj odprli na stežaj svoj ustni zapah, ki je začel bruhati ognjeno lavo sovraštva in zmerjanja na koroške Nemce in nemškutarje. Tf JDS branže ljudje <stt bili zopet prvi, ki so zahtevali tako bolj na zunaj 'Mt za javnost energičnega nastopa proti nemškopri -Jeznemu življu Koroške, a to so bile in so samo njih vt&sede, njih dejanja so ravno nasprotna JDS jezični bahavosti.
Za tozadevno trditev navedem fakta: Brž ko je I# širokoustno liberalno uradništvo uvidelo, da ssvo-, fim bahavim besedičenjem ne doseže nič napram na--Änin nemškutarstvu, je postalo prehitro malosrčno in . ;?ggi jo uživelo v vlogi» : Piši me v uho še Koroška; le
samo da se godi meni dobro, dokler sem primoran službovati v tej plebiscitni deželi.
JDS prikroja uradniški ljudje šo pozabili s časom na svojo jezično jugoslovanstvo, postal jim je že dolg čas, začeli so iskati družbe. Našli so jo, pobratili so se že žalibog z njo, a ne s koroško slovensko, ampak z zagrizeno nemškutarsko. Da igra v tej JDS družbi z nemškutarijo glavno ulogo ženstvo. je pač umevno samo ob sebi.
Da, JDS uradništvo na Koroškem je zagazilo že tako globoko v nemškutarsko blato, da pozablja na slovensko govorico in se vdinja glede družabnega občevanja skoro izključno blaženi nemščini.
Vendar tò pobratimstvo JDS uradnikov na Koroškem z nemškutarijo je rodilo z ozirom na bodoči plebiscit dokaj žalostne posledice. Ti gospodje so že precej diskreditirali jugoslovanstvo na Koroškem s svojim popivanjem, veselicami in nepremišljenim iz -Mepefavanjem tajnosti napram Nemcem in nemškutarjem. Pripetilo se je že celo, da so taki uradniki izblebetali našim državnim sovražnikom tajne sklepe iz sej Narodnega sveta.
Drugi JDS uradniki pa,, ki so Še ohranili svojo jugoslovansko zavednost, pozabljajo, da so na Koroškem in v plebiscitni coni. Pozabili so tudi na trdni sklep glede Koroške, kjer jo vsako strankarstvo med Slovenci prepovedano, ker bi skrajno škodilo in po-gubonosno vplivalo na izid plebiscita. Vendar vkljub strankarski prepovedi so zanesli ti JDS uradniki kranjsko strankarstvo in prepirljivost tudi na Koroško. Začeli so ustanavljati Sokola, ki že obstoja v Železni Kapli in Pliberku.
Pečat celemu za Koroško pogubnemu JDS delovanju pa je presojevanje koroške Zavedne narodnosti po udeležbi pri raznih veselicah, plesih, prireditvah in Sunderskih zabavah. Kateri rodoljub na Koroškem ne pleše, ne popiva, se ne veseljači in ne zabava na državne stroške, pač ni — Jugoslovan, ampak ničla, če Že ne strup za ugodni izid plebiscita.
Mi vsi pravi, resni, delavni in trezni koroški rodoljubi, ki gledamo to JDS postopanje na Koroš-
kem, smo v strahu in trepetu, kako bo, s plebiscitom^, ako se bo pustilo te za Koroško naravnost škodljive JDS stra,likarje pri nas.
Te vrste smo pisali in zaupali širši javnosti ra« vno sedaj radi tega, ker so prišli do glede prihodnjem usode Koroške odločilne vlade možje, ki jim je jugoslovanstvo prva, in glavna naloga,, potem še le strankarstvo, ki bi se pri nas na Koroškem sploh niti še imenovati ne smelo.
Caveau! consules! da ne bo enkrat prepozno im Koroška izgubljena za vedno.
Dvignimo produkcijo!
Vsa vpije po valutni reformi, kakor da bi bila mogoče to stvar izvesti z enosmvoo ministrsko odredio. To d u stvari ne more izpeljati tudi najbolj duhoviti finančni minister. Sodelovati mora celotno prebivalstvo 7. vstrajnim in dolgotrajnim delom. »Pelo in varčnost' to geslo, katero so proglasili Francozi, J« edino zdravilo tudi zaj nas.
Gela mizerija tiči v dej s.' .1, da je denar malo, zelo maio vreden, tako mala, da stoji na svetovnem denarnem trgu komaj nekaj nad ničlo. Ako vzamemo Iz prometa del denarja, ne bo radi tega vrednost £<r-*s»g«, kar ga bo ostalo, mnogo narasti». Ako Je vso skupaj malo vredno, ne bo veliko več vredno, oko polovico uničiš in ostane samo polovica. Nekoliko bo poskočila vrednost denarja, kakor je vsako blag« dražje, ako ga je manj. .Toda vgled tega še ne po* * Skoči vrednost denarja saiu-i na sebi. Tudi vsa drogo sredstva, ki se predlagajo od poljudnih reforma* tor jev, so ali brezuspešna ati pa učinkujejo samo začasno. Edino trajno in aspeloo sredstvo ja samo?* Delo in varčnost.
O poglavju varčnost bi bilo treba govoriti posebej, dasiravno je tudi to zelo po .retino. Obveljati te moralo načelo, da niti v javnem, .niti v zasebnem gospodarstvu, nobenega izdatka čez neobbodno potrebo* A pri nas se uničijo silni im lijeni za pijačo, za tobak in še za mnoge druge nepotrebne stvari. Vojna
LISTEK
Mariborska ulična imena.
<Razgovor na Onem svetu — priobčil dr. L. Lenarcl.)
■ '	Dalje.
,ln slovar ste založili.“
./Fiuti to je res! Bilo ga je zelo potreba, zlasti m osebe, kakor sem jaz, ko nisem znal niti prav govoriti slovensko, a je vendar bilo treba večkrat ob -(levati z ljudstvom. Za to potrebo sem lahko nekaj irtvoval, toliko bolj, ker stvar tudi z gospodarskega «tališča ni bila tako slaba.“ .
V'tem trenutku plane k meni se'nca nekega moža in prične:
„Kaj? Radi slovarja? Ali nimam ja,z največjih zaslug za slovar. Jaz sem ga sestavil z neumornim flelom in temeljitim znanjem. Škof je dal samo nekaj tisočakov za tisk, kar se je povračevalo iz razprodaje. Mene se pa ne spomni nikdo!“
„Kdo si pa ti?“
„Matej Cigale sem jaz, kaj me ne poznaš? Mene. bi moral poznati vsak dijak!“
„Ne zameri! Kulturno delo se hitreje pozabi — ket materijelno, pa če tudi rodi trajne sadove.“
„Kaj pa ti, stara korenina, grča nezdrobljiva?“ nagovorim starega Matija Gubca, ko ga zagledam tu med. ranjkimi, „ali te še kaj peče stara rana?“
„Oh, peče, peče! Le polagoma se celi. Saj veš5,-gospodje so me sežgali gori na Markovem trgu v Zagrebu, ker sem dvignil našega kmeta in sedaj mi je sojeno, da me mora peči rana, dokler ne bo zavladal jugoslovenski kmet in ne bodo popolnoma ukinjeni naši nekdanji zatiralci. Priznati moram, da se moja ra- f na v zadnjih časih zelo dobro celi. A vendar peče še | redno.“
„Le malo še potrpi, kmalu bo zaceljena pòpol -noma. Veš, naš kmet je sedaj vstal, kot vojska kralja Matjaža. Sedaj so celo naši kmetje postali naši jugoslovenski ministri.“
„Le nikar se preveč ne hvali“, seže mi v besedo Stanko Vraz. „Jaz opazujem ilirsko gibanje na zemlji doli z ravno isto vročo dušo, kot sem se zanj boril nekoč med živimi in vidim mnogo. Naš seljak še nikakor ne zna primerno oceniti narodne in socijalne svobode, katero je zadobil ter se še rie zaveda velikega prehoda, katerega je naredil . . .“
„Moj duh mora zaplavati nad njim . . prične s patetično besedo dr. Ljudevit Gaj.
„Kaj, tvoj duh?” pričnem se prerekati ozlovol-jen in pri tem pozabim popolnoma, da imam pred sabo duha rajnkega, „meni se zdi, da je med nami celo veliko preveč tvojega duha, tistega duha bahavega besedičenja brez pozitivnega dela, vednega vrvenja brez solidnega proizvajanja, duha sebičnosti in ne-odkritosrčnosti . .
„Nikar vendar“, prične miriti Stanko Vraz, — „sloga, sloga, dela naj vsakdo in ljubi . . .“
„Kakor si ljubil in delal nesebično in požrtvo -valno ti . . .“
„-Taka ste vi gospoda“,'seže nekoliko zaničljivo v besedo Matija Gubec, „ako pridete trije skupaj, se takoj skregate, potem pa po brezplodnem prerekanju zopet razidete. Jaz pa pravim: Nobenega krega! Le vkup,-le vkup, uboga gmajna! Cepce v roke, pa po naših zatiralcih!“
„Ti res ne veš ničesar.“
„Ti niti ne veš, kakšna izprememba se je izvr-„Jaz poznam samo svojo perečo rano.“ šila! Naš kmetje sedaj svoboden, tlake ni več, gospode tudi ne, Turek pregnan, tebi smo pa ravnokar v Mariboru imenovali ulico.“
„Meni?“
„Da, tebi in Zrinjskemu in Frankopanu in Tat-tenbachu.“
„Za božjo voljo! Saj so Zrinjski in Frankopan ravnotako zatirali kmeta, kakor Tahy. Ali nič ne veš, kako so nas obešali Zrinjskijevi hlapci?“
„Toda Zrinjski in Frankopan sta vendar velika hrvaška plemenitaša in hrvaško plemstvo je . . “ m* • • svojo državo predalo Madžarom, potem vedno držalo svojo odvisnost od Madžarjev, ker jim-je ravno ta odvisnost bila poroštvo, da bodo z madžarsko pomočjo lažje v sužnjosti držali ljudstvo.“
„Saj sta bila vendar obglavljena od cesarja, — ker sta se potegovala . . .“
• ■ za svoje plemiške svoboščine, hoteč popolnoma neodvisno odirati ljudstvo!“
„Za božjo voljo! Naj se tvoj duh nikar ne prikaže več na zemljo, sicer te naši oblastniki zaprejo radi narodnega izdajstva.“
„Čeprav sem na tako grozoviti način umrl za narod !“
„In čeprav so te živega spekli tvoji lastni rojaki.“
„In Tattenbacha ste tudi proslavili v vašem mestu ?"
„Seveda.“
„Potem je pa res bolje, da ostanem tukaj v svojem zavetišču. Ce ne, bi me doli v vaši svobodni Jugoslaviji še zaprli kot upornika ali vsaj internirali kot osumljenca.“
„Vidiš, dragi moj! Odkar so tebe spekli na trgu sv. Marka v Zagrebu, pa do ustanovitvijo naše svobodne Jugoslavije je preteklo več kot 300 let, toda našet mišljenje se ni veliko spremenilo. Ko si ti dvignil upor slovenskega in hrvaškega kmeta zoper svoje zatiralce, si najprej odposlal odposlance na Dunaj k cesarju. Tvoji kmečki možje so pokleknili pred vladarja, proseč: „Milostljivi gospodar! Dovolite nam, da se nekoliko popuntamo zoper naše grajščake.“ In tam na Dunaju so odvrnili tvojim kmečkim možema „Milostno dovolimo, da napravite nekaj kravala.“ Ko ste se nato res uprli, so pa prišli cesarski hlapci, so vas pobili, poobesili, tebe pa v zabavo celega zagrebškega meščanstva spekli živega na glavnem trgu. Menda je bil to v zgodovini edini slučaj, da je prosil kdo svojega gospodarja za dovoljenje, da se sme po-puntati . . .“
(Konec prihodnjič.)
nas ni učila varčnosti, ampak ravno obratno. Mnogo ljudi je prišlo naglo in nepričakovano do večje množine denarja, katerega vslad tega ne znajo ceniti in ga lahkomišljeno zapravljajo. Amerika, ki je postala med vojsko denarno močnejša, kot poprej, je čez noč postala „suha“. To se pravi: sklenili so v državnem zboru, da se prepove vsako prodajanje o-pojnih pijač in se je to tudi izvršilo. Nam se zdi to kot bajka. Najbolj kulturne dežele, kakor Amerika, Finska, Skandinavska so ali popolnoma ali vsaj sko-rej popolnoma suhe, na Ruskem je že davno pred vojsko državni monopol znatno omejd uživanje žganja, Francija, Italija so razmeroma zelo trezne. Judje so jako trezen narod in to jo tudi eden izmed virov njihova sile. Pri nas se ne stori ničesar, k večjemu kakšno sekiranje s koncesijami in licencami.
Drugo, še bolj pereče vprašanje, je poglavje o delu. Gospodarsko nas zamore rešiti samo delo. A delo mora biti v resnici izdatno. Gledati treba, da se naredi veliko inj da to, kar se naredi, tudi v resnici velja veliko. Najbolj izdatno je francosko delo. Francos ustvari v istem času iu z istim naporom sil največ vrednosti. V tem tiči glavni vir francoskega bogastva. Naš človek pridela takozvani cviček, katerega., spijejo zopet ljudje v deželi, tako, da je.delo za narodno gospodarstvo brez pomena. Francoz pridela z istim nakladom sil in Časa šampanjec, ki se prodaja zelo drago po celem svetu in je narodu ogromen .vir bogastva. Naš fant redi v hlevu zajce, ki so za gospodarstvo skoraj brez koristi, Francoz vzredi ob istem času posebne, dragocene pasme: srebrce, mr-kače, angora, lotrinžage itd., ki se prodajajo v tujino in vržejo deželi velike milijone. Nemec si je na -penja.1 možgane in iznašel nožiček s 17 predmeti: škarjice, vijak za zamaške, žličko za uho itd. Francoz je ob istem času iznašel morda, velociped ali automobil.
Treba torej, da se pridela veliko in da je to, kar se pridela, veliko vredno. Opažamo pa, da se prideluje vedno manj in da je pridelek vedno manj vreden. Sedaj je treba veliko večje 'število rudarjev, da pridela isto množino premoga, kot pred vojsko. Tako tudi’pri vseh drugih , podjetjih. Splošno se opaža vsepovsod, da sedaj proizvajanje pada in da še to, kar se pridela, je manj vredno. Kolikor manj se bo proizvajalo, toliko slabše bomo stali gospodarsko. U-:v ažati bomo morali izdelke v tujino, ter jih plačevati 7. našimi poljskimi pridelki. Kar več izvažamo, kakor pa uvažamo, služi v kritje valute in na ta način bi s» denar polagoma- dvignil. Ako bomo. pa proizvajali malo, bo tudi razlika med uvozom,in izvozom majhna In vrednost denarja se ne bo mogla nikdar dvigniti. To je popolnoma! jasno, vprašanje je samo, kaj je temu krivo in kako bi se dalo odpomoči.
Navadni meščan s svojim predpotopnim mišljen-Selavni čas . . . ljudje'nimajo več vesti in poštenja, jem odvrne takoj: Ljudje nočejo delati . . . ljudje zahtevajo prevelike plače . . . upeljal se je osemurni in podobni razlogi. Z eno besedo : hotel bi, đa se zavrti kolo časa vsaj zadvajset let nazaj, ko so delavci Belali za majhno plačo tudi po 12 ur in še več, bili pohlevni in ubogljivi in veseli, da so zaslužili toliko, da so mogli živeti, dobiček pa oddajali gospodarju.
Toda sedaj se je veliko spremenilo in nič ne pomaga ne pridigovanje, ne godrnjanje, še manj pa zmerjanje čez socijaliste. Nikar si ne mislimo, da bomo s policijskimi sredstvi prisilili delavca k izdatnem delu. Tudi cerkev ga ne bo poboljšala. Treba je poseči globeje.
Poglejmo agrarno produkcijo. Dninar, ki dela pri veleposestniku, dela dnevno malo, treba ga je prositi in plačati drago. Se slabše je bilo svoj Čas tla črnsko delo, če prav je stal valpet za tlačani z bi -čem! v roki. V neki stari slovenski knjigi, ki je stara že čez 300 let, je zapisan pregovor: „Kdor se na tlaki pretegne, mu s prd . . . zvbne“ — znamenje, da takrat naši pradedje niso posebno goreče opravljali tlačanskega dela. Poglejmo pa kmeta, ki obdeluje sam s svojo rodbino svoje posestvo. On ne vpraša, koliko ur dela, skrbi, da je delo izdatno in vkljub temu, da je njegovo gospodarenje veliko bolj negospodarsko, kakor pa grajščakovo, ker nima ne take izobrazbe, ne strojev, ne kapitala in zlasti, ker se majhno posestvo samo na sebi ne da tako lahko, razumno obdelovati, kakor pa veliko, se vendar njegova zemlja veliko bolj izplačuje, kakor pa grajščakova. Vzrok tiči I edino v tem,i da je veliko bolj marljivo in skrbno de-I lai, kakor pa najemniki pri grajščaku. A zakaj jel de-! lai? —'Ker ima zavest, da dela za sebe, dninarju je I pa vseeno, koliko’ naredi, samo, da potegne plačo.
To je torej ključ do razvozljanja uganke. Ce
! hočete pripraviti delavca, da bo delal veliko in z vnemo, ga je treba ,posta citi v položaj, da bo imel korist od svojega dela. Doklér mu je vseeno, če se proiz-I vaja veliko; ali malo, ali dokler vidi to korist samo v j megleni daljavi, se ne bo ogrel, da bi delal bolje.
I Ne pomaga pridigovati, da ima od deia korist cela I država in tako posredno tudi cn, ko pa vendar vidi, f da največjo in neposredno korist ima ravno delodaja-~ lec. Sedaj je delavec organiziran in organiziral se bo I vedno bolje, torej ga ne bo nihče prisilil, da bi rad l in dobro delal za druge.
I Produkcija se; bo dvignila, samo pod dvema pogoji: 1. ako bo delavec videl, da dela za sebe, to j se pjravi, da ima od nadprodukcije korist samo on, ne pa drug». Popolnoma se da to doseči samo s socijalizacijo obratov in treba hi bilo s tem pričeti, pa naj tudi produkcija pri socijaliziranju v pr vil; časih pade. Še bo že pozneje toliko bolj dvignila. Kjer ni mogoče takoj izvesti cele socijalizacije, naj se bi zaen -krat poslužili vsaj polovičnih sredstev, kakor je soudeležba pri dobičku. Samo akordna plača je popolnoma nerabno sredstvo, ker to ne pomeni izboljšanje delavskega stanja, ampak izrabljanje enega delavca proti drugemu.
2. Delavec mora imeti zavest, da je vodstvo države v rokah strank, ki stoje na proletarskem stališču. Samo v tem slučaju; bo imel zaupanje v državo in se rad žrtvoval za njene koristi. Ravno sedaj vidimo, da se na Nemškem proizvajanje vrši v najlepšem reda in dviga vedno bolj. Na Ruskem so boljševiku organizirali colo velikansko delavske armado, organizirali produkcijo na največjo skalo in s tem zelo podkrepili svojo moč. Kjer pa vladajo takozvane meščanske stranke, so štrajki in nemiri na dnevnem redu in produkcija pada vedno bolj.
zahtevo, da se ima ustvariti sova koncentracijska vlada. Vsi člani sedanje vlade pa enoglasna izjavljajo, da je izključeno, da bi sedel kateri od njih v novi vladi s tako korupinimi elementi, kot so ravno demokrati. Sedanja vlada vztraja na parlamentarizmu in noče vsiliti ne novega volilnega reda, niti vporubijati državnega denarja brt* privoljenja narodnega predstavništva.
V	seji narodnega predstavništva dne 12. t. m. se je oglasil k besedi bivši finančni minister Veljko/ič. Skušal je oprati Protičev zadnji očitek, da je izvabil na prevarljiv način ljudstvu 1 milijardo in jo potrošil. Med Veljkovičevem govorom je nastal v zbornici večkrat hrušč in trušč Veljkoviču je odgovoril Protič in mu dokazal iz aktov, da je opravičena Protičeva včerajšnja trditev, da je ta svota odvzeta na prevažni način.
Po teh razgovorih med Protičem in I Veljkovičem se je začel v zbornici prepir za kvo-I rum med vladnimi strankami in opozicijo. Prišlo je do burnih prizorov radi prepira, ali se naj j vpišejo neverificirani poslanci v listo, kadar se vrši štetje poslancev ali ne Po dolgi tozadevni ; .debati se je dognalo, da imajo neverificirani poslane? pravico, da se vpišejo v števno listo, ni-I majo pa pravice glasovanja.
Po tej debati se je vršilo štetje po-I slancev. Navzočih je bilo 149 poslancev, torej I dovoljno število.
Ì	Naša mirovna delegata Pašte in
j dr. Žolgar sta se vrnila iz Londona v Pariz. V I Londonu je samo še ostal dr. Trumbič.
V	e s n i č je bil odlikovan z redom belega
f orla.
I	Pri občinskih volitvah v Osjeku
I je dobila Ljudska stranka 336 glasov in dobi 3 I zastopnike. Hrvatska zajednica je dobila 7 za-! stopnikov, demokrati 2, hišni posestniki 1, ko-I munisti 20, radikalci 4, trgovci in obrtniki 3. j , Društvo javnih nameščeneevv f Zsgrebu, katerega delovanje je prepovedala po*
I prejšnja vlada, je zopet obnovljeno in dovoljeno.
Pri agrarnem poverjeništvu v I Ogulinu, katerega je vodil demokrat dr. Zdrav* \ ko L., se je dokazal primanjkljaj 32.000 kron. Poverjenik mora tudi povrniti več tisoč K potnih računov, katere si je zaračunii nepostavno.
Razvoj avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja.
Maribor, Ptuj, Celje imajo po svoji logi v bodoče izvri.ev.ati veliko nalogo. Gospodarsko vplivajo ta mesta na celo mariborsko in celjsko okrožje;, reči za-moremo. da so centra celega gospodarstva, obrtništva, trgovstva in kinefijstva tja na Korošico na eni sirani m v Prekmurje na drugi strani.
Pogrešamo vedno pravega odtoka iz teh središč to pa radi tega, kor so se ta mesta obdala z nekim kitajskim zidom, z mostno avtonomijo, ki je imela svoj čas le za nemškutarje veliki pomen. Z avtonomijo so umetno vzdrževali meščani svoje nemštvo in se brandi vpliva iz slovenskega okoliškega ozemlja, toda nedvomno je, dai so z njo ovirali razvoj mesta samega. 2e dejstvo samo, da so v predmestjih povsod nastale velike naselbine, dokazuje prejšnjo trditev. Te naselbine so bile v vodnem nasprotstvu z mestno gospodo in ji zlasti kljubovale v gospodarskem oziru. Kato so se ravno ta tri mesta v zadnjdi desetletjih , kakor to priča Statistika jasno, prav počasno razvi-jala in skoro do malega nič napredovala.
Za nas Slovence pade razlog prejšnih nemškutarjev; mi nimamo povoda braniti starih nemškutarjih rodovin, temveč moramo pospeševati pomnožitev slovenskega življa iz dežele in mestne ckolice. Zato moramo skrbeti v prid vrsti, da dobijo Maribor, Celje. in Ptuj večja pljuča, da bodo lažje dihala. Vse ozemlje okrog, mesta, ki ima skleujena bivališča in
značaj mestnega življenja, bi se moralo priklopiti mestom. V Mariboru n. pr. spada del Krčevine in Lei-teršberga na vsaki način pod mestno upravo, Stu -donci so ravno tako lep del mesta, ki se ne zamore prav ločiti od njega, V Ptuju je Breg ločen od mesta le umetno; ravno tako bi nikdo ne verjel, da ne spada k mestu sklenjeni del hiš v Gaberju in na Bregu onkraj Savinje. V vsakem oziru bi bilo boljše za mesta in za te jim pripadajoče dele okoliških občin, če bi imela enotno upravo. Ne zamolčim, da so včasih branijo okoliške občine združiti se z mestno občino, ker imajo včasih k >t, take svoje malenkostne vzroke. Toda skupni interes in skupne koristi prevladujejo vse majhne prednosti posameznikov. Posledice priklopkve teh krajev k mestom bi bile velike. Pre -pričani smo, da bi se mesta veliko hitreje razvijala in lažje gospodarsko utrdila.
Opozarjamo merodajne kroge,, zlasti pà mestne zastope kakor tudi sestope z'ainteres:ranih občin, da se posvetujejo in sklepajo, v koliki meri bi bilo umestno izvršiti nasvetovane priklopitev. okolice mestom Mariboru, Celju, in Ptuju.
Opomba uredništva. S tem člankom se uredništvo nikakor čisto ne strinja, a vendar ga je objavila „Straža“, da pride enkrat zgoraj, obravnavan načrt v javnost in se oglasijo in objavijo razni vzroki za in proti.
Politico«* I etiti.
P	«Jugoslavija.
V	Beogradu se vršijo sefe narodnega predstavništva. Demokrati in socijalisti hočejo vlado diskreditirati, češ, da je vlada proti volitvam. Te trditve zavrača Stojan Protič z dejstvom, ker namen in cilj sedanje vlade je ravno izpeljava volitev.
V	sejah narodnega predstavništva je za-•čel Protič z o korupcije prej nje demokra-
se je prejšnjega ki je izvabil na kolkovanju ban-in da je to svo-
tično-sccijali stične vlade. Lotil finančnega ministra Veljkoviča, prevarljiv način 1 milijardo pri kovcev in to na škodo naroda to potrošil. Protič vztraja na stališču, da ne bo poprej odstopil z ministrskega predsedništva, dokler ne bo odkril narodu celotno korupcijo poprejšnje demokratično-socijalistične vlade. Ta Protičeva odkritja so seve demokratom skrajno neljuba.
Dr Smodlaka in njegov klub je začel v naroduem predstavništvu igrati čudno vlogo. Dr. Smodlaka pisari pisma na razne klube z
Italija.
Italijanska, vlada je razglasila, da p’aČuje svojo misijo na Dunaju sama, kar je vzbudilo veliko začudenje. Po mirovni pogodbi imajo namreč entèntne država na Dunaju svoje vojaške misije, katere pa mora vzdržavati Avstrija, kar je za Dunaj veliko breme. Odredba Italije velja kot znak prijaznosti do Avstrije, ima pa tudi ost zoper druge ententarske države.
Italijanski železničarji grozijo % zopetno stavko.
Nemčija.
Nemci imajo zopet svejo rodoljubno zadevo ali kakor se reče bolj domače; škandal. Tokrat se je proslavil Viljemov sin princ Joa-him Hohenzollem. Dogodek se je izvršil sledeče: Nekega poznega večera je sedel princ Joabim in še nekaj prijateljev in prijateljic v posebni sobi obednice hotela Aldon. V glavni dvorani je igrala godba, Pri drugi mizi'poleg princa so sedeli pri večerji neki francoski častniki. Godba zaigra neko nemško narodno pesem, družba vstane, samo Francozi sede. Po njihovih predpisih jim je namreč prepovedano vstati, ako igra godba himno tnje države, kar je princ dobro vedel Toda začel je nanje kričati, naj vstanejo, pograbil posodo s evetjem, ter jo vrgel v francoskoga stotnika, potem pa kozarec za kozarcem. Stotnik se je onesvestil in nesti so ga morali iz dvorane natakarji. Princ je kričal: „Ven svinje, pobite pse!“ Ko je stotnik že ležal na tleh, je priskočil k njemu princ Hohenlohe, si sezul črevelj in udaril ž njim častnika v o-braz. Z Joahimom je divjala tndi cela družba, ki je bila ž njim. Na Francoskam ie seveda tako obnašanje vzbudilo vihar in zahtevajo zadoščenja. Nemška vlada se mora opravičevati in prositi odpuščanja, nemški nacijonalci proslavljajo princa, kakor da je storil veliko junaštvo, kar je bolj pametnih Nemcev, se pa izgovarjajo s tem, da so bili cesarski princ in njegova družba pijani.
Nemčija bo plačala vojne odškodnine in povračilo 520—530 milijard v zlatu.
Avstrija.
Avstrijska krona se je dvignila na
2-75, Torej zopet lahno dviganj©, a vseeno še ne veliko nad ničlo.	„
Tudi Avstrija poviša eene voženj na železarnah in poštnih pošiljatev za še enkrat toliko.
Po avstrijskih časnikih se vedno bolj »može glasovi v korupciji uprave in navajajo drastični slučaji. Zlasti zoper takozvane delavske sveto se dvigajo hade obtožbe.
Avstrijska vlada je poslala v Varšavo k Poljakom državnega tajnika Zerdika, da sklene s Poljaki nove trgovske dogovore.
Prometne pristojbine v Avstriji se zvišajo s 15. aprilom v osebnem prometu za 50%, v blagornem 80% do 100%. Poštne, brzojavne in telefonske pristojbine pa se podvoje.
Bela K n n, ki je interniran v Avstriji je ponudil 200.000 K kot poroštvo, da se mu tavoli svoboda. Ta prošnja se ni dovolila.
Madžarska.
Madžarska narodna armada šteje — po poročilu irancoskega lista „Temps“ — 35.000 mož, cela madžarska armada pride na 12.000 vojakov. Opremljeni so dobro, a nimajo dovelj streliva. Obleko so dobili na Francoskem, je dobra, a je je premalo. Strelivo dobivajo od Angležev in Italijanov. Šef generalnega štaba Hor-tv-j e vili čet je baron Berzeviczy, bivši šef generalnega štaba pri feldmaršalu Kövesu. Zaenkrat madžarska armada radi pomanjkanja opreme in streliva ni sposobna za vojskovanje, a lahko se •še preskrbi v večji meri, ako je zanje ententa tako dobra.
Čehi in Pollaki.
M ed Čehi in P o 1 j a ki v Tešinjskem, ! kjer se ima vršiti ljudsko glasovanje, so izbruh- j
■siili krvavi nemiri, ki so narastli do pravcate j bitke. Češkega župana iz Orlove so Poljaki vjeli in odpeljali v Krakov. Ko so Čehi to zvedeli, so se oborožili in odpravili proti Karvinu, da oprosti svojega župana. Na mostu med Frištatom in Karvmom je prišlo do prvih bojev. Nastopilo je vojaštvo entente, ki je za čas glasovanja zasedlo deželico, a brez uspeha. Italijanski častnik, ki je poveljeval ententino četo, je bil tepen, en francoski vojak pa ubit. Nato so se začeli boji po vsaj okolici. Poljaki so nastopali s strojnica-
mi.	Ententa je groglasila nad tešinjsko kneževi-aio obsedno stanje.
Rusija.
Sovjetska Rusija je poslala Poljski piovo mirovno ponudbo, v kateri se povdarja, da Je povzročila sedanjo boljševičko ofenzivo na-pram Poljski Poljska sama, ker je napadla rdeče ukrajinske čete. Sovjetska Rusija je pripravljena ustaviti ofenzivo, ako neha z njo tudi Poljska.
Sovjetsko vlado priznava Amerika in se bode z njo pogajala o sklepu trgovinske pogodbe.
Amerika.
Amerika vztraja na stališču, da se požene Turke iz Carigrada.
O vseh bodočih vojaških akcijah Zedinjenih držav bo odločevial kongres.
Honduras.
Navajeni smo že na raznovrstne kravale in pretepe po različnih državnih zbornicah sveta, a ker so si ravnokar privoščiji gospodje ljudski zastopniki v državi Honduras v Južni Ameriki, je vendar nekaj izvanrednega. Stepli so se namreč tako, da je obležalo okrog 20 poslancev težko ranjenih, nekaj je pa ubitih, med njimi tudi predsednik zbornice.
Bnetise vesli.
Zavrčkim Omanom je imenovan preč. g. Anton Podvinski, župnik v Zavrču. Castitamo!
Zadražno-srcijalnl tečaj v Medjimurju. V Prelogu v Medjimur/u. se j® vršil dne 9. in 10. t. m. za-SSružno-socijalni tečaj. Predavala sta gg. nadrevizor Pušenjak in urednik Krajnc. Predavanja so bila dopoldne in zvečer. Kljub delu na polju so se možje in mladeniči tudi po dnevu udeleževali tečaja v prav lepem številu. V nepričakovano obilnem številu pa so prihajali poslušat	' ava n ja na večer. Zlasti so z
velikim zanimanjem-poslušali gospodarska predavanja. V Prelogu si tudi že snujejo gospodarsko zadrugo. Osvobojeni madžarskega suženjstva željno lire -pene po izobrazbi in gospodarskem ter političnem napredku. Mej med. Slovenijo in Medjimuriem, ni več. feelimo. da bi zdrav duh naše gospodarske in politične organizacije globoko prešinil tudi vse naše Med-jimurje!
ikfcSlo prijatelja la zaveznika sta postala svečinski „Jugoslovan“ Paskolo in duševni vodja mariborskih JDSarjev advokat dr. Karel Koderman. Za Paskola, tega najljntejšega nasprotnika slovenstva in Jugoslavije, ki je bil in še je glavni steber nemštva in nemškutarstva severno od Maribora in za krčmarja Anderla se poteguje čisti narodnjak dr. Karel Koderman. Narodni čut JDSarjev je padel globoko pod ničlo. Vprašajte gg. JDSarji vzornega rodoljuba in trpina župnika Vida Janžekovič v grobu, kake peklenske hudobije so počenjali Paskolovci v Svečini, Kungoti in Sv. Jurju z narodno čutečimi Slovenci. Vprašajte vse druge zavedne Slovence, kaj je bil, in kaj še je danes Paskolo . .
Rsvnatl!] BsllŠ V Št. Juriju ob jnžni žel. je zašel med popravkarje. A njegovi popravki skoro nadkriljnjejo popravke drugih popravkarskih veleumov. Vidi se, da g. ravnatelj Belle nima časa napisati pravilnega popravka, oziroma je glede tiskovnega zakona silno omejeno podučen. G. ravnatelj nima časa, da bi skrbel za večji raz ? voj svojih duševnih zmožnosti, ker se mora siromak od zore do mraka mučiti za prospeh Di o* fenikove „Samostojne“ nemčursko-liberalne stran- j ke. Čestitamo g. Belle k velikemu Vašemu političnemu in diplomatskemu napredku. Vi boste postali skorogotovo po zaslugi slavnega „zadru-garja“ Drofenika velik in slovit politik. Samo eno Vam manjka:	Popravkov ne znate ne se- j
stavljati in ne naslavljati. Torej g. ravnatelj, di- j plornat in politik, vzamite knjigo v roke in se j učite! Sicer pa Vas j« Vaš nastop na zborovan- f jn kmetijske podružnice pokazal v pravi luči. I Vi ste tisti, ki ste hoteli same pristaše SKS in j JDSkot delegate. Ali je bilo to pametno in mo- j dro za Vas, se bo še ie pokazalo. Svetujemo S Vam, da napravite raje v Vašem zavodu red, da se ne bo med gojenci širila nezadovoljnost. Skrbite za to, kar ste dolžni skrbeti Politiko in po-pravkarijo pa pustite, ker se razumete na oboje, kakor zajee na boben.
Tobačna trafika v Rogaški Slatini št. 44 (Pavilion) je do dne 30. t. m. potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 8905 K 3 v. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 800 K jamščine.
Nn gostiji Gumzej-Eigner pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 42 K. Prisrčna hvala!
Draži» lata. V sled i azveijave dosedanje lovske zakupne pogodbe se odda v četrtek, dne 1. aprila 1920 ob 10 uri dopoldne na uradnem dnevu v Slovenji Bistrici na javni dražbi v zakup lov občine Hrastovec za ostalo dobo t. j. do 30. junija 1922.
Mariborike vesti.
Ha „Delavčevo“ notico „dr. Leskovar čisti“, odgovarjamo, da sedanji vladni komisar sploh ničesar ni podvzel ne za in ne proti Vielberthu. Cela „Delavčeva“ notica je laž. Vielberthovo zadevo je pred svojim imenovanjem vladnim komisarjem g. dr. Leskovar zastopal le kot advokat. Vemo, zakaj je Vielberth neljub Pfeiferju in osobito Kamnikerjevemu servus kolegu dr. Graselliju, ker je pojasnil viteževo premogovno agenturo in ono 3000 kronsko nagrado za viteški zaslužek.
„Glasbena Matka Maribor“ prosi vse svoje pevce in pevke, da sigurno pridejo k prihodnji pevski vaji v torek 16. t, m. radi važnih dogovorov.	Odbor.
Glasbena Matica v Mariboru- Na novo ustanovljeni društveni orkester, ki ima nad 50 svi-račev, priredi dne 20. t. m. točno ob 20. uri zvečer v Götzovi dvorani s sodelovanjem koncertne pevke, sopranistinje ge. Lovšetove pod vodstvom svojega mojsterskega dirigenta, ravnatelja Matice g. Topiča svoj prvi koncert s sledečim sporedom : I. del kvintet na lok 1. Grieg Eduard : a) Srčne rane (Hjertesar), b) Zadja po-mlag (Varen), c) Preludj iz Holbergove Suite.
2.	Gade Niels Wilhelm : Novelete : a) Andante, Allo vivace, b) Andantino con motto, c) Scherzo.
3.	a) Lajovic :	Begunka pri zibeli (Prvič),
b) Lajovič : Kaj bi gledal, c) L. M. Škerjanc :
Pomladne noči. (Prvič). Pije ga. Lovšecova. 4 Öajkovsky Peter, Iijič : Elegija III.—H. del (popolni orkester.) 5, a) Gervaiso : Sarabanda, b) Dvorak Ant. Dr. : Humoreska, 6. a) Pucini : .Arija iz Opere Tosca, b) Grieg E : Kozlički plešejo, c) Cheminade : Poletje. 7) D’ Ambrosio Alfred : a) Paysanne, b) Rondo des Lutine : 8) Dvorak Ant. Dr. : Slovanski ples št. 8. Vstopnina k koncertu je sledeča : Sedeži v pritličju
I.	vrsta: 25 K, II. 20 K, HI. 15 K, balkonski sedeži 18 K. stojišča : v parterju 5 K, na balkonu : 4 K ; dijaška 3 K. Predprodaja vstopnic se vrši pri g. Zlati Brišnik v Slovenski nliei in pri g. Höfer v Šolski ulici. V ogib gnječe pri l garderobah opozarjamo nato, da se nahaja garderoba za balkon na balkonu. Z ozirom na pestri spored je velikansko zanimanje, ki vlada že sedaj med občinstvom, popolnoma upravičeno. Začetek koncerta je točno ob 20. uri in ostanejo med proizvajanjem vrata zaprta. Med 1. in II, delom daljši odmor.
Slavnostna predstava. Na Jožefovo, dne 19.
t.	m, ob pol 8. uri zvečer bo v društvo katol.
I rožnodolskih pomočnikov slavnostna predstava I igre : Mlini pod zemljo ali Zadnje nre : poganstva v Rimu z nagovorom in petjem. K obilni udeležbi vabi prijazno odbor.
Osepnice v okolici Maribora. V okolici Maribora sc je pojavilo v zadnjem času več slučajev pravih osepnic. Prebivalstvo mesta Maribor se poživlja, da se podvrže kakor mogoče hitro v smislu obligatorič-nega cepljenja proti kozam cepljenju, ki edino ščiti pred to nevarno boleznijo. Po sedaj veljavnih postavnih predpisih za cepljenje proti kozam mora doprinesti vsak prebivalec mesta Maribor dokaz, de je bil v času od 1. januarja 1915 do 1. januarja 1919 s pozitivnim uspehom cepljen proti kozam, ali pa, da se je po 1. januarju 1919 podvrgel cepljenju. Na Rotovš -kem trgu Št. 9 se vrši vsako sredo in soboto za prebivalce mesta od 9. do 11. ure brezplačno cepljenje s svežim cepivom.
_ ■ Cad«® „prikazen.“ v zadnjem času se je širila po Mariboru iu okolici čudna vest, da se je prikazalo „nekaj“ na strmi steni takozvanoga Schlapfeiiberga na levem bregu Drave nasproti Pobrežja. Nekatere bolj fantastične glave so v te r predmetu videle celo kip Matere božje ter i so kmetice kar v gručah občudovale to čudno „prikazen.“ Da se preišče ta stvar m se razbli-; ni ljudsko praznoverje, se je podalo dne 14. t.
; m. devet mož prostovoljne požarne hrambe na [ Pobrežju pod poveljstvom načelnika g. Slokana na ta b rib ter se je spustilo od najvišje točke požamika Ivana Obed (prejšnjega štabnega na-; rednika SHS) na 40 m dolgi vrvi v prepad. In ; kaj najde? Bil je navaden kamen, pobeljen z j apnom in s plaščem ptičjega blata! Bilo je vse j skupaj pod nekako steno, da ni bilo mogoče o-pazovati od zgoraj in je bilo celo početje za g. Obeda radi padajočega kamenja zelo nevarno. Del omenjenega kamna in deli plašča leži nav "ogled pri g. načelnika Slokanu na Pobrežju.
Mestno gledališče. Repertoire: V torek, dne 16. t. m.: „Brez denarja“, ab. A 28; v sredo, dne 17. t. m.: „Pepelnh“, ab B 29. V četrtek m predstave, pač pa je v sredo in to vsled tega, ker je godba zaposlena v četrtek drugje.
Najnovejše.
Predsednik Slovenije dr. Brejc je zaplenil na železniških postajah v Sloveniji vse transporte žita in drugih živil, ki so bili namenjeni v tuje države. Vsa ta živila so se oddala prehranjevalnemu uradu za Slovenijo
Finančno ministrstvo v Beogradu je brzojavno prepovedalo vsak izvoz živil iz Jugoslavije. Izvozna dovoljenja so ustavljena.
Vojaštvo dveh nemških brigad se je polastilo vlade v Berlinu. Prejšnja državna vlada je zapustila Berlin. General von Lütwitz je prevzel vrhovno poveljstvo.
Nemška državna skupščina bo zborovala v Stuttgartu. Prejšnja državna vlada je prejela od skoro vseh nemških deželnih vlad, da so jej zveste in da obsojajo beroliusko vojaško komedijo. Večina nemških čet je ostala na strani stare vlade in noče imeti nikacega stika z berolin8kim pučem. Cela Bavarska je nastopila proti berolinski vojaški diktaturi. Vsi nemški resni politiki obsojajo začasni prevrat, ki je brez pomena. Posrečil se je, ker vlada ni imela svoje narodne vojske v Vzhodni Prusiji. Celi puč se je doigral brez krvoprelitja. ÜÜÜÜ
Nemške konservativne strankefkandidira j o predsednikom republike Hindenburga, k! je voljen nastopili kot kandidat
@glàs iffiüipgave ,Jaitfaia‘ Maribor
Mais ili romita
odda
importna rap,one |n ekspertna tvrdka
a Cpvl MiRiBOR,
m vwi If Kotnika cesta 21
MmoJutI: SEKT, MARIBOR.
imate tal m
prodati ?
Sučeli’ tal ' kupiti !
pete službo!
Inzerirajte v Straži in tispeis ]a gotov!
prvovrstne kakovosti, kilogram po 4S M. prodaja in razpošilja proti poštnem povzetju'
MATIJA LAH, MARIBOR,
Glavni trg št. 5. 1	189
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MJtRSBOftU
se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev
KOLESA
Prva slovanska brivnica
Aleksandroya cesta SS5
se cenjenemu občinstvu za čisto in točno postrežbo priporoča.
ESKI Vetetrg ovina pasji
Ludovik Kuharič MBS čkrooijBsssi
in dele koles oddaja po najnižjih f dnevnih cenah obrtno podjetje
FR A H C Z3SSER, GRAZ,
Lazarethgasse 16.—Kolesa vedno v zalogi.	216 j
nodi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, m ami fakturnega blaga, platea itd. Nšaalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motoma žaga.
Glavna zaloga delniškega
|§C# vsake vrste 1É0Ìfse spre jm io v popravilo.
Postrežbe točna. Cenezmeme Jan Ignacij, Maribor
(Hana pošta, 2. nedstr., levo.
! lile se za graffi!«©
na Gorenjskem zanesljiv, neoženjen, pošten, okoli 40 let star valpet t ali višji hlapec, popolnoma iz-i urjen v kmetijstva in konjereji.
Ponudbe s spričevali prejšnjih 1 Blužb na trgovca M. E, ŠE.EC, L Grajski trg 2, Maribor. 207
V smislu §. 59 okrajnega reda z dne 14. junija 186A (dež, zak. št. 19) se stem javno naznanja, da je račun okrajnega zastopa za leto 1919 od danes naprej skozi 14 dui javno razpoložen pogled v okrajni pisarni.
Okrajni zastop Maribor, dne 11 sušca 192®.
Vladni komisar: Dr Josip Leskovar 1. r.
pridna, za napravo zavojčkov sladne kave se takoj sprejmejo. Podružnica JFevo CSšgor&č, Glavni trg 21, Maribor. 201
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Božah pri Maribora.	1796
mlad, z dobrimi spričevali se sprejme takoj pri Svetozar J. Veselinovič, Beograd, Poinkareva br. 20.	196
V smislu § 59 okrajnega reda % dne 14. junija (dež. zak. št. 19) se stem javno naznanja, da je proračun okrajnega zastopa za leto 192® od daoez naprej skozi 14 dež javne razpoložen v pogled v okrajni pisarni.
Okrajni zastop Maribor, dne II. sušča 1920.
Vladni komisar: Dr. Josip Leskovar I. ir.
veletrgovina vinom« ZAGREB, Palmđlćeva ul. 22
Telefon 12—M - — — Briejavi : „TOUAVI8“
audja svoje Segat» skladište crnih i bijelih, dalmatinskih; hrvatskih, banatskih i srijemskih visa. *
Ucenca, kuharico
in sobarico sprejmemo takoj. V BIZJAK in drug, parna pekarna Bog. Slatina.	208
lahek voz
«jato streho in sedežem, lep velik lovski toc sa družino ter več safejev mehkih drv je na prodaj T Mozartovi olici št 88, Maribor.
MHÌilBli151Sii1giiiili]il5iiiaiHÌBlg]aiaigIililHlBiaiBÌfflfflp1
ii
Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan
tzl din. 2,500,000-
Rezervni fondi glasom vknjižb
v zl. din. 9,885,283-
Današnja vrednost rezervnih fondov znaša preko
20.GO0.000’-
w sf®th dinarjih.
Bančno-z avaro valni zavod
JXBMi
ustanovljena leta 1882.-------------CENTRALAi BEOGRAD
(lastna palača) na vogalu Karadjordjeve, Hercegovačke in Travničke ulice. JFilijala za Hrvatsko, Slavonijo, Medjumarje in Prekmurje TZffOreOtl.
NajstarejšTin prvi domači zarod za zavarovanja.
Izplačila do konoaf septembra 1919:
3,220.540-46 dinar.
v joddelku zoper j požar :
850.129-841 dinar.
▼ oddelku zoper nezgode:
42.949*35 dinaroT.
JFilißate: Zagreb, Skoplje, Solun; snujejo se pa v Sarajevu, Ljubljani in v Novem Sadu. — Glavna zastopstva v občinah.
ttsnovana leta 1882 od prvih narodnih ljudi. JPttna’stlja uprava je v rokah uglednih predstavnikov našega naroda. Predsednik je gospod Luka čelovič, trgovec in veliki borec za naše narodno ujedinjenje.
dl ani upravnega odbora to: gospodje Ljuba Davidavič, bivši ministrski predsednik, Kosta Stojanovič, bivši minister, sedaj jvladni delegat na mirovni konfereaci; Obrad Blagojevič, odvetnik; Mihajlo Marjanovič, podpredsednik beogradske občine; Todor Gjurič, trgovec in Vlada Marinkovič, f trgovec.
dlani nadzornega odbora to: gospodje Todor Mijailovič, veletrgovec, Kosta Glavinič, bivši minister, sedaj komisar „Privi lego vane Narodne banke“ ; dr. Bogdan Gavrilovič, vseučiliški profesor; dr. Nikola Vulič, vseučiliški profesor in Živoj in Paunovič, trgovec.
Vrednotit rezervnih fondov sestoja iz: akcij Privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS, državnih rent in obveznic; nadalje iz lastnih palač v Karadjordjevi ulici, Hercegovački in Zvornički ulici, v kojih eni je največji in najmodernejši hotel „Bristol“ ; velikega nepremičnega posestva na Kazališnom trgu v Beogradu; hotela „Svoboda“ v Skopiju, ter iz lastne tvornice stekla v Paračinu — bar, reprezentira planes vrednost 30,000.000 dinarjev v zlatu ali prelio i®0,000.000’- Iiron.
«BBSBBgMlž mi Zadruga se bavi z^naslednjfmi zavarovalnimi posli >
zavarovanje proti sliOdi po požaru in Streli: zgradb, poslopij, trgovskega blaga, stavbenega in drugega lesa, vsa^industrijska podjetja, kakor: tvoriioe, žage, mline, ter v obče vsa zavarovanja te vrste;	Ig' N Sp GNU	*
zavarovanje za; življenje: in to za slučaj smrti in doživetje, doto za hčerke in odpravnine za dečke, razna kombinirana (zavarovanja ; zavarovanje proti nezgodam ali nesrečam: kot pri posameznikih ali družbah, pri tovarniških in drugih delavcih.d »rJS zavarovanje proti shodi na vlomu: kakor pohištva, blaga in ostalih vrednostih.
Mam savarovanjalprevzema najkulairtneja ter po nalpovaljnejšilijipemijskih plačilih.	I Otvoritev bančnega odseka se naknadno naznani.
Iščejo se zanesljivi in marljivi zastopniki za mesta, kakor tudi zastopniki za vodstvo glavnih zastopstev pofobčinah.
Vsa pojasnila daje rade volje interesentom:
Fili jatka! Beogradske! zadrugelv! Zagrebu
ti e Dalmatinska ulice 5.

iiiiaiaiaiaiaiaiiiaiiBiiuiiBiaiaiaiiiaiBiaiiiiiiiaiiiaiiiiiaa
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribor«,
Eadajatelj in založnik:! Konsoroij „Straža.*