v Trstu, v soboto U decembra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Uhaja izv.emši pomle^k. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška fit. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne franki raoa pisma m ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Odgovorni urednik; 1*roL F. t*aHc. Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarne Edinost. Naročnina »naša z! mesec L 7.-; 3 mesece L 19.5C; pol leta L 32— in celo leto L 60.-^ Za inozemstvo m^čno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave M. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo V širokasti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 90 ceni« osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20» oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L X—. Ojmd naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trat«, ottcfl sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I nad--Telefon uredništva in uprave 11-57. Nova cehoslovaSka vlada Po dolgih napornih pogajanjih in posvetovanjih med vodilnimi politiki dosedanje koalicije je končno prišlo do sestave nove vlade. Najprej je predsednik republike Masaryk poveril to nalogo bivšemu ministrskemu predsedniku, dr.ju Antonu Švehli. agrarcu- To pa že zato, ker je ta politik radi svoje umerjenosti, koncili j antnosti in politične širokogrudnosti izredno priljubljen in cenjen pri vseh strankah Ko sa Švehli ni posrečila sestava vlade — menda radi velikih navzkrižij med ljudsko stranko na eni in socijalnimi demokrati in narodnimi socijalisti na drugi strani — je predsednik republike poveril tc nalogo mon-signoru Šra^neku, vodji katoliške ljudske stranke. Ko pa tudi ta — bržkone iz istih razlogov, ki so bili odločilni za neuspeh S vehi e — ni uspel in je vrnil mandat v roke predsednika, je sledil poizkus s socijalnim demokratom Bechine. ki pa se tudi ni posrečil. Po teh neuspehih se je začel širiti glas o možnosti novih volitev, Id ga je pa lzpod-bil dr. Švehla s svojo izjavo v nekem go-veru, da njegova (kakor se je izjavil) močna in mogočna stranka odklanja misel na nove volitve ter je dostavil: zmaga bo naša! In tako je prišlo. Mandat je dobil dr A. Švehla. Sledila so dolgotrajna pogajanja, ki so končno dovedla do rešitve krize in sestave nove vlade. Pokazalo se je, da je bila resnična naša informacija, ki smo jo dobili iz Prage in ki je — v navzkrižju z dru£imi pesimističnimi vestmi — trdila, da se cbrisi nove vlade že kažejo na obzorju-In sicer nove koalicije. Ali točnejše: prejšnje s pritegnitvijo obrtnikov. Čehoslo-vaška je dobila nekoliko razširjeno koalicijo. Načelnik nove vlade je zopet prejšnji ministrski predsednik dr- Švehla Istotako je vodstva vnanje politike zopet poverjeno dr. j u Benešu. To pomeni, da notranja in vnanja politika Čehoslovaške ostaneta v prejšnjih smereh. In to gotovo na korist čehoslovaške države. Prejšnja koalicija je dosegla sijajne uspehe na obeh poljih Dosegla je konsolidacijo v notranjem. Zakonodajno delo prejšnje koalicije fc bilo naj-plodovitejše. Zlasti na polju socijalnih reform se je izvršilo v povojni dobi toliko koristnega in potrebnega na korist Širokih mas, da se s Čehoslovaško ne more —- kakor smo že opetovano naglašali — primerjati nobena druga evropska država. S svojimi ukrepi je koalicija znala premagati vse težave hude finančne krize. Dovedla je do '-onsolidacije financ in valute. Storila je mnogo ukrepov za povzdigo gospodarst/a m v prilog trgovini in industriji. Razvoj šolstva v Čeltoslovaški je sijajen. Pa tudi na narodno-političnem polju je dosegla velik uspeh Viden dokaz za to je v dejstvu, da se v velikem delu nemškega tabora pojavljajo znaki začenjajoče se preorijentacije v smeri od zanikanja države k pripoznavanju. od negativne k aktivni m pozitivni politiki- Ta preokret je tako viden. da so avtoritativni češki politiki že začeli govoriti o možnosti sodelovanja ne n-ške manjšine na vladi in upravi države. Toda razvoj ni še dospel tako daleč, da bi b;!a ta misel že danes izvedljiva. Posebno na moramo podčrtati tudi važno dejstvo, da je manjšinska politika v Čehoslovaški. zlasti na polju šolstva in ob jezikovnem vprašanju pravična in dobrohotna napram narodnim manjšinam. Razna znamenja kažejo celo, da se je tudi med komunisti jela porajati misel na spremembo stališča napram državi. Vse to so znaki napredujoče notranje konsolidacije- Seveda je ta preokret pripisati tudi pouku dogovorov v Locarnu, pri katerih je imel čehoslovaški minister dr. Beneš velik delež. Njegovo modro in dalekogledno poseganje v velika mednarodna vprašanja je neizmerno povečalo ugled čehoslovaške države pred vnanjim svetom. Zato je tudi vnanja politika v veliki meri aktivna. Pravimo torej opravičeno, da je na srečo države, da se je koalicija ohranila in da ostanejo smernice notranje in vnanje politike Ta povoljna rešitev čehoslovaške krize pa je pomembna in poučna za nas Jugoslo-vene toliko zunaj v narodni državi, kolikor za nas v Italiji. Za nas morda še posebno. Ta rešitev pomeni zmago ideje sodelovanja vseh narodnih sil za korist naroda, podrejanje strankarskih interesov skupni narodni stvari! V novi vladi so: agrarec poleg pristaša ljudske stranke, socijalni demokrat poleg narodnega socijalista, meščanski narodni demokrat poleg obrtnika — vsi združeni v misli, da služijo veličini svojega naroda in svoje države Ljudje so to naj-različnejših političnih struj in kulturnih nabran j - leda vsi — Cehi in rodoljubi! Ne da oi se odrekali svojih idealov in načel, sodelujejo vendar, da služijo stvari nareda. *a pri nas? Farlnaccl In vprašanje opozicije Filippelli oklotatan radi kritiziranja fašizma Seja poslanske zbornice In Težavno reševanje nemSKe vladne Krize Lutherju poverjen mandat za sestavo nore vlade? BERLIN, 11. «Nationalzeitung» poroča: govarja Farinacci na izvajanja Arnalda m o ministrskem predsednika. ** " j«-.«- ----*—i- ----1—2 ictzirom m. ta incident piše današnja sno Mussolinija glede vprašanja fašistovskega tiska Zaenkrat ne moremo soglašati, — piše Farinacci, — z Arnaldom MussoHni-jem, ki izjavlja, da je vladni stranki potrebna opozicija. Fašizem je dokazal v zadnjih dneh, da ne potrebuje opozicije. Brez A ven ti na je proučil v parlamentu vse važne zakone ter jih odobril- V najslabšem slučaju bi mogli razumeti opozicijo komunistov, republikancev in tudi maksima-listov. toda nikakor ne moremo zapopasti opozicije takozvanih liberalcev in demokratov in njihovega tiska. Vsi lažikonstitucrjonalci, demosocija-lci in p^nolari- so bili proti nam in so vodili proti fašizmu obrekovalno akcijo. In taka opozicija, taka kritika naj bi predstavljala bodrilo? Da ne potrebujemo opozicije, nam dokazujejo pravkar odobreni fašistovski zakcoii v parlamentu. Mi ostanemo neupog-Jjivi; vztrajali bomo v naši borbi tako dolgo, dokler bo živel na italijanski zemlji le en nasprotnik. RIM, 11. Tukaj se mucfe že već časa. senator Luigi Albertini Imel je par sestankov z voditelji nacijotnaine unije Amendolo, Cinoo in Vettorijem. Fašistovski krogi pravdo, da namerava Albertini ustanoviti novo opozicijsko stranko. Sinoči je fašistovski -poslanec Amiicare Rossi v hoteiu ' Moderno* okkrfutal bivšega r~ — --■-'- ' — w stvari nareda Da, aa — Cehi so zrel narod! Pa t Med nami je ljudi, ki jim je stranka vse in J i rt I/i rfnvAriirt i ** > . ------- ' ; ■ - J '"'tlllKa > nad vsem m ki govorijo in dokazujejo c o, da razdor in medsebojno sovraštvo ne škodujeta ff Tako smo čital i še nedavno v np. kera slovenskem listu- Skrajni čas bi zares bil, da bi mi začeli posnemati češke zglede, kaj in kako velevala ljubezen in zvestoba do naroda — vsaki stranki, ako se noče trmasto in grešno sama izločali iz okvirja narodne vkupnosti. • «Cremona Muovai» to4e; Fi&ppetli naj le m-odči Sicer se ne bo, mogel radi svoje laž-njive spomenice, ki jo je pisal v zaporu, izogniti fašistovski reakciji. Filippelli ju ne preostane drugega, kakor da se odtegne javnemu življenja in da miruje. RIM, 11. Na da&a&njl sej« zbornice se je vršila razprava o posameznih členih zakonskega načrta., ki se t»6e delovnih kolektivnih pogodb. Nekateri členi 90 biLi po daljši debati spopolnjeni, nakar je zbornica sprejela zakonski načrt. Seja taenaAa se je pričela ob 15. Predsednik je naznanil, da je umn4 senator Ce£alo. — Pred svojo smrtjo je poslednji narekoval brzojavko, v kate« pošilja vsem senatorjem najprisrč»ejše pozdraise ter jih prosil naj ne proslavijo njegovega spomina. —-Izpolnjujoč njegove želje je senat odpesiaa njegovi chnežini so&atpo brzojavko. Finančni minister Volpi je v imenu vlade predlagal, da se preloži fftzpmva #rde zakonskega nacrta o zvišanju ptaČ ministrom m đržaivnim podtajnikom- Senat je enoglasno spre^eJ Volpijev predlog. Nato je tajnik sen. Rebaudm^o prečrtal nekatere zakonske načrte, ki aa Wt odobreni potom tajnega glaoovaapa. Za jutri ob 15. j* sklicana, javna seja senata. H Kiln u bon pogajati t Franciji a nikakor s Španijo . LONDON, 11, Dopisnik lista «Daily Mail» Canning javlja iz Tangerja, da )• Abd E1 Krim pripravljen pričeti mirovna pogajanja na podlagi pogojev, ki jih je ponudil Painleve v preteklem juniju. Canning pravi, da to še nikakor ne pomeni, da so Rifovci popustili od svojih zahtev. Abd E1 Krim je zadovoljen s francosko interpelacijo rifovske avtonomije in raditega ni nikakih ovir za sklenitev miru s Francijo. Marijah) primala mm K Pred novim sestankom Male aniatite — Misija poslanika Balugdžića t BerKnu Proracnm Zagreba ZAGREB, 11. Proračun mesta Zagreba za leto 1926. znaša 84334 624 Din izdatkov, dohodkov pa 84,968.648 Din, tako da je proračun aktiven. Finančni odsek mest-BEOGRAD, 11. (Izw\) Na svoji današnji nega sveta je sklenil na svoji današnji seji, dopoldanski seji je narodna skupščina raz- Ja ^ in^ Je sestafvljtni proračun za pripravljala o mednarodni poštni konvenciji, J hodnje leto znižati, tako da izdatki ne smejo ki je bila sklenjena v Stockholmu, Pri tem presegati 80 milijonov Din. Tudi dohodki sta govorila minister za pošto Šupeartna in * * " " 1 poslanec Škulj, nakar je btla konvencija sprejeta z vsemi glasovi navzočnih poslan* cev, 184 po številu. Seja je bila nato zaključena in se bo prihodnja 1 vršila jutri z razpravo o zakonskem načrtu glede poštne hranilnice. Popoldne je imela vlada sejo, na kateri se je razpravljalo o Brodarskem sindikatu Z istim vprašanjem se je bavil danes zvečer sestanek radtkahkih poslancev, na katerem je prišlo mestoma do burnih prizorov. Prometni minister Radojević je podal o zadevi poročilo in za njim je govtotrilo še večje število poslancev. Stavljen je bil predlog, da bi rešitev vprašanja Brodarskega sindikata prevzela vlada. RadSkalski poslanci bodo jutri nadaljevali to razprai-vo, katere se bo udeležil najbrže tudi ministrski predsednik Pašič, BEOGRAD, 11. (Izv.) Današnje «Vrenve» poroča, da se bodo sredi, odrao«sno koncem januarja sestali Dubrovniku zastopniki držarv Male antante. Vlade Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunske da so v du- še bodo precej zmanjšali, ker se znižajo nekatere občinske davščine- Mm pcfmšča BEOGRAD, 1L Mjraa je znašal včeraj v Beogradu 12.2 stopinj pod ničlo. Po poročilu z observatorija na Vračaru se pomika mrzli val, ki je doslej vladal nad Jugoslavijo, polagoma proti vzhodu. Zato je tudi mraz ponehal za 4-5, v Kragujevcu pa za 5 stopinj. _ sporočili državnemu predsedniku 'dindenburgu, da sta pripravljeni vstopiti v vlado velike koalicije, ki bi bila tudi naj- primernejša. Nemška ljudska stranka in so- i pripravljen je odobriti meje, ki bodo zago-cijalni demokrati Hindenburgu dosedaj se tavile Franciii močno protekcijo nad ri-niso podali nobene izjave glede vstopa v vlado velike koalicije. Socijalni demokrati pravijo, da do sedaj še niso prejeli od nemške ljudske stranke definitivnega odgovora, da bi bila zadovoljna z njihovim vstopom v vlado, poslanci nemške ljudske stranke pa izjavljajo nasprotno, da tozadevno samo zato še niso zavzeli nobenega stališča, ker se socijalni demokrati še niso izrazili o svojih odnošajih napram posameznim strankam za slučaj njihovega vstopa v eventualno vlado velike koalicije. Splošno se pričakuje, da bo sedanji kancelar dobil že danes od predsednika Hin-denburga nalog, da sestavi novo vlado in da prične dr. Luther že jutri pogajanja s posameznimi strankami. Čiferln bo obiskal Brianda ? PARIZ, 11. Kakor piše francoski list «Oeu-vre» je Rakovski, i drugih držav do Rusie. — Vid u»b temu pa se bodo Sovjeti pridružili vsaki inicijativi Zveze narodov, ki bo stremela za tem, da zagotovi svetovni mir«. H koncu ye sovjetski zastopnik še izjavil, da bo nadaljeval od Krasina započeta pogajan a glede carskih dolgov in da upa, da pride v tem pog&du do špota mm a. Smrtna arrtomobiMca nezgoda t Beogradu BEOGRAD, 11 V6eraj okrog 5. ure popoldne je povozil avtomobil ministrskega predsedništva, r katerem sla se peljala le šofer in orožnik, na Terazijah gospo Vero Mihajlovićevo, profesorjevo ženo- Ponesre-čenka je kmalu potem umrla- Šoferja so a-retirali. _ Položaj v Franciji Loocheur bo podal ostavko? PARIZ, 11. Danes popoldne se bo se-kstala zbornična finančna komisija. Čeprav Loucheur še ni predložil vseh svojih finan- brovniškem hotelu clmperiaU že najele -J iki ^L/j ™ .1 prostore za svoje delegate. Konferenca ho ^111. nacrto.\ ^arlepo,aSm! ko- dosedanjih načrtih trajala 4 dni. j™*1" v sirah «10,0 hnaneno poh- V zvezi s pred&tojećo koaferen^M^ j Finančna komisija bo sklepala, da-li se gih veliko govori o možnesti fovsko cono. Drugače pa stoje stvari s Španijo. Rifovski poglavar nikakor noče odstopiti Tetuana in raditega odklanja sleherna pogajanja s Španijo. Strasna nesreča v ameriškem rudniku BIRMINGHAM, 11. Včeraj se je spet dogodila grozovita nesreča v premogokopu, V pokrajini Alabama (Zedinjene države) je v rovu nekega premogokopa eksplodiral premogovni plin (grisou) in je vsled eksplozije 75 rudarjev bilo zasutih. Do sedaj so izvlekli trupla 61 ponesrečencev. Le dvajset rudarjev se je še pravočasno rešilo in je izmed teh 5 težko ranjenih Po izjavah reševalnih oddelkov je nemogoče prodreti do ostalih nesrečnikov, ker so vsi rovi napolnjeni s premogovnim plinom. Večino ponesrečencev tvorijo črnci, ki so v velikem številu zaposleni v tistem premogokopu- Amerika prizna rusko sovjetsko vlado PARIZ, 11. «Matin» objavlja naslednjo brzojavko lz Washingtona: Včeraj je senator Borah predložil predsedništvu senata zakonski načrt za priznanje ruske sovjetske vlade- _ Pablo Inglesias — vodja španskih socialistov umrl MADRID, 10. Truplo Pabia InglesLaszu, probuditelja itn vodje španskih socijalistom, je bilo imbalzamirano in je ostalo včeraj in danes izpostavljeno v Ljudskem domu. Vlada je dovo&la, da se pogreb vrši v ne-^Hjo. Vsi litsii, tudi caii, ki pripadajo strankam desnice, posvečajo dolge članke spominu pokojnega socialističnega pogla-irja. antante^ v beograjskih dipiomatstoh^o- j ^ ^ y poštcv Loucheurjevi obnovk- Jiplomatskih odnosajev med Jugoslavijo in naprti. Na včerajšnji seji je prišlo do 7 7 o p j • ° - ugot^tve, da so ti nacrti dvignili v oarla- sovjetsko Rusijo. Poudar>a se pri lemfc^^ ^^ javnosti dosiil™ ^ .t?. - T- T . Y- rf • )e btlio nedavno 15-dne\Tio bivanj berihii-, T ^^ iJL L ^At Na železniški progi Tien-Tsm-Kmg je skega poslanika Balugdžiča v Beogradu prahu- Loucheur je pa naletel na odpor hidi Bnisilor Iz Mokve« MOSKVA, 11. General Brusilov ;e izgnan za dobo treh meaecev iz Moskve za kazen, ker ni prisostvoval pogrebu komisarja za narodno obrambo Frundzeja. Sov,'e,ske oblasti smatrajo Brusik>vo nenavzočnost kot nenaklonjenost sovjetskemu režimu. Vladna kriza na Finskem HELSINGFORS, 11. Vlada je podala ostavko. Povod temu je dal parlament, kateri je glasoval proti kreditom, ki naj bi služili za zgradbo vojne mornarice. Vlada stoji na stališču« da je vojna mornarica neobhodno potrebna za obrambo obale. Gdaosko in Poljska GDANSKO, 11. Zveza narodov je dovolila Poljski, da drži v tukajšnjem pristanišču vojaško garnizijo, ki bo stražila poli-sko zafcogo municije Prebivalstvo je ta veat precej razburila in listi protestirajo proti temu koraku Zveze. Kitajski general! se tijelo Japonski oddelki ščitijo Mukden LONDON, 11. Iz Tokia javljajo, da se je med če.ami ki taj sivih generalov pričela srdita bitka 10 milj severno od Tien Tsina- ~ — bil Politične vesti 115 NETTUNSKI DOGOVORI MED ITALIJO JUGOSLAVIJO NATISNJENL Glasom sporočila jugos!ovenske£a min;str-stva za vnanje s. vari, so nettunski dogovori, sklenjeni med Italijo in Jugos'avro, dotiskani. Knjiga obseta 240 stran in je ttre ena tako, da se na eni strani naha a srbsko-hrvatsko besedilo, na drugi pa francosko Besed ln kon-venci' se razdeli najprej v proučenje poedinim min strom. Potem bodo razpravl ali o n; h na sci m:n:sirskega sveta in šele patem bodo pred'ožene narodni skupščini v ratifikacijo. KRALJ ALEKSANDER PRIDE V ZAGREB. Te dn; se je mudil v Zagrebu ad-u.ant kral;a Aleksandra, polkovnik Dimitrijev^, ki si )e v družbi z ministrom šum ogledal banske dvore. Tem povodom se Širi glas, da e ob:sk polk~v-n ka Dimitrjeviča v zvezi z b'ižn :m prihodom kral a v Zagreb Po neki vesti pride kralj v Zacreb že v teku tega meseca, kjer ostane nekoliko dni,__ VELIKI USPEHI ČEHOSLOVAŠKEGA ARHEOLOGA V MALI AZIJI. V Mali Aziii se mudi že dl'e časa arheolog in izvrsten poznavalec stare zgodovine azi>-sk h narodov prof. V. Hrozni. Ta učenjak je že povodom svoje prve ekspedicije v Az jo imel izredne uspehe. S tem je zadobil sloves zelo uglednega arheologa in raziskovalca. Glasom zadn ih poročil v češkem tisku je maloazi ska znanstvena ekspedic a pod vodstvom prof. Hrcznega :n ob sodelovanu ar- >apor u i omet Vinjen Na. severu je koncentriral heologa Petraša dovršila tc dni svoja izkopa-proti nje-, c oddeJke maršal Kjang Tso Lin, da vanja na Kfltepi pri Kajsariji v Mali Azij z stopili so-iastavi prodiranje generala Kuo-Sung-Linga nnnavnd™ nomemonimi usoeht. Na sami Kil- - . - ... . ^ , - t^ v sami finančni komisiji, kjer so posvečeno rešitvi tega vprašaja Dobro | naćrtam p^ebno ostro nastopili ; poučeni krogi zatrjujejo, da je Balugdzic .. . . sociialkti ' , . - , . , . dobil od vlade nalogo, da naj prouči s so-, cl\a/,lstl P £ ^ ' -u v 1 proti Mukdenu. Glasom zanesljivih apon- poslanikonf i Berli^ to-zadev.. ^SSS = ^ Obenem se bodo na januarski We- Lega o^ora, na katerega je naletel, od- c/s vkorakala v Mukden. Generalni stin renči M^Le antante pretresala še nekatera stopU. Na ^egovo mesto bi prišel baje desctc Japonske dmzije se ,e preselil v druga važna vprašanja mednarodnega zna- Raul Peret, čaja. Na vsak način bi se normaini dipio.-( pARIS, 11- Tudi Franciji grozi huda in-matski odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo fUcija. Načrt za finančno obnovo, katerega obnovili šele po dovršenih tozadevnih pri- je pred par dnevi predložil zbornici g. pravi jalnih delih. Pri tem se še vsekakor Brian d, sporazumno z Loucheurjem pred-smatra, da bo Jugoslavija v tem vprašanju videva predvsem emisijo 7 milijard papir-p^sitopala v popcilnem sporazumu z osta-lnatih fraaikov. Sedem mi'" limi državami Male antante. [približno 12% celokupne svote papirnatih ; J«™?že^H^ ki bo omogočil takoj Vprašanje vzpostavitve normalnih diplo-; bankovcev,, ki so ze v cirkulaciji. |s pr;hodn im letom znatno znižanje davčnega matskih odnošajev roed sovjetsko Rusijo Teh sedem nulijard potrebuje vlada bremena. Državni dolg znaša 20 miljard do- ~3' 1 * * 1 larev, 'etni izdatki 3 mili'arde dolar'ev, med tem; samo za vojsko in morarioo 642 milijonov dolarjev. Z vsem*; državami živi Amerika v najboljšem pri ateljstvu. Reparaci^sko vprašanje je rešer% A'ukden. Za zaščito japonskih in inozemskih interesov v Mukdenu je generalni stan določil 400 mož. __ Gospodarski polože] StrnTKe - WASHINGTON, 11. Pretekli torek je otvorii ^iuiTrT ' predsedrik Coolidge ameriški kongres s po- tii i j ara znaša slanic0( y kateri podčriava si>a'en gospodarski 5te oaoirnatin i - - i,; u^ ^imi in Jugoslavijo bo tvou-ilo najpoglavitnejši predvsem radi tega, ker zapadejo kmalu obveznice drža-vne zakladnice. Za zakon, ki se nanaša na to emisij je vlada dobila samo 5 glasov večine. Socijalisti in nasledniki narodnega bloka niso hoteli storiti odločilnega koraka. Loucheur p-cHspremlja to točko programa s povišanjem davkov in računa, da bi se na ta način povrnilo v državno blagajno onih sedem milijard, ki ph bo zakladnica izplačala. Inflacija bi bila po njegovem načrtu le prehodna. Vendar pa ima ta njegov načrt veliko hibo: nova emisija je že gotova stvar — tozadevni zakon je parlament že odobril; o novih davkih pa se še ne ve, kaj bosta zbornici rekAL Gotovega je samo to: čim večji bodo davki, tem hujši bo odpor. predmet januarske konference Male- antante. Smodlaka ni bil odpoklican BEOGRAD, 11. (Izv.) Ra,di bivanja ju-go slovenskega poslanika pri Vatikanu Smodlake «v Beogradu se je v političnih krogih raširila govorica, da je bil Smodlah a odpoklican od svoje vlade. Medtem pa 5e iz verodostojnega vira ta vest zanikuje, ker ni za odpoklic Smodlake nobenega razloga. _ Bodrero pri S. Radiću BEOGRAD, 11. (Izv.) Italijanski posia^ nik Bodrero je pcisetil včeraj prosvetnega ministra S. Radića in se ž njim deJj časa razgovarja-1. Poučeni krogi zagotavljajo, da ,>e je pri tej priliki govorilo o italijanskih olah v Dalmaciji. Na drugi strani pa se zatrjuje, da je Bodrero posetil Radića radi njegovih izjav glede Italije na znanem shodu v Ljubljani. nenavadno pomembnimi uspehi, tepi ie b Io izkopano razsežno hethiško mesto z irnogimi pros ori. Mesto sto i na ogromni terasi iz opeke :n gline Dal e se e naš a he-thiška cerkev. Obe ti zgradbe sta vsaj iz 14 sfoletja pred Kr stom. V teh zgradbah so se našli odi >mki kipov, reliefov in posodja v skladih skoro meter in pol v:SK>ko, Na vzhodni strani griča K;,Upe- j - «Ko-col ; sodnik I. Kral'\ Igrišče -Jadran : < Jadran^ - Magdalena ; sodnik S. Šuman Igrišče -Prošek : Prošek - «Tomamseo»; sodnik B. Guštin. Igrišče Pr-osek Grad* - Zarja ; sodnik B. Guštin. _ Športni odsek M. d. P. - Trst. Nogomet. Danes ob 19, se vrši sestanek II. čete in vseh rezerv; ob 20.30 sestanek I. čete v navadnih prostorih. — Načelnik; — M. d. «Grad> — M- d. «Zaija >. Jutri, 13. i. m., točno ob 2 popoldne se sreča četa Grjv da v prvenstveni nogom, tekmi z II. četo ♦Zar es. Ker se omenjeni četi nista še srečali na nogom, polju, obeta biti tekma zelo zanimiva. — Ob 12.30 naj se v Banah snidejo sledeči igralci: Huso J., Huso G., Skerlovaj, Dolenc. Ferluga L, Taučer, Šanton, Nadižar, Gu-ttinčič, Vodopivec, Markočič, Ferluga II., Fer-Juga III., Batič, Cingerle. — Načelnik. del tako nesrečno čez tračnico, da so mu kolesa odražal* obe nogi nad kolenom; poleg tega si je revež pri padou prebil čr ep i njo. Strojevodja ni aapazil nesreče, zato je vozil mirno dalje. Sel« *tro;evod;a videmskega vlaka, ki j« pri vozil kakih deset minut pozneje mimo mesta nesreča, je zapazil okrvavljeno truplo na tiru in ustavil vlak. Dva železničarja sta takoj pohitela na bližnjo postao, odkoder je bil telefoničnim potom poklican na pomoč zdravnik rešilne postaje. Medtem so nesrečnega Zidariča, ki je bil še živ, za silo obvezali ter ga položili na vlak, s katerim je bil nemudoma prepeljan v Trs*. Na postaji ga je čakal zdravnik, ki pa je na prvi pogled spoznal, da je prišel zaman, kajti našel je Zidariča že mrtvega; revež je iadihnil še med vožnjo. — Tn^plo je bilo poznsje prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Lokomotiva odtrgala delavcu nogo* Pičlo uro pred smrtno nesrečo pri Nabrežini, se je pripetila na glavnem koldovoru druga grozna nesreča, pri kateri bi bil skoro izgubil življenje 52-letni podajač Peter Fabbro, stanu oč na Greti zgornji št, 315. Fabbro, ki je zaposlen pri pod'etju kooperativa Giuliana», je zjutraj sna žil zelezniške vozove na glavnem kolodvoru. Okoli 6. u«e, ko je dovršil svoje delo, je skočil z voza tik tira, po katerem e ravnokar prihajala lokomotiva. Nesreča, ki Fašistovskemu ljudskemu vseučilišču v Gorici je bilo dovoljena podpora v znesku 1000 L. Za ustanovitev dven pomodnih uradov kmetijske potovala« lole (r Idriji in Trbižu) is komisija .povišala «voj prispevek za 13.000 kr. Končno js komisija razpravljala na svo;i seji še o raznih dragih zadevah, ki pa se tičejo bodisi starega dela furlanske pokrajine ali pa njene redne uprave. Izpiti z« občmsks tajnfibe. V četrtek so pričeli v dvorani pokrajinskega sveta v Vidmu izpiti za občinske tajnike. Pismeni izpiti bodo trajali do sobote, prihodnj teden pa se pričnejo ustmsni izpiti. Izpralevalno komisijo tvorio podprefekt oomm. avv. Foschini, prefskturni svetnik grof Dandini in Anton Basso, občinski tajnik v Por-i denone, tajnik komisije pa je dr, Oskar Jefa-bek. K izpitom se je javno in kilo pripuščeno 45 kandidatov. KOMEN. Zima in korifere. Zima je pritiskala prejšnje dni tudi pri nas, tako da je peklo kar za nohti. Časopeana poročila pa poročajo, da je bito po drujg'h krajih mnogo huje. Sne^a nam je naklonilo nebo tako malo, da se niso mogla ponašati naša kršna tla niti en dan z belo odejo. Mraza je bilo menda največ 7 stopinj, kar pa je na Krasu radi vetra (burje v tem času uoro ni bilo) že precei občutljivo. Kakor ingleda, preide proga avtokorijere Književnost In umetnost — Josip A. Kraljić s «Istnx*e». J. A. Kraljić, poznani naš istrski učitelj in naroden delavec j s izdal zbirko osami ib pripovedk za mladino pod naslovom »Istranke ». Kraljić, Isisan ki učitelj, je preživel vse tisto, kar podaje v svoji zbirki. Tudi pred vo|jo je istrska de ca rada črtala Kraljića. Tudi sedaj, v Jugoslaviji, kjer se nahaja v službi, sa spominja Istre in svojih Istraurčev. To njegovo delo ni nič drugega, nego izraz tsga spominjanja, misli in ljubavi. Pa tudi želje, da bi se tudi ostati bratje tiu pa tam spominjali naše tužne in osamljene dsce. « Darujte jim srce svoje U — Knjižica je pisana v prijetnem zlog«; da bo gotovo učinkovala na mlade duše. Pa taidi odrasli jo bodo radi čitali, ker je v nji mnogo Istre, mnogo našega živl enja m mnogo nage boli. Posvečena je gospodu profesorju dnu I. Siloviću, velikemu dobrotniku naših sirot. Priporočamo jo najtoplejše in žebmo g. Knaljiču mnogo uspeha na plemenitem prizadevanju. Naročila naj se pe-ftil's'o na naslov: J. A. Kraljić, šolski voditelj Krk (na otoku Krku) — Jugoslavija. — Izvod stane za Italijo 6 lir s poštnino. res nikok ne počiva, je hotela, da je pri skoku f ^ulf^en tri t i ttftE^S padel tako nerodno da mu je desna noga ob- [^g™^1 Upamo, da nam bo nudilo novo Prs«a sd 73.40 do ležala na tračnici, Predno >o ,e moz -utegni zmcr^ ceQc }n iotno9t, od česar j« — "---- 1 • ______1__1___11 — __ a J w00» ,1 •■ 1 n r t ir 9 umakniti, so jo kolesa lokomotive strašno xaz-mesarila, Čeprav e strojevodja, zapazivši nesrečo, naglo ustavil. Tovariši so prenesli težko pohabljenega Fabbra v bližnji urad na kolodvoru, kamor je kmalu potem prihitel zdravnik rešilne postaje. Ta je dal prepeljati ponesrečenca v mestno bolnišnico. Tam so morali revežu takoj odrezati pohabljeni ud. Radi velike izgube krvi je stanje Fabbra zelo resno. Porod v zapora- Včeraj z utraj je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom poklican v zapor pri Jezuitih, kjer je neka jstnica nujno potrebovala zdravniške pomoči. Slo je za 35-letno Viktori o Ruesich, ki je, kakor smo svo čas poročali, ob- odvisna uporaba korijer od strani ljudstva, Avtokori sra Trst - Komen ima živahnejši promet in je posebno ob sredah in sobotah vedno polna potnikov. Opravki silijo ]>udi, da gredo v Trst, pa ne tako kakor v starih časih, t. j. peš do Trsta, ali vsaj do Nabrežine. Večina se vozi s korijerami. Glavne svrhe potovanja v Trst so trgoovanje in vojna odškodnina. O tem posledn em pa prihodnjič več. Gospodarski vestni^. Vsebina decembarske številke: Valenčič Ivan: Snujmo li velike aH majhne zadružne mlekarne;. Zadružništvo: dr. Agnetetto Josip: Nove določbe k zadružnemu zakonu; Živinoreja: Žtvinozdtsvnik Gsrbic Joedp: Sc nekaj o Borsna poročita. DEVIZE: Trat, 11. dec AruiUrdam od 990.— do 1010 — Belslja sd 112 —dolia&J; Parix »3 75 do »4.2f> London od 120,45 do lv^.60 ;NewTork od 24.7f» do 24.85; Španija od 349 — do 357.— \ Švica od 477,— do 430.— ; Atene ud 51.50 do 32.50; Berlin od 5*8. do 598.— ; Bukarešt od 11.— do 11.75 73.80: Ogrska od U.0345 do 0.0352; Dunaj sd —.346 do — .3a6; Zagret od 44 — do 44 20. Rsosčtfske otvsinics 68.37. VALUTE: 1 rit; 11 decembra. Avstrijske kron« od 0.0345 do 0.0355; dinarji od 43.50 do 44.—; dolaiji od 24.70 do 24.7f>; novet po 20 frankov od 93.— do 97.—; fnnt itetling od 120 25 do 1*).50, dolžena sokrivde pri umoru ,voje^a moža 39- .pofeviiih tfoveje živine, Nadzornik letnega teiaka Jo^ga Rmjs^ch, fc so ^ pred ]gav^r M^aT^ej^ mlsdih Uoev, In^. meseci nafclj z ame&an« glavo bkzu neke g o- - ^ ..... Iz tržaškega ilvllenla Strašna smrt delavca na železniški progi pri Nabrežini. Včeraj zjutraj se je pripetila v bližini postaje v Nabrežini strašna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev — revnega delavca. Kakor vsak dan, se je 59-letni kamnosek Fran Zidarič, stanujoč v Praprotu pri Šempo-laju, tudi včeraj odpravil zarana z doma na delo v nabrežinski kamnolom. Dan je bil deževen in meglen, zato je bilo še precej temno. Sto je mož okoli 7. ure dospel do železniške proge, pičlih par sto metrov od posta e. Da si prikrajša pot, je krenil naravnost čez tir, kakor so navadno delali drugi delavci, zaposleni v Istem kamnolomu. Toda ta neprevidnost, ki ob jasnem vremenu ni predstavljala skoro nobene nevarnosti, mu je to pot postala usodna. Ravno tedaj sta namreč pri vozili v kratki razdalji ena od druge, dve lokomotivi, ki sta se vračali na postao. Prvi se je Zidarič srečno ognil, a ne tako drugi, ki o očividno radi ropota, ni čul, oziroma radi megle in teme n> zapaziL Težki hlapon ga ,c podrl in revež je pa-1 v stilne na Montobeltu. Za glavnega krivca pri tem zlobnu je obdolžen men brat Anton Iva-.- ^ p NzlUv( iivine v Kobaridu, nov. — 2enska jt v zaporu predčasno porodila AjJ.ta,ViM.- ^„»jsih ^JcnV! Doh«-in se je radi modnega krvotoka naha ala v živi jen ski nevarnosti. Bila je prepeljana v mestno bolnišnico, kjer «o jo sprejeli v oddelek za materinstvo. Vesti x Goriškega «Soampol®»> v Ajdovščini. Nocoj, v soboto, ob 8, uri zvečer in v nedeljo poooldne bo gostovala v A^dovSčini tržaška *C:taInica», ki uprizori D. Niccodemi e-vega »5campo3a*. Ta komedi a spada med naj-priljubnejše italijanske igr« zadnjega časa, ni silna po vsebini, a je priprosta, ljudska in predvsem duliovita. Tipi plastični in resnični, deanje, ki se jadmo razpleta, \e prepojeno s poezijo in veselosijo. Tu imaš svetlobo in senco, smeh in žalost Komaj se T5 nalahko porosi oko, že te d-uhovHi paradoks erpravi v »meh! «Scampo!o» je i^ra, ki je presta vi in «Sabotino- in šc 1.300.582 lir zraven. Cim bo pogodba definkivno sklenjena in podpisana, namerava goričko mesto pričeti z gradnjo novega kritega sadnega in izvoznega trga na prostoru dosedan ega izvoznega' trga in dvorišča vojašnice «Sabotino» ter s poda v šanjem ulice Oberdan (ex Caserma) paralelno z ulico Dante do samega Kornja. Sedanji proi s.or izvoznega trga pa namerava mesto prodati za stavbišče. Kaj bodo pričeli z vo ašnico «Vittoria», o tem si menda gospodje v mestnem stavbenem uradu še niso na jasnem. Vseka.kor bo s tem načrtom goriško meto znatno pridobilo na svo i zunanjosti. Seja kraljeve komisije v Vidmu. V sredo se je vršila v Vidmu seja kraleve komisije za izredno upravo furianske pokrajine, na kateri so bili sprejeti sledeči skleni, ki se, več ali manj, tiče,o nekdanje goriške dežele: Komisija je dobila instalacijo telefoničnega aparata v goriškem tehničnem zavodu. Odobrila ie cenitev vrednosti deželnega zavoda za glunoneme v Gorici* po jkateri so njegove stavbe in zemljišča vredna 226.520 lir. njegovo pohištvo pa 210.379 8r. Ta cenitev bo služila za podlago pri eventuelni razdelitvi za-vodovega premoženja med furlansko in tržaško pokra ino ali pa v sluča/u ukinjen a zavoda. Odobren je bil pristop furlanske pokrajine v pokrajinsko zvezo, ki bo u&tanvoljena v KRONE po L« 2.10 komad Zlata, m pliiii 21-tauti Httt M kupuj« in plačuje po nelvUpfc cessh Albert Povh — urarsa Trst« me Mezzinl 46 Predno nakupite Pohištvo oglejte si ra vsEk slučaj in vušem interesu VELIKA SKLADIŠČA M. STEINER Trst — Via Geppa 17-15 stroji za šivanje In vezenje, orijrin., nemški. ZALOGA: F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1878.!. Trst, Via Ganova 1 f Z3lc&a benbažđ za veznel« D.SI*C. TRGOVINA z mešanim blagom, 10 m;nut oddaljena od mesta, s koncesijo za 8000 lir. Kje, pove goriška uprava. 824 T od gornik Anton: Preračunanje pridelanih krmil za zimsko krmienje tfoveje fmne ; dr. M. "obaridu, ***y. Odstavljanje domačih zajčkov: Dober hlev; Mlekarstvo: D. V. Kak** odpravimo nekatere napake mleka? •••k Zadrlavanje mleka: Čebelarstvo: dr. Bofazč LeopoM: Zakon o čebelarstvu, •*•): Om in čebele; Kletarstvo: Ušaj J.: Kako »pravimo duk po gnilLH ajrib iz vma? S A.: O pretakanju vina; Sadjarstvo: -r. -n: Vzroki neuspevan a sadns^a drevja; Poljedelstvo: Ing. Čok Andrej: Hlevski ^noi an super-loslat, dr. VerbJ< Ivan: Kako zartiramo fižolar-ja? Gospodarski koledar: December; Vprašanja in odgovori* S5. Kako se zdravi kostolom-nica? 86 Kako se zatira katar na spolovilih živine? 87. AH je mogoče preprečiti polarne? 88. Kje ti nabavim ž*vlno«travniiko orodje? 89. Kako na- obdsluiem travnike? 90 Kako si izbolj&un «adovn}ak? 91. Kako «e krava o-p'odi? 92. Kako naj pomagam trtam? 93 Kdaj naj po-cm konje? 94 Kdaj je kunec dober za pleme? 95. Kako odvzamem vinu duh po petroleju? Tržne cene; Gospodarski drobiž in zaključa beseda. Z novim letom atopi ^Gospodarski vestnik® v svoj četrti letnik. Tekom svojega obstanka je podal našemu kmetu v vsaki stroki tobko na lepših nasvetov, da se ne bo nobeden po-miš'jal in da si tstkoi naroči to »voje prepo-trebno in ppekoristno glasilo. -Gospodarski vestnik* izhaja mesečno. Naročnina znaša 10 L na leto. Naroča se pri upravi •Gospodarskega vestnika^ v Gorici Via S. Giovanni št. 6, I. na dvorifftu. __ BABICA, avtorizirana »prejema noseče. Govo ri slovensko. Slavec, via G»ulia 29. 64 BUDU ZLATARNA r. Trsi — Corso Osribadl 35 (FodruinSca Via Scalinala 1> Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolag« z veliko izbero vseh zlati!) predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov3 dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. " (55) KLAVIR HoHmeyer, skoraj nov, se proda za L 4500. Naslov pove ilpravništvo. 1732 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, r arneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20-64. 1524 V kratkem Izide Idi M..H" Priglasitve sprejema TIskarna Edinosti Trst, Via S. Francesoo 20 plačuje ALOJZIJ POUH, »a GariMldl l prvo nadsSroiije Pazite na nailov! Pazite na naslov! Najviile cene plalujem S3 TROCCA succ. Tnt, fw MT Istrla (Sr. IM felizu ceikve) Bogata izbera mrWaških potrebščin. Venci v perlah in porcelanu. Cvetlice umetne in sveže. Fotografije na porcelanu po nizkih cenah. 713 — Naraščanje iaaolv«nc t NemCHi. Iz Berli-1 na poročajoTPo poročila statističnega držav-, nega tirada je bilo v mesecu novembru t. L otvorjeaih 1343 novih konkurrov in 967 ponovnih nadnor^tav. Odgovarjajoči itevilki za oktober t. 1. Ma znaSali 1164 konkurzov m 633 poslovnih nadzorfiteV, — Stanje posevkov ▼ Po^Ai. Stanje ozitn-nih posevkov v Poljski se naha * med povprečnim in dobrim. Najboljše kaže ječmen — Podružnica moskovske banke J BeHmu. Iz Berlina poročajo, da namerava Moskovska ljudska banka ustanoviti v začetku pr hodnje-tfa leta podružiiico v Berlmu, ako se bodo po-ga an a z nemškimi oblaatvi pozitivno zakl.u-Čila. dihurjeir, vider, Jazbccev,m3fk va« verlc, krtov, rflvjili In safcev. Dm WINDSPACH Trst, Via Cesar« Basisti šh 10 iS. nadstf., vrat j 13 i^; Sprejemajo se pošiljatve po pošt» 11 t; m rrtTMr~*rnt ^ Spominjajte se ob vseh prilikah g __I__Liikinid u hAfirl • OD nova velika prodajalna izdelkov — za moške, dečke in otroke — z veliko izbero tu- in inozemskega blaga po konkurenčnih cenah. Vsakdo naj obišče našo prodajalna brez obveze za nakus. 1 vogal Sa La.22aro IZLOŽBA- -n- 1ZLOBA- amo, mamica, e™ kako sprejmejo o*roci eokoladni t&ŽZ. Pro^gl^ianf sta izborno in v zelenih za\it- PO D LISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: Cflđcn im poda Mma Prevel France okvirju državne Zveze samoupravnih bitij* Istotako ie bil odobren sklep upravnega sveta goriikega hipotečne^a zavoda, glasom katerega se bo ie tekom tega meseca vršilo žrebanje 25 zemljeknižaih obl gacij v skupnem znesku 71 500 lir. Pri žrebanju bo zastopal komisijo njen predsednik. Komisija je aklemla prodati in. zameti ati nekaj kosov zemliiča. grofice Straaaoldo, ki so last sirotifiča «Duca d'Aosta« v Gradiški. I. POGLAVJE. Parnik City of Boston je pridal ob pomolu v Liverpoolu v nedelo zvečer, V torek, ob peti uri popoldne, je Craw«hay, ki je čakal na Euston postaji okol ičetrt ure. akoro potegnil Brightmana raz doltfega. vlaka, kj se je polagoma pomikal na poatajo. «Bova ie kje naela avtomoi«i» )• rekeL «Za pogovor je avto najvarajie mesto. Imate «^m<^orbot ki »o no»kn,» je odvrnil detektiv. «§e nakaj drugega blaga pride za me-ooi. ako želite, da oetanem na tem delu.® «Mislim, Ai boste potrebni.* je dejal Craw*-hay\. »Hočem sUlati, kako vam je tto doada]. lasi sirousca uui u/iv«mib v «i«ui»h, —«—— —----iJ» i Dovol en je b'l sprejem nekaterih gluhonemih Iz vaše prve brzojavke sem sKlepal, < deželno g'uhon^iico v Gorici. na sledu. Kje se nameravata nastaniti?» da ste «Ne vem še.» n «Tedaj v hotelu Savoy,» je odloc.L Lraws-hav *Jocelyn stanuje tam m lahko boste ne-koLiko pazili nanj. Tukaj smo. Ustavite!... Šavovi.. Zdaj, Brightman-. -Mislim, da ne želite dolge povesti,* je omenil * ghiman, ko ]e avto zdrdral po uliet. „Samo dejstva, ki imajo pomen, dnugega ne.» «No avtomobil, ki je odpel al mrtveca, smo kmalu našli,» je začel detektiv. »Sledili smo ga do male vasice, ki se imenuje Fri3by, na drugi strani Chesterja, in do hiše gospe Phillips, ubožne žene, ki se je pravkar preselila iz Live rpoola. Ona je resn.čnp vdova pokojnika, dokazala nam je mnogo pisem od svojega moža, ki jih je pisal iz New Yorka. Sklepam, da je dr. Gan sam dospel s krsto, ^ puščena na .pokopališču in kat^e pokjo? seje SUl ^ popol^. Gospa 1>bii hvalila dobrega ^da. J» £ ^ 9 - ~ je omenil tisoč dolarjev, o — „ .. _ »Do tu tarej o, Mo -a^^^ povsem vjemajo s podaUn na mrtvafekem r«tu. Tukaj pridemo seveda na glavno točko, p crkdelovan a kraevne policije m poz v a- w ^—, -------- nega zd^kr smo odstraniU raz mSrtveca teri se komaj drjnem fiovonti vam.» obveze. Te so bile popolnoma sveže in kup' Ijene v Liverpoolu, in v nikakem oziru podobne tistemu s sv.lu podloženemu koščku, ki ga a našel ladi ski zdravnik » Crawshay se je ozrl zlovol no skozi ok,u. »To torej poasnjuje vprašanje, kak« so bil listine vtihotapi ene v Anglijo,> je vzd'hnil «Z je omenil detektiv, paziti, da ;c zopet nc zapustijo.* • Natančno.® «In ta na'oga je tudi dokaj iezavna,: jc na-dalfeval Brighiman. Ka^ti zdaj lah"ih hoče :n eno ali drugo ris. r-ko n ih se mu gotovo poreči odposlat; skozi » «Za to ni nevarnosti,- je pojasnil Cra*vv hay, »kajti nekatere najvažne Šc 1 stinc s«' Popisana pisma in ohranijo svojo vrednost le t originali. Potem je vmes nekaj jako koinNicf-ranih črtežev ne\vyorških pristan sč, dai;c so načrti vseh bojnih ladij izgotovl;en h m v delu potem ie vmes načrt čudovitega rustlca zoper podmornice in pa načrt na novejša ameritega topa. Vse te stvari so zelo komplicirane in če hočejo b?ti prepričevalne morajo bit. originalne. Poleg tega pa.» e dodal zn zaje svoj glao, med vsem še naiva/nejša lisi«na od vseh,oo kateri ni še nihče govoril in o ka-