NO. 102
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 22, 1968
STEV. LXVI — VOL. LXVI
V Parizu se bo odprlo! yiai,"a k®all*|ja
v Italiji je pri voliivah zmagala
RIM, It. — Vladna koalicija,
V krogu ameriške delegacije upajo, da bo v prihodnjih dneh le prišlo do napredka pri razgovorih s Hanoiem v Parizu.
PARIZ, Fr. — Dosedanji razgovori med Združenimi državami in Severnim Vietnamom niso Mnesli nobenega napredka in Nobenega zbližanja stališč. Vsa-ka stran trdo vztraja pri svojem m dolži nasprotnika za začetek v°jskovanja. Združene države so Predložile obnovo Demilitarizi-ra cone, kar pa je Severni Viet-^arn zavrnil tako v zborovalni dvorani v Parizu kot na bojišču, kjer so rdeči izvedli preteklo nedeljo huda napada na Khe Sang m Con Thien, ameriški postojanki tik južno od Demilitarizirane cone.
ki jo sestavljajo krščanski demokrati, socialisti in levi republikanci, je pri volitvah v senat dobila 55.7% glasov, pri volitvah v poslansko zbornico pa nekaj manj. V obeh ima trdno večino.
Nepričakovano dobro se je odrezala Komunistična partija, ki je skupaj s “proletarskimi socialisti” dobila preko 30% glasov. Pri zadnjih volitvah leta 1963 je glasovalo za Komunistično partijo 25.5%' vseh volivcev. Komunisti se seveda vesele svoje zmage, ker so jim napovedovali, da utegnejo celo izgubiti del svojih volivcev, ne pa da bi jih pridobili.
Volitev, ki so trajale dva dni, v nedeljo in ponedeljek, se je u-deležilo 93% vseh volivnih u-pravičencev. V Italiji so volitve po zakonu obvezne.
v Rdeči trdo vztrajajo na stali-^u, da morajo Združene države ^staviti vsa vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu, potem bo šele pripravljen začeti razgo-v°re o končanju vojskovanja. ^eveda hoče tudi v tem pogledu Nanoi le popolno ameriško odpoved Vietnamu in ciljem, ki jih ^ Washington tam zasledoval, k' R. Johnson na to ne misli, ta-je prišlo do zastoja, ki pa 'mndar še ni toliko daleč, da bi ^>tera od delegacij mislila na Ukinitev razgovorov.
V zadnjih dneh so začeli v kro-Su ameriške delegacije upati, da stegne priti do kakega napred-^a- V čem naj bi ta bil, ne pove-^°- Član ameriške delegacije Da-j^ol Davidson je bil v Londonu, ^er Je govoril z zunanjim mini-^rom M. Stewartom ter ga in-armiral o poteku razgovorov v arizu. Stewart je danes odletel £a dvodnevni obisk v Moskvo, ■|er se bo razgovarjal z zuna-bm ministrom Gromikom. Brez ^Vorna bosta govorila tudi o jetnamu in o sedanjih razgovo-V1 v Parizu. Sovjetija in Anglista bili načelnici konference Ženevi leta 1954 in od njiju je visno, če jo naj zopet skličeta, eo skušala razvozljati znova letnarnski spor.
k>anes sta se ameriška in se-rnovietnamska delegacija zno-sestali. Gb koncu današnjega Ostanka bo bolj jasno, ali je , °^no računati na kako okence,
§Ov(
riaj odpre pot k napredku raz-vorov, ali bodo ti še dalje slu-1 ^ključno propagandi, ko bo-, a obe strani skušali doseqi ka-e bspehe na bojiščih.
Dekleta vzrok nemirov med študenti v Italiji
in v Abesiniji
CLEVELAND, O. — Ko se študentje v Franciji, Nemčiji in tudi v naši deželi vznemirjajo zaradi organizacije šol, političnih vprašanj in vojne, so pretekli teden demonstrirali študentje na univerzi v Rimu, ker je univerzitetna uprava zagrozila slušateljem s kaznijo, če bodo slu-šateljice zahajale v spalnice slušateljev, torej dekleta k fantom in seveda narobe, študentje so kričali, da je to kratenje svobode.
V	Adis Abebi je morala policija delati red, ko so študentje protestirali in grozili študentkam, ki so prihajale v šolo v mini krilih, češ da je to v nasprotju z “afriškimi izročili”.
------o-----
Ropi na avtobuse v glavnem mestu se množe
WASHINGTON, D.C. — V torek zvečer je okoli 75% vseh voznikov mestnih avtobusov za-oustilo svojo službo v protest nroti slabi policijski zaščiti. Zakadi naraščajočega števila napadov in ropov zahtevajo vozniki husov boljše policijsko varstvo.
V	letošnjem letu je bilo pri-iavljenih že 234 napadov na voznike avtobusov, več kot lani celo 1eto. Unija avtobusnih voznikov je naročila voznikom, naj ne nosijo družbenega denarja, ker s tem le vabijo k roparskim napadom. Prav tako jim je svetovala, naj ne nosijo revolverjev za samoobrambo.
Rev. R. D. Abernathy razlaga črnske želje
Njihova izpolnitev hi stala zvezno vlado kakih 30 bilijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Rev. Abernathy je naslednik pokojnega M. L. Kinga in vodi sedanji pohod črnske revščine v Washington. Že v začetku preteklega tedna se je razgovarjal z vodilnimi senatorji in kongresniki in jim ob tej priliki razložil, kaj želi doseči sedanja akcija črnske revščine. Ako bi hoteli vse želje izraziti z eno besedo, bi lahko rekli: federacija mora investirati v črnski gospodarski in soci-jalni napredek $30 bilijonov.
Kongresniki in senatorji so hoteli imeti podrobnejše podatke. Rev. Abernathy jim je odgovoril:
V prihodnjih petih letih je treba najti tri milijone novih delovnih mest in milijon novih stanovanj za črnce. Onemoglim in ostarelim črncem je treba zajamčiti dostojno stanovanje in dostojno hrano, tudi vso bolniško oskrbo. Vsega tega jim dosedanja socijalna zakonodaja naših javnih uprav ne daje. Črnci bi seveda tudi radi imeli zajamčeno letno minimalno plačo.
Seveda ne more Kongres izpolniti vseh teh želja do konca sedanjega zasedanja, nekaj pa vendarle lahko naredi, da pokaže dobro voljo.
Ali se je pri izvajanju sedanje akcije treba bati nemirov, izgredov, uporov, demonstracij, nasilij vseh vrst? Rev. Abernathy upa, da do kaj takega ne bo prišlo, jamčiti seveda ne more za svoje upanje. Tudi možnosti, da bi črnci blokirali vse mostove, ki vodijo v Washington ali iz njega, ne odklanja, ne verjame pa vanjo. Sedanjo akcijo je po njegovem mnenju rodil poskus, da črnci mirnim potom dosežejo svoje cilje. Ako bi prišli do razočaranja in začeli dvomiti v uspehe, je čisto naravno, da bodo zgubili ravnovesje, kar bi moralo samo po sebi roditi večje ali manjše prekrške zakonov. Take nevarnosti se je treba bati tem bolj, ker so udeleženci pohoda že zmučeni, obenem pa nimajo nobenega pravega opravila. Vse to vpliva na njihovo razpoloženje. Vsaka malenkost jih lahko zapelje v protizakonitosti.
-----o------
— Povprečno porabi ameriška družina 788 konzervnih kanglic in škatlic na leto.
Pas ob češki meji s Poljsko in Vzhodno Nemčijo zaprt
jj^RLIN, Nem. — Zahodni vi-žv u Poročajo, da je Sovjetska ■ja5a Prepovedala zahodnim vo-rok ^ atašejem Potovanje v ši-V , Pas ozemlja Poljske in ^SR°dne ^ernaRe ^olž meje
ovjetskB zveza prepovedi ni se Vv razl°žila, znano pa je, da Vai v03 tem Področju vojaške av Vtušavske zveze.
Vremenski
prerok
pravi:
de^e^n° oblačno z možnostjo ^koli gr Na->višia temperatura
Bodoči proračun za narodno obrambo S102 bilijona!
WASHINGTON, D.C. — Novi federalni tajnik za narodno o-brambo Clifford ne sedi v Pentagonu niti tri mesece, pa so mu generali in admirali postregli s ororačunskim predlogom za leto 1969-1970, ki naj bi znašal kar $102 bilijona! Moramo reči, da so generali še skromni. Lani so oredlagali McNamari proračunski znesek $101 bilijon, pa jim je MoNamara zbil $22 bilijono-nov. Proračun znaša torej le o-koli $79 bilijonov.
Ali bo sedanji tajnik Clifford tudi tako pogumen? Rad bi gotovo bil, toda spraševal se bo, ali se mu taka taktika splača. Po 20. ianuarju 1969 bo namreč prišel v Belo hišo novi predsednik in kdo ve, kako si bo zamišljal našo narodno obrambo. Resda bomo zanj vedeli že 7. novembra, toda mož se ne bo hotel vtikati v tako kočljive posle, kot je proračun za narodno obrambo, pred začetkom svojega režima. Cliffordu
ne bo preostalo drugega kot posnemati McNamaro in vztrajati na proračunu $79 bilijonov ali pa še manj. V proračun je namreč vključenih kar $28 bilijonov za vojskovanje v Vietnamu. To so stroški, ki bi nastali, ako bi se vojskovanje zavleklo do 1. julija 1970. Takrat pa po vsej verjetnosti ne bo več vojne.
Generali morajo torej računati z odporom tajnika Clifforda, ki ga bo po možnosti podpiral tudi predsednik Johnson. Morajo pa tudi računati z razpoloženjem v Kongresu, kjer bo letos postalo — žal veliko prepozno — varčevanje politična moda.
O bojih med generali in admirali na eni strani in politiki vseh vrst na drugi bomo slišali letos le malo. Vsakdo, ki je pri tem prizadet, bo skušal razgovor odložiti, v volivnem letu ne bo ravno zbirčen v nagibih za tako taktiko.
Narodna garda prišla miril študente v Ohiu
ATHENS, O. — Na tukajšnji državni univerzi je prišlo do nemirov in izgredov študentov, ki so bili razočarani, ko ni bila univerza zaprta. Najprej je izgleda-lo, da bodo univerzo predčasno zaprli ta teden zaradi stavke o-sobja. Ko je osobje sklenilo, da ne bo stavkalo, je seveda ostala univerza odprta.
Študentje so koncem tedna začeli demonstrirati proti administraciji univerze in zahtevali, da se ta zapre, da bodo šli lahko domov. Guv. J. Rhodes, ki je bil na velesejmu v Athens, ko je zvedel, da kakih 1500 študentov na univerzitetnih tleh razbija okna in razgraja, je naročil gardi, naj bo pripravljena, če bo treba. Ob tej vesti so se študentje pomirili in se razšli.
Predsednik študentovske uprave David Stivison je pozval u-pravo univerze, naj to zapre, četudi ni štrajka, da se “preprečijo” novi izgredi. Navajal je tudi vrsto “pravih vzrokov” za študentovsko n e z a d ovoljstvo in proteste, med njimi “pomanjkanje privatnosti”, “ure za obiske študentk”, “prepoved piva v spalnicah”, nepravi postopek do dveh priljubljenih profesorjev itd. Res sami “važni vzroki”!
vpaThThaiti
PORT AU PRINCC, Haiti. — V ponedeljek je priletelo nad mesto letalo in vrglo nanj več bomb. Ena je eksplodirala okoli 1500 yardov od predsednikove palače. Ni napravila nobene škode in ni nikogar ranila.
Vlada predsednika F. Duvali-erja je včeraj objavila, da sta dve letali B25 izkrcali kakih 35 oborožencev pri Cap Haitien, da pa so vladne čete 10 teh v borbi pokončale, med tem ko se je o-stanku posrečilo pobegniti v bližnje hribe. Obe letali sta prišli v roke vladi. Poročilo trdi, da so vpadniki domači nasprotniki režima, ki so pobegnili iz dežele in našli zavetje v New Yorku in v Miami v Združenih državah. Njihov vpad na Haiti naj bi podpirale tuje države. Vlada je v zvezi s tem omenila Jamaico, Kubo in celo Združene države. Včeraj, predno se je vladnim četam posrečilo vpadnike pregnati, je vlada Haitija pozvala Varnostni svet Združenih narodov za posredovanje.
Haitski poslanik v Washingto-nu Bonhomme je dejal, da je vpadnike vodil neki Reymond Montroy, nečak bivšega predsednika republike Haiti Paula Magliore. Pomagal naj mu bi bil bivši pilot Raymond Cassagnol. --------------o-------
Centralni komitet KP ČSR bo zasedal 29. maja
PRAGA, ČSR. — Centralni komitet Komunistične partije se bo zbral v sredo, 29. maja, na zasedanje in razpravo o reformah za demokratizacijo dežele. Reformna skupina okoli Dubčeka in Cernika je prepričana, da bo dobila večino za svoj program, četudi se konservativna kar pogumno pripravlja v upanju na pomoč Moskve.
Kosygin se “zdravi” v Karlovih varih in od blizu gleda prerivanje v Komunistični partiji. Seveda je javno popolnoma nevtralen. Praško časopisje je še koncem tedna prineslo poročilo, da je Sovjetska zveza pristala na novo smer v ČSR. Nihče ni tega poročila zanikal, nihče pa mu tudi prav ne verjame.
DE GAULLU NAPOVEDUJEJO) DANES ZMAGO V SKUPŠČINI
Splošna stavka je včeraj zajela še nekatera nova področja, priključilo se ji je okoli 8 milijonov delavcev in uslužbencev, nekako polovico vse delovne sile v Franciji. Z izjemo elektrike, vode in plina, ki so povsod na razpolago v skoraj običajnem obsegu, je težava pri oskrbi vsakdanjih potrebščin. Komunistična partija zahteva odstop DeGaullove vlade in predlaga vlado ljudske fronte. Debata v narodni skuoščini kaže, da nasprotniki vlade ne bodo dobili potrebne večine za nezaupnico.
PARIZ, Fr. — Splošen štrajk je včeraj ustavil še zadnje obrate in gospodarsko življenje popolnoma zavrl. Zaprte in zasedene so tovarne, zaprta večina trgovin z izjemo živilskih, zaprte banke in gledališča, zaprte so šole, zavarovalnice, delo stoji v rudnikih, stoje vlaki in avtobusi, letala so ostala na tleh, zaprte so borze in celo Francoska narodna banka je morala zapreti vrata, ko je delavstvo v njeni tiskarni ustavilo tiskanie in urejanje novih bankovcev. O-skrba s hrano, elektriko, plinom in vodo je v glavnem zadostna. Vlada je izjavila, da bo poskrbela za najnujnejše v skrajni sili s pomočio armade. Včerai ie imela kratko sejo pod predsedstvom De Gaulla in izdelala načrte gospodarskih in političnih reform, ki nai pomire razburjeno delavstvo, študente in ostalo prebivalstvo. Prvo razburjenje se je nekoliko poleglo in zdi se, kot da bi bila kriza že prešla vrh. Včeraj so začeli v narodni skupščini razpravo o nezaupnici vladi, toda sam njen potek kaže, da opozicija nima za nezaupnico potrebne večine. Tako javnost dejansko že gleda naprej, kaj bo De Gaulle v petek v svojem napovedanem govoru na televiziji in radiu predložil za pomiritev nezadovoljnih množic.
De Gaulle pe včeraj objavil pomilostitev študentov, ki so bili prijeti pretekli in ta mesec zaradi izgredov in nemirov.
Pomiloščeni so vsi z izjemo onih, ki so bili prijeti zaradi kraje.
Vlada bo predložila soudeležbo delavstva pri vodstvu podjetij in jim priznala tudi večji delež pri dobičku. Zadeven načrt bo predložen menda v juniju v odločitev ljudskemu glasovanju.
De Gaulle ima v načrtu tudi večje spremebe v vladi. Vsaj trije glavni ministri in več drugih bo izmenjanih.
Panika, ki je nastopila pretekli ponedeljek v Parizu in delno tudi drugod po deželi, je prešla, javnost se je začela umirjati in prevladuje vtis, da bo De Gaulle kos položaju. Opozicija ima v narodni skupščini le 194 trdnih glasov, za nezaupnico pa je potrebnih 244. Ker je sredina razcepljena in se je del odločil glasovati z vlado, je tej zmaga že skoro zagotovljena.
Tako vsaj trdijo oni, ki zasledujejo potek razprave v skupščini.
Razpoloženje v skupščini je vznejevoljilo levičarje v delavskih unijah, ki so upali, da jim
bo uspelo vreči vlado in napraviti konec DeGaullovemu režimu. Začeli so govoriti, da utegnejo splošni štrajk podaljšati “morda na tri tedne”. Vodnik Komunistične partije, najmočnejše politične organizacije v Franciji, Waldeck Rochet je obsodil DeGaullov režim, ki da je 10 let “s strahovanjem in propagando” varal ljudstvo. Rochet je izjavljal, da so se Francozi naveličali biti “podložniki in da hočejo biti sedaj državljani”!
Mirno zadržanje De Gaulle in vlade je na javnost dobro vplivalo, vse kaže, da bo sedanjo krizo prebrodila. Bodočnost Francije zavisi od tega, ali je De Gaulle razumel vzrok in smisel sedanjih nemirov in splošnega štrajka ter bo izvedel potrebne reforme in tako zajamčil državi miren razvoj v bodočnosti tudi za čas, ko njega ne bo več. Za dosego tega cilja bo moral posveti dober del svojih moči pa tudi javnih sredstev notranjim potrebam Francije namesto da bi posvečal vso skrb obnavljanju njene slave v svetu.
Deželi Naga v Indiji grozi zopet državljanska vojn?
SHILLONG, Ind. — V sever-novzhodni Indiji prav ob meji s Kitajsko in Burmo živi 16 plemen znanih pod imenom Naga. Pripadniki plemen so bolj podobni Kitajcem kot Indijcem, so pa po večini kristjani, drugače pa kulturno precej zaostali. Pod angleško kolonijalno upravo so vživali veliko avtonomijo. Avtonomija jim je bila zajamčena tudi v Indiji, ki je dala plemenom položaj indijske federalne edinice.
Plemena so zelo bojevita, ne trejo se samo med seboj, se zmeraj upirajo tudi vladi v New Delhiju. L. 1963 so sklenila premirje z indijsko vlado, ki poteče letos 1. julija. Kaj bo po 1. juliju? Politični opazovalci mislijo, da bo premirje na nek način podaljšano. Drugi pa niso taki optimisti. Vedo namreč, da premirje iz 1. 1963 še ni ustvarilo pravega miru.
V Naga deželi obstoja še zmeraj podtalno uporniško gibanje ki samo po sebi ni močno in nevarno. Nevarno pa lahko postane, ako bi ga kitajski komunist' res tako podprli, kot stalno obetajo. Da na upornike niso čiste pozabili, pričajo zaloge orožja ir municiie. ki so jih Kitajci tekom let poslali upornikom. S tega vidika ni torej izključeno, da pride do novih uporov. Na drug; strani je pa tudi res, da Indija žrtvuje veliko denarja za gospodarski napredek dežele Naga. Indijske investicije že blagodejne vplivajo na razpoloženje večine prebivalstva, ki si bolj želi miru in dobrega življenja kot uporov nemirov in državljanske vojne.
Kaj bo zmagalo, ali pametna presoja večine prebivalstva ah hujskanje kitajskih demagogov ki silijo v upor, se bo pokazalo že do konca leta.
V
Iz Clevelanda in okolice
i
Delavnica zaprta—
Popravljalnica čevljev Mihe Sršena na 7208% St. Clair Ave. bo prihodnjo soboto, 25. maja, ves dan zaprta.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Koljat z 19404 Chickasaw Ave. je v Euclid General bolnišnici. Obiski niso dovoljeni.
Zadušnica—
Nocoj ob sedmih je v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana.
-----o-----
Zračna obramba zastarela
COLORADO SPRINGS, Colo.
— Točno pred 10 leti je bil postavljen naš sedanji obramben! '-istem proti zračnim napadom. Dobil je ime NORAD in bil znan bolj po velikih investicijah kot do svojih podrobnostih. Vsi so sa že takrat vedeli, da nas bo ta -.istem branil le proti sovražnim bombnikom in lovcem, ne pa Droti raketam, posebno medce-inskim. Po 1. 1958 je pa pomen -aket stalno rastel, pomen bomb-likov in lovcev pa stalno padal. Danes sloni že zračna vojna vedro bolj na raketah, bombe sma-rajo vojaški strokovnjaki za do-latno orožje.
To je seveda že davno postavi-o na dnevni red vprašanje, kaj rapraviti s sistemom NORAD.
\ko bi bilo po misli McNamare, h bilo treba ves sistem likvidirati in ga zamenjati z novim, ki ri vpošteval tudi rakete. Takega istema pa nimamo niti na pa-Dirju. Zato je verjetno, da se bo likvidacija sistema NORAD le Dočasi premikala proti svojemu concu.
-----o-----
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Policija je po naročilu vodstva univerze vdrla v Hamilton Hall, ki ga je včeraj zasedla skupina kakih 150 do 200 levičarskih študentov, pa sc na poziv univerzitetne uprave od tam ni marala umakniti, in prijela 43 demonstrantov, ostale pa iz poslopja mirno odstranila. Ko je danes zjutraj prišlo do nemirov in izgredov, so univerzitetne oblasti Columbia univerzo do nadaljnjega zaprle. PARIZ, Fr. — Danes so se zopet sestali predstavniki Združenih držav in Severnega Vietnama na razgovore o končanju vojskovanja v Vietnamu v hotelu Majestic. Včeraj je zastopnik Hanoia izjavil na tiskovni konferenci, da se je Hanoi pripravljen pogajati o politični rešitvi vietnamskega spora, kakor hitro bodo Združene države “ustavile letalske napade in vse druge sovražnosti” proti Severnemu Vietnamu.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so izvedle obsežne bombne napade na zbirališča rdečih v zaledju Kontu-ma na Osrednjem višavju in v okolici Saigona. Ameriško vojaško poveljstvo v Vietnamu je objavilo, da je verjetno v Južnem Vietnamu trenutno 12 divizij scvcrnovietnamske-ga vojaštva.
/VASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je predložil Kongresu v odobritev novih 3.9 bilijonov dolarjev za potrebe vojskovanja v Vietnamu.
Ameriška Domovina
8117 St. Clalr Ave. — HBnderson 1-082* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesec« % y.fl Kanado in dežele izven Združenih držav:	i j i
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« ( Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	1!
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
-Ufa-* - g.?,	No. 102 Weds., May 22, 1968
Počemu tak strah pred Prago?
Vsak političen režim mora imeti svojo politično filozofijo. Svobodne države se oklepajo ideje o svobodi na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Diktature iščejo zopet druge ideje, na primer o nacijonalizmu, o socijalizmu itd. Drži pa tudi, da mora biti vodilna ideja tem močnejša, čim bolj ima režim totalitarno vsebino. Če to obesimo na komunistično diktaturo proletarijata, dobimo sledečo sliko:
Komunistična diktatura proletarijata ima vse znake totalne diktature, ki ne pusti človeku nobene svobode.^Misli, da ga mora voditi od rojstva do smrti in da mora biti že srečen, da jo sme ubogati. Taka diktatura rabi tudi totalno idejo vodnico in to je komunizem našel v naukih Marksa in Lenina. Pri tem so tako Marksovi kot Leninovi nauki težko umljivi, torej kot nalašč ustvarjeni za komunistične dogme. Komunizem ima torej svojo “ideološko podlago”. To mu je mnogo pripomoglo k uspehom.
Vsako politično gibanje potrebuje tudi svoje duhovno yodstvo in ne samo političnega. Duhovno je večkrat važnejše od političnega, ker kaže pot daleč v bodočnost, politično se pa mora držati vsakdanje stvarnosti.
Komunizem je imel to srečo, da je vsaj ob svojem rojstvu imel duhovno in politično vodstvo združeno v močni Leninovi osebnosti. Zato je tako lahko prebolel vse svoje otroške bolezni, ki jih ni bilo ravno malo.
Po Leninovi smrti se je vse temeljito spremenilo. Stalin ni bil noben duhovni voditelj, bil je proizvod organizacije. Hotel je biti tudi duhovni vodja, pa tej nalogi ni dora-stel. Zato je spravil s poti vse tekmece, ki bi lahko postali duhovni voditelji ruskega komunizma. Duhovno vodstvo samo je zamenjal s tajno policijo. Ta ni odgovornih komunistov spreobračala, jih je le “čistila”.
Tako je prišlo do tega, da je bila komunistična stranka po Stalinovi smrti v duhovnem pogledu podobna puščavi in se je morala opirati le na politične cilje. To stanje se v ruski komunistični stranki ni spremenilo niti do danes, nič boljše pa ni tudi v drugih komunističnih strankah za železno zaveso. Povsod vlada politika prisile, nikjer pa duhovno vodstvo.
To se je zelo lepo videlo 1. 1956. Moskva je morala očitno nastopiti z vojaško silo na Madžarskem, da je obvarovala komunizem pred potopom. Na Poljskem je le gola sreča preprečila grožnje s silo na zunaj, na znotraj je pa te grožnje bilo kar precej.
Pomanjkanje duhovnega vodstva v komunističnih strankah se je hitro začutilo povsod v vseh rdečih državah na vseh tistih področjih, kjer ne prevladuje materija, ampak duh. Komunističnim režimom so se začeli upirati kar po vrsti umetniki, pisatelji, znanstveniki, prosvetarji, na prvem mestu seveda študentje.
Komunistični režimi se proti tem pojavom ne morejo uspešno boriti, ker nimajo nikogar, ki bi mogel obvladati duhovni odpor inteligentnih slojev. To čuti prav posebno Kremlj, ker je na Ruskem še najmanj duhovne svobode.
Pri tem je komunizem napravil še usodepolno napako: proglasil se je za “znanstveni socijalizem”, da povdari nasprotje do “utopičnega socijalizma”. Ni pomislil, da se za pojmom znanost lahko skrivajo nevarne čeri. Znanost si na primer lasti pravico do stalne skepse. Znanosti je dovoljeno, da vrta v vsako človeško misel, da bi iz nje izluščila še kaj novega. Znanost je načelna nasprotnica vsake dogme, torej tudi vseh komunističnih. Znanost ne more kar naprej blagoslavljati nobenega komunističnega nauka, znanstveni socijalizem in komunizem se ne krijeta ne v vsebini ne v obsegu.
Uradni komunizem dobro ve, kaj to pomeni, pa vendar ne more znanosti odrekati pravice do preiskovanja vsega, kar je človeško. Zato se skuša braniti proti svobodi v znanosti na druge načine, navadno po ovinkih preko cenzorjev itd. Obenem se znanosti tudi boji. Ako ji vzame svobodo raziskovanja, jo ubije, ako ji svobodo pusti, mora biti pripravljen na napade, ki jih ne zna odbijati.
Uradni komunizem tudi ve, da je svoboda v znanosti hudo nalezljiva bolezen, hitro okuži še vse ostale vrste kulture. Pa ne samo to. Ako se pojavi v eni komunistični državi, se lahko preseli še v druge. Svoboda v znanosti je kakor požar v viharju, ne pozna meje.
Ce vse to prenesemo na odnose med Moskvo in Prago, dobimo sledečo sliko:
Sedanja praška “revolucija” ima v glavnem značaj kulturne revolucije, potem šele politične. Novi češki režim ne želi nobene spremembe v čehoslovaški zunanji politiki, hoče imeti le več neodvisnosti v zadevah, ki se tičejo notranje češke politike, hoče izrezati iz češkega in slovaškega življenja le to, kai se je pokazalo kot škodljivo, hoče popraviti le resnične in ne namišljbne krivice bivših’oblastnikov Prisega še zmeraj na Marksa in Lenina. Misli samo na ne-
odvisnost, toda ne odpoveduje se proletarski solidarnosti.] Želi stike s svobodnim svetom, zato da bi od tam dobil koristi, ne pa zato, da bi od tam prevzel ideje in ideale svobodnih narodov.
In vendar se v Moskvi na novo praško politiko hudo razburjajo. Razlogi so očitni: bojijo se, da bi se ideje, ki danes vladajo na praških ulicah, lahko pojavile na moskovskih, varšavskih itd. in se tam do dobra udomačile. Dalje ne zaupajo Čehom in Slovakom, kot navadno vsi veliki narodi le neradi zaupajo malim. To uči zgodovina.
Tako spada strah pred nalezljivostjo praških idej in nezaupanja do Čehov in Slovakov med glavne razloge, zakaj Moskva skupaj s Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo ne zaupa Pragi, dočim v Bukarešti in Budimpešti nimajo takega strahu pred praškimi dogodki.
LA.
BESEDA IZ NARODA
Na Korotanov koncert!
CLEVELAND, O. — Slovenski narod, ki nima svoje politične samostojnosti, da bi se v njej izživljal, se lahko ohranja kot samostojen narod samo s tem, da živi in se izživlja na kulturnem polju. Le to mu daje življenjske sile, ki so ga ohranjale skozi stoletja ipred smrtnimi sovražniki.
Slovenska pesem je bistven element kulturnega izživljanja slovenskega naroda. Slovenec je vedno rad pel, najsi bo v žalosti ali veselju. Trume izseljencev so ponesle to narodovo kulturo pesmi s seboj v širni svet in prav slovenska pesem je bila in ostane tisti osnovni steber, na katerem sloni in od katerega črpa življenjske sile slovenstvo v novi domovini.
Kulturno tradicijo slovenskega naroda in vir novih življenjskih sil slovenstvu med nami goji v naši sredi pevski zbor Korotan. Le s polnomočno podporo nas vseh bo lahko med nami vršil in nadaljeval edinstveno kulturno poslanstvo.
Pokažimo, da razumemo in podpiramo veliko delo, ki ga vrši Korotan, s tem, da Obiščemo zborov koncert, ki bo v soboto, 25. maja, ob 7.30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
Naj živi slovenska pesem!
Tone Arko ------o------
Od Sv. Lovrenca v Newburghu
CLEVELAND, O. — Brali smo v časopisih, da je imela Slovenska šola pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti svojo “Materinsko proslavo”, kjer so naši otroci v izbranem in uspelem sporedu pokazali v besedi in pesmi svojim mamicam ljubezen in hvaležnost. Take prireditve so vedno zelo prisrčne, za naše mamice pa naravnost ganljive.
Pri fari sv. Lovrenca smo se za ta dan osredotočili samo v cerkvi. Po stari navadi imamo tukaj na “Materinski dan” prvo sv. obhajilo naših malčkov, združeno iz farne šole in javnih šol. Lepo je bila gledati procesijo Jezusovih izbrancev; štirje fantki so nesli na majhni nosilnici, o-krašeni z brokatom, grozdjem in klasjem, ki je simbol Presvete Evharistije, ciborij s hostijami za iprvoobhajance in za župnika g. Varga, ki je opravil to mašo. Nosilnico so postavili na obhajilno mizo. Kar je bilo značilno za obhajilno slovesnost, je to, da so prvoobhajanci sami odgovarjali in tudi sami peli pri tej sv. maši ubrano, odločno in jasno, da so jih starši in verniki lahko lepo razumeli, končavajoč pesmico:	O come, o come, join
Thyself with me, make my heart be soon a haven, suitable for Thee.
Občudovali smo jih tudi, kako dobro so znali predobhajilne in poobhajilne molitve. Višek je bil menda takrat, ko so ti malčki na “Materinski dan” po prejemu Jezusa v pesmi prosili:	Mamo,
očka blagoslovi, ves rodbinski krog; vsa družinica bo srečna v Tebi, ljubi Bog. Ti malčki so napravili na vse navzoče vtis, da
so pravi, dasi mali “spoznaval-ci”, kakor to besedo često srečamo v cerkveni liturgiji in še posebno v izražanju po 2. vatikanskem zboru. Ta lepi dan bo nam odraslim kakor tudi otrokom o-stal v trajnem spominu. Hvaležni smo dušnim pastirjem in častiti sestri za to odlično pripravo in staršem za sodelovanje.
Sedaj še z nestrpnostjo pričakujemo slovesnosti T e 1 o v s k e procesije, ki je vsako leto za Sv. Lovrenc velik dogodek. Opozarjamo in vabimo že sedaj Slovence v Clevelandu, da se te procesije udeležijo v velikem številu tudi iz drugih far.
N. P.
-----o------
Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo slavilo 40~letnico
CLEVELAND, O. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo letos praznovalo 40-letnico ustanovitve. To bomb proslavili in zato vabimo vse člane in članice, da nas obiščete 1. junija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za to slovesnost bomo priredili ples in vsaka ženska bo prejela nagelj. Potem bomo predstavili še živeče ustanovitelje kot: Mr. Anton Baraga, Mr. Edward Bradač, Mrs. Josephine Drobnič, por. Kromar, Mr. Frank Gribbons, Mrs. Mary Hribar, por. Pucel, Mr. Victor Jakopič, Mr. Vladimir Močnik, Mr. Florian Mocilnikar, Mr. Louis Oblak, Mr. John Oblak, Mrs. Mary Oblak, por. Naggy, Mr. Joseph Ponikvar. Predstavili vam bomo naše igralce košarke. Igrali bomo Frank Vankovičeve plošče in tudi sami prepevali. Servirali bomo okusno govejo pečenko in klobase, pa tudi peciva bo dovolj in pijače za žejne.
Torej pridite vsi in se veselite z nami. Prav lepo vas vabi naš odbor Kristusa Kralja št. 226 KSKJ.
Mrs. Mary Zupančič, tajnica
-----o------
Domžaičani rojaku, novomašniku Tonetu Sršenu
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 26. maja, bo slovenski novo-mašnik Tone Sršen prvič zapel “Gloria” in slovenska družina pri Sv. Vidu bo sklonila glave v zahvalo Stvarniku.
Tone Sršen je bil rojen 13. januarja 1943 v Domžalah. Leta 1945 je dve leti star z družino zapustil Slovenijo in z drugimi izseljenci, čeprav majhen, štiri leta nosil begunski križ. V Združene države je prišel leta 1949 in leta 1950, ko si je družina izbrala novi dom, v Cleveland.
Novomašnik se je odločil še o-trok za duhovniški poklic. Ko je fara sv. Vida sprejela slovenske izseljence v svojo družino in vpisala otroke v šolo, je zbrala učiteljica male ljudi v slovansko sobotno šolo in za začetek vprašala prva vprašanja. Drug za drugim so otroci odgovarjali, kaj žele postati, ko dorastejo.
“No, in kaj boš ti, ko boš velik?” je učiteljica vprašala Toneta. Njegov mali obrazek je ostal resen, ko je odgovoril.
“Jaz bom postal papež.”
V	tistem trenutku se je stol pod njim prelomil in Tone je z velikim truščem sedel med razvaline. Ko se je zmešnjava polegla, je Tone razložil:
“Najprej bom duhovnik, potem škof, nato kardinal in nazadnje papež.”
Tone je imel tedaj sedem let.
Tone je naj starejši v družini osmih otrok. Od začetka je vodil delovanja in igre bratov in sester in njegov vpliv je bil razširjen tudi na bratrance in sestrične, ki so vanj zaupali. V šoli je bil predsednik razreda, v cerkvi ministrant — že od svojega petega leta — pel je v zboru in igral harmoniko.
Trinajst let star je končal o-snovno šolo in vstopil v Borome-jevo semenišče.
V	soboto, predno je prvič sam odšel v svet, je prišel, kot mož, da se poslovi od sorodnikov in prijateljev, kajti njegova pot se je tedaj ločila od naše. Segel nam je v roko, tako ponosen in tako majhen, da so naša srca poletela k njemu in želeli smo mu srečo in božji blagoslov. Vprašali smo ga: Zakaj ne greš v semenišče pozneje, ko boš kopčal srednjo šolo? In otroška usta so izrekla modrost:
“Veliko mladih fantov misli, da bodo postali duhovniki in hodijo v srednjo šolo izven semenišča. Potem pa najdejo prijatelje in se navežejo na posvetne stvari in pozabijo, da so bili poklicani za duhovnika.”
Od takrat smo videli Toneta samo ob praznikih in poletnih počitnicah. Ostal je vesel, živ fant, rastel, igral odbojko, vozil kolo in pel na ves glas, kadar je imel priliko. V dvanajstih letih je končal srednjo šolo, visoko šolo in štiri leta teoloških študij v St. Mary semenišču. V poletju je bil voditelj v taborišču za mladeniče, kjer je učil domačo obrt. Vsako leto je tudi vodil taborjenje slovenske sobotne šole.
V	letih, ko je doraščal v moža, ni nikdar odstopil od začrtane poti, ki ga je letos po trudu in preizkušnjah pripeljala do duhovniškega stanu.
Ko je Tone sprejel prvi red, je napisal staršem med drugim: Ne vem, če se mi bo mogoče za vse zahvaliti, posebno Vama, ata in mama, za vso pomoč, ki sem jo dobil na tej dolgi poti. Danes, ko se dam Bogu, vem, da prihajam od duševnih staršev, družine in sorodnikov. Niste mi dali samo ime, jed za telo, obleko in streho, dobil sem od Vas duševni sad, vzgojen sem bil dober kristjan. Dobil sem vzgled kako kristjansko živeti. Posebno v teh zadnjih mesecih sem sprejel sad vseh molitev, skozi trpljenje križa, od Vas. Slišali ste božjo besedo in jo izpolnili in postali v tem tako bolj dragoceni starši. Upam, da bo moje duhovno delo veliko boljše zaradi tega.
Njegovi starši so dolga leta bedeli nad sinom, mu pomagali na poti, ki zahteva mnogo dobrega vzgleda in mnogo ljubezni. In vse to je Tone našel v svoji družini. Pri njih se je učil zvestobe in potrpljenja, učil se je odkritosrčnosti, poguma in zaupanja v Boga. Vse to je novomašnik potreboval v vztrajanju za svoj poklic in bo potreboval tudi v prihodnjosti v izvrševanju svojega poklica.
Za materinski dan je Tone napisal svoji materi: V svetem pismu je dobra žena zelo pohvaljena. Zvestoba do Boga se v njej pokaže v zvestobi do moža. Kakor svetnik da čast Bogu s svojim življenjem, tako da žena, modra in mirna delavka, čast svojemu možu. Njen otrok je srečen in dober zato, ker ima tiho moč dobre matere za podporo in vzgled. Zahvalim se Ti, da si moja mati, za Tvoje dejo, tiho in potrpežljivo, za Tvoje molitve, za Tvojo smejočo ljubezen, za vzgled, ki nam ga skupaj z atom kažeš.
Kati in Miha Sršen sta danes lahko upravičeno ponosnp na sina. Nista ga samo vzgojila v po-
štenega, dobrega človeka, ampak sta ga tudi nesebično darovala Bogu, mu po vseh svojih močeh olajševala težko pot in mu pomagala, da je dosegel svoj poklic. V zahvalo pa jima Tone vrača ljubezen, ki je neprecenljiva v očeh staršev in raste v globočino kot sin raste v letih.
Njegovi sorodniki in prijatelji smo ponosni, da je v naši sredi vzrasel mlad mož, Tony, poznan in ljubljen od vseh, vztrajen in obetajoč mnogo velikih del.
Domžalčani posebno imamo velike vzroke za ponos. Tone Sršen je naš novomašnik. Po petintridesetih letih je Tone prvi Domžalčan, ki bo imel novo mašo med nami. Od leta 1933, ko je g. Blaj v Domžalah zapel prvo “Glorijo”, so naši starši čakali na prihodnjega novo mašnika. Letos se jim je želja končno izpolnila. Letos se vse domžalske matere in očetje zahvaljujejo Bogu za milost, ki jo je izkazal enemu izmed njihovih otrok.
Tonetu Sršenu in Johnu Vovku pa ob tej priliki izrekamo prisrčne čestitke in jima želimo vso srečo!
Za Domžalčane:
Marija Cerar
Ob Savini prireditvi
CLEVELAND, O. — Umetnost — jezik čustvenega izražanja — je stara karakteristika človeške družbe. Umetnost prav gotovo upodablja določene ideje in določena čustvena doživetja. Za dosego svojih ciljev umetnik uporablja najrazličnejša sredstva kot na primer barvo, svetlobo, glas, marmor in bron. Sredstva, ki si jih umetnik izbere in uporabi, so postavljena v simbolični jezik, ki se odlikuje po svoji lepoti in kompaktnosti. Da pa je umetnina spremeljiva, mora imeti svoj razvoj v naravi, katere del je umetnik sam. Težko razvije človek čut za umetnost, težko postane glasbenik ali igralec, ako živi v okolju, v katerem je umetnost, glasba ali drama popolnoma neznana. U-metnik, glasbenik ali igralec torej ne živi samo za sebe, temveč tudi za svojega sočloveka, kateremu skuša svoja čustva, svoja doživetja in svoje ideje posredovati in ga obogateti.
Ni pa samo posameznik, ki posreduje svoja čustva in svoje ideje družbi, v kateri živi, temveč tudi posamezne organizacije. Tako na primer nam pevska društva posredujejo narodno in umetno glasbo, športna društva veselje do telovadbe, dramska društva veselje do igranja in izražanja. Toda udejstvovanje teh društev se razlikuje in to zaradi njihovega bistveno različnega cilja. Kljub temu, da je društveno delovanje različno — usmerjeno po cilju posamezne skupine — je nujno potrebno, da se društvo predstavi javnosti, ako hoče, da bo uspešno delovalo, zato SAVA vneto pripravlja svojo vsakoletno prireditev, ki bo 15. junija pri Sv. Vidu. Na to svojo prireditev SAVANI iskreno vabijo vse klevelandske Slovence.
Jože Odar
Podružnica št. !5SŽZ bo obhajala 4CMe!nico
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 26. maja, bo praznovala Podružnica št. 15 SŽZ v Newburgu 40-letnico svojega obstoja. Ob desetih dopoldne bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za vse žive in umrle članice Podružnice. Zbirale se bomo v cerkveni dvorani in šle skupaj v cerkev, kjer bomo zasedle prve klopi in se priporočile Jezusu in Mariji Majniški Kraljici za srečni dan. Po maši bomo šle v Slov. narodni dom na 80. cesti, kjer bomo imele skupni zajtrk.
Popoldne ob dveh se bo začela skupna konvencija za državi O-hio in Michigan. Ob petih popoldne bo banket s kratkim nagovorom, nato pa ples. Tako bomo
ves dan veselo praznovale.
Vse podružnice, državne predsednice, glavne odbornice, duhovni vodja, vsi prisrčno vabljeni. Prav posebno vabim članice naše podružnice. Pripeljite s seboj svoje može in družine! Pridite, da se bomo skupaj poveselile in praznovale našo slavnost!
Na svidenje!
Frances Lindič, preds.
IZ NAŠIH VRST
Barberton, O. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino.
Z listom sem zelo zadovoljna, saj sem naročnica že celih 45 let. Vas vse lepo pozdravljam.
Frances Suhadolnik
ii-
St. Catharines, Ont. — Cenjeno uredništvo! Hvala za obvestilo. Prilagam ček za enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni, ker črtamo mnogo novic iz starega kraja in tudi vse druge važne novice iz ostalega sveta. Želim Vam mnogo uspeha še v naprej in Vas vse naj lepše pozdravljam.
Joseph Petrič
*
North Chicago, 111. — Spoštovana uprava! Pošiljam Vani naročnino za celo leto. Z listom sem zelo zadovoljna in Bog pla* ' čaj za lepo berilo.
Mrs. A. Ivanetich *
Kirkland Lake, Canada. Spoštovano uredništvo! Ker mi naročnina poteče 15. maja, Vam tu v pismu prilagam denarno nakaznico $18 za celo leto. Z Ameriško Domovino sem popolnem3 zadovoljen in želim, da bi še dolgo let izhajala ter imela še več naročnikov. Prav lepe pozdrave Vam in naročnikom lista.
Albin Balkovec *
Cleveland, O. — Prejel sem Vaše pismo, na katero Vam tu' kaj odgovarjam z malo zamudo-Pa upam, da bo vseeno vse v re' du. Prilagam ček za polletno naročnino in obenem prijateljske pozdrave od družine
Lumpert
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prihaja čas, ko ho treba poravnati naročnino za A meriško Domovino. Da ne boste imeli sitnosti z opominom, Vam tukaj prilagam celoletno naroč- j nino, kar je več, naj bo za tiskovni sklad listu. Z listom sem zelo zadovoljna, samo kakšn3 številka se nekje zatakne, da j° pozneje dobimo, kot je treba. P3 to ni Vaša krivda. Bo treba sS malo pritožiti na tukajšnji pošt*’ Najlepše pozdravljam vse v u' redništvu.
Helena Mauser
•
Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo! Ker mi je s 1. majem P°' tekla naročnina za Amerišk0 Domovino, Vam v prilogi po3‘" | Ijam nakaznico za nadaljnih šes mesecev. Vas lepo pozdravlj3111 Mary Debevec *
Phoenix, Ariz. — Dragi ured' j nik! Pošiljam polletno naroča1 no za Ameriško Domovino. zelo zadovoljna z listom. Včasi11 se malo zakasni, vendar dobi113 vse številke, niti ena se do ni izgubila. Se Vam zahvaljuj3'11 za Vaš trud in naj lepše pozdra'' Ijam Vas in vse Vaše sodelavce'
^	Lucy Glavač
Za
dobro
voljo
Težka vlojja v današnjih dneh	,
Razgovor med filmski111 zvezdnicami:
Paula ima res težko vlog0-Kako to?	,gf
Ves čas je popolnoma pble na!
BOGOMIR MAGAJNA:
GRANIČARJI
Desna medvedova ta-^ je spolzela pod levo pazduho banskega, leva taca pa se je '’Pdjela njegove desne roke. Z evico je Kazanski kljub boleli odrinil glavo, desnica z no-^erri pa je bila prosta, tako da ^ lahko objela ves medvedov Vrat, in pognal nož skoraj od Uge strani vanj. Obenem je Crcnil zverino s težkim okova-čevljem med noge. Medved Popustil ramo, grgrajoče za-^ttiral in hotel podretii s tes-^ objemom Kazanskega na a> toda ta je že izdrl nož in ga ^sadil od druge strani v vrat. ,ettaj mu je širok curek krvi tllhnil iz medvedovega gobca Javnost v obraz. Oba sta se ^aj opotekla in zvrnila po eh — Kazanski je planil nazaj noge, toda medved ni več ^tal. Besen ogenj je strmel iz r°bnih umirajočih oči proti Jiemu in gobec je podrsaval po ,eh. Kazanski je stopil medve-ha vrat — tedaj je kri bruh-^a ponovno iz žrela in glava je !^ala mirno zleknjena na tleh.
°čeh je bila sedaj samo še ^otna žalost in kmalu je otrpla tudi ta.
Kazanski si je obrisal z roka-0lh kri z obraza, gledal na jPadveda pod seboj in se srneh-laL Sedel je na trup in božal l^dvedovo glavo. Tedaj se mu !e borilo žal, da ga je ubil. “Saj 1 niorda le ne planil name, če ‘ šel počasi nazaj. Morda je ^‘šel posiušat, ko sem prepeval r' Jaz sem ga pa ubil. Dolg čas
00	medvedki, ki ga pričakuje z Radiči nekje v gorah.”
Kana na rami ga je zaskelela. ekel je bluzo in srajco in izlil ^ lahko krvavečih ranicah žga-le iz čutarice, ostanek popil in t^Vezal ramo s krpo, ki jo je ^trgal od srajce. Spet se je ob-e^el in predel puško z ene |ame proti drugi pazduhi. Po-etl1 je zagrabil medveda za podnje šape, jih pritegnil čez k avo ramo in se napotil proti •Sfavli. Zverina se je vlekla po . eb za njim. Ob vsakem koraku ' zabingljala njena glava.
, I'ako so ga srečali graničarji,
1	so tekli proti strani odkoder s° slišali strel. Ves obraz in blu-
0 3e imel polisano s krvjo — niim pa se je vlekel medved 0 tleh. Kdaj je že padel zadnji , edved? — Pred dvema letoma, koliko lovcev se je bilo spra-j ° nanj, dasi je bil manjši od ki ga je zaklal Kazanski. 'epopisno veselje se je polastilo ^ničarjev. Kričali so, mahali Jakami in metali čepice v zrak. banski ni dal, da bi mu kdo Oblagal nositi medveda. Pri-ekel ga je v karavlo sam in ^°ročal komandirju o dogodku.
je poslal graničarja vprašat °vce, kaj naj store z medvedom ali so pripravljeni, prepustiti a hjirn proti odškodnini. Lovci a niso nič zahtevali zanj, dasi je bilo žal, da ga niso bili ecali sami. Četa se je pričela , rtpravljati na pojedino. Pova-1 so zopet kapetana, zdrav-in lepo gospodično. Odrli medveda in položili meso v °tok, da bi se spiralo do dru-dne. Ko so Kazanskega s^rašali, kam bo prodal kožo, Je le smejal in ni hotel pove-m kaj namerava.
^ ‘uSi dan je bila gostija. Po-^nljenci so prišli. Mesa je bilo v°lj za vse, za vso četo in one n Cvrl ga je Kazanski, ki je i °t drog nad ognjem in se ka-g°r Veselil pohvale, ki jo je sli-od vseh strani. Najbolj je bil ^®Sel Mirine pohvale. Mirine oči počivale na njegovi orjaški in na izbočenih mišicah . ‘c> ki so enakomerno vrtele 5S 2 medvedjim mesom.
° je bilo meso pečeno in so
*ika
So
ga
Jedli vsi, je stekel Kazanski
k AfflT1 V S1’ Je
Mirinemu Belcu in mu dolgo
val hrbet. Na obrazu mu
iežalo samo zadovoljstvo,
Štirinajst dni pozneje je že imel izdelano prelepo sedlo iz medvedje kože. Izprosil je od komandirja pol dneva dopusta in se napotil s sedlom na rami na Mirin dom: “Lepa gospodična, naredil sem sedlo za tvojega Belca, da se ti zahvalim za spomin, ki si mi ga naslikala,” je rekel in zastrmel plašno vanjo.
Mira se je razveselila in ga bogato pogostila.
Ta dogodek je za nekaj časa pomiril graničarja. Pozabil je tiste dni celo na maščevanje. Gozd se mu je zazdel zopet zanimiv in bolj poln življenja. Kadarkoli se je spomnil Mire, se je od veselja zakrohotal, pred sliko se je pa kdove kolikokrat zamislil.
Čudne sanje.
Vid Volarič se je velikokrat povzpel na visoko goro. Nikomur ni pravil, kam gre. Z vrha je strmel dolge ure proti obzorju na jug in na zapad. Včasih so bile gore na obzorju vijoličasto temne — včasih se je svit sonca pokazal v oblakih nad njimi — zdeli so se mu ti oblaki, kakor da so pogreznjeni v nedosegljivo globino daljin — drugič so bile gore mračne, skoraj črne, kakor da je sama noč med njimi.
Tako je romal zdaj na goro Slivnico zdaj na goro Sv. Treh kraljev ali na goro Vresnik in na druge vrhove. Obzorje na jugu in zapadu ga je klicalo. Mislil je na starega očeta, ki se bori in ne odneha kljub brezupnosti: mislil je na upadlo lice matere, ki koprni, da bi ga videla vsaj še enkrat pred smrtjo, na lepi obraz sestre Rože, ki sredi težkega dela zastrmi v daljavo, ne da bi okusila vsaj malo lepote in veselja mladosti, na sestrico Zoro, ki ji ne puste, da bi v šoli napolnila dušo z lepoto domače besede. Potem je mislil na Mileno, katere telo so pripeljali iz Trsta v domači kraj. Sedaj spi na samotnem pokopališču, ki je kakor ograda med ogradami, le da je pot k njemu izpeljana čez samotno, z zidovi obzidano trato, širša, od rdeče zemlje bolj rdeča kot druge poti. Mislil je tudi na borce, ki v mračnosti zaporov čakajo svojo strašno poslednjo pot.
Od meseca do meseca je bilo koprnenje silne j še. Ugrabilo mu je spanje — sanj mu ni ugrabilo. Od meseca do meseca so bile sanje silnejše Kakor žive, čarobne pravljice so bile—polne barv, dogodkov, slik, prividov. Nikdar niso bile vesele, dasi je ves živel z njimi. Odkar je srečal Miro, se je koprnenje izpre-menilo v vrisk srca — ob Miri se mu je zopet prikazal Milenin obraz, ki ga kliče in vabi, naj vstane in gre — kakor čarobna podoba je stala Milena na obzorju nad silnim prepadom, ki se je vlekel v neskončnost, in ga vodila z belo roko po grebenih in obronkih.
In Mira?
Zakaj ga ponovno spominja na Mileno? Zakaj je ni včasih po več dni doma in nihče, niti oče tedaj ne ve, kje je. Zakaj je v njenih očeh toliko skrivnosti, zakaj so tolikokrat prepojene z žalostjo, ki je niti ne skuša več zakriti?
Zakaj divja včasih kot blazna na Belcu proti goram, potem ko je prepovedala, da bi jo kdo spremljal. Tedaj ni podobna ženski, ampak čudežnemu bitju. Oči ji zro uporno, skoraj divje, ustnice ji trepetajo in desnico izteguje proti goram, kakor da bi jih hotela dohiteti, objeti čim-prej, kakor da živi na njih nekdo, ki ji kliče iz umirajočih pokrajin.
Tako je Vid Volarič živel kakor v snu in včasih zaradi preutrujenih misli ni vedel, ali sanja ali pa je resnica vse, kar živi krog njega in v njegovi duši.
Tone Osovnik:
Majska deklaracija - jugoslovanski utrip Slovenije 1917-1918
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo.
Brezplačen proračun — zmerne cene.
“Kaj pa je treba tebe bilo ...?
On, ki ptice pod nebom živi,
naj ti da srečne, vesele dni...” (Nezakonska mati, France Prešeren.)
Mnogokdaj, ko človek bere mnoge “znanstvene” in “neznanstvene” razprave o spočetju in rojstvu Jugoslavije, dolbi po besedičenju teh ljudi vtis, kot da je bila narodna država Jugoslavija rojeno dete iz zakona, sklenjenega na levo roko.
Mnogi sicer govore tudi takole: Zakon je bil sklenjen še nekam pravilno, toda ob sklenitvi ni bila obljubljena tolikšna zakonska zvestoba — pa tudi drugače so bili mišljeni naši zakonski odnosi.
Če te pripombe resno poslušate, potem spoznate, da je Jugoslavija kar naenkrat postala pojem n e p r e mišljene zakonske zveze ali pa nesrečno bitje — nezakonski otrok—, ki se ga po stari moralki vsakdo otepa, nihče noče s ponosom priznati očetovstva. Vendar to dete je zdaj tu. Še več, ono raste in živi že petdeset let.
Stvarnost — da, zgodovinsko dejstvo — pa je takšna, da spočetje zdaj mnogim tako nezaže-jenega bitja je bil dolgotrajen in premišljen proces skupnega živ-njnja, ki ima resda svoje počelo v čustveni plati narave — v ljubezni. K tej ljubezni pa je prišlo spoznanje življenjske potrebnosti in tudi koristnosti, če hočete!
Nastanka Jugoslavije ni iskati samo v nekaterih papirnatih izjavah, dasi so tudi te del spočet-nega razvoja. Dejansko rojstvo Jugoslavije je dolgotrajno moralno in etično dejanje, ki se je razvijalo iz mnogih življenjskih žrtvovanj — tako Srbov, kakor tudi Hrvatov in Slovencev.
Ta začetna žrtvovanja, gnana po spočetni težnji, da se rodi skupna država jugoslovanskih narodov, je pravzaprav hkrati tudi rojstvo izjave narodnih predstavnikov v dunajskem parlamentu 30. maja 1917, ki jo poznamo pod imenom: Majniška deklaracija!
Nikakor ne bi hotel zmanjšati zgodovinske važnosti tega političnega dejanja, ko povdarjam, da brez skrajnega življenjskega žrtvovanja verjetno sploh ne bi prišlo do takšne zgodovinske situacije, ki je potem dejansko od naših voditeljev zahtevala, da podado takšno izjavo.
Pa vendar izjava sama nam lepo kaže na omejenost — pri mnogih — iskrenega hotenja po popolni narodni svobodi. Zategadelj je majniški jugoslovanski program postavljen še v habsburški okvir. Nobeden od predstavnikov Jugoslovanov v dunajskem parlamentu še ni hotel maja 1917 nositi svoje glave v vrvno zanko vešal ali pa nastav-
ljati prostovoljno svoja prša smrtnemu strelu.
Vsekakor je bil to en način borbe za narodovo svobodo, ki pa ni poznal radikalnosti, s kakršno so nastopali mnogi naši preprosti ljudje in izobraženci. Ti so s ponosom sprejemali o-značitev:	izdajalci, ki je bila
vsekakor hujša od one “PV”.
Ti izdajalci so bili naši bratje — vojni dobrovoljci, ki so šli preko avstrijskega okvira in so se odkrito postavili na stran ru-sko-francosko-angleške antante ter njenih zaveznikov, ker so se zavedali, da za naše narodno o-svobojenje ne zadoščajo papirnate deklaracije, marveč da moramo poleg (Srbov in Hrvatov tudi mi Slovenci plačati svoj krvni davek, če hočemo biti svobodni.
V naši zgodovinski stvarnosti pa je zapisano, da so bili med Slovenci bratje s takšnim prepričanjem že zdavnaj pred začetkom prve svetovne vojne. Imamo jih že v letu 1875, ko hite k Srbom pomagat jim v borbi proti Turkom. Naj omenim samo Janka štibila-Vukasoviča iz Vrtovina pri Ajdovščini. Boril se je potem še v balkanski vojni in v prvi svetovni vojni ter je umrl v Ljubljani leta 1923 kot pomočnik komandanta dravske divizije.
Število slovenskih dobrovolj-cev se je dvigalo v letih večjega upanja in večjih borb za svobodo: v balkanskih vojnah, v prvi svetovni vojni je gibanje dobro-voljcev doseglo naj večji razmah v Rusiji, kjer so naši v velikem številu prehajali iz avstrijskih vrst na rusko stran. In tu se je potem oblikovala I. Dobroveljska divizija, ki je izvojevala dragocene zmage v Dobrudži.
Prostovoljcev je bilo kasneje tolikšno število, da se je osnovala še II. Dobroveljska divizija, ki sta se nato združili v tako imenovani “Dobroveljski korpus Srbov, Hrvatov in Slovencev”.
Ta dobroveljski korpus, ki se je na solunski fronti preimenoval v “Jugoslovansko dobroveljsko divizijo”, je skupno z redno srbsko vojsko 30. septembra 1916 zavzel Kajmakčalan, katerega so potem jugoslovanske vojaške sile stalno držale. In tu je dejanski začetek Jugoslavije.
Tudi ta južna točka osvobojene jugoslovanske zemlje daje smisel izražene majniške izjave v “habsburškem okvirju”. Vojaške sile so avstrijski okvir raztrgale in dale majniški izjavi končno pomen zgodovinskega dejstva nove slovanske države Jugoslavije.
Vsi vemo, da ima majniška izjava več kot enoletni razvoj. Ob svojem začetku je samo pohlevna posestrima drugih izjav, ki so jih podali pred nami dva
dni, en dan ali nekaj ur drugi slovanski narodi v avstro-ogrski monarhiji. Kot taka bi — brez drugih zunanjih in močnih dejavnosti — ostala verjetno več aH manj parlamentarni akt, ki bi se prašil v dunajskih arhivih.
Veliki Slovenec — Janez E-vangelist Krek je duhovni oče te j u g o s 1 o v anske vsebine v “habsburšem okviru”. Zanj o-kvir ni nikdar bil pomemben. To nam kaže njegova borba v Slovenski ljudski stranki, in V kateri je zmagal, ko je pridobil za to vsebino škofa Jegliča. To je bilo 15. septembra — ko je škof podal svojo izjavo, ki jo poznamo kot “septembrsko izjavo”. Tega dneva so za škofom podpisali majniško izjavo še drugi slovenski veljaki vseh političnih struj, razen socijal-demokratov, ki je v glavnem valilnica slovenske komunistične stranke.
Zdaj šele majniška izjava deluje s svojo vsebino med slovenskim ljudstvom za jugoslovansko misel in za narodno svobodo. Besedilo, katero govori o nujnosti povezave vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno upravno državno enoto. V tem je bilo po-vdarjeno krvno sorodstvo in pa tudi pokazani življenski interesi po politično-državni skupnosti.
Janez Evangelist Krek je po 30. maju prepotoval avstrijski slovanski jug in propagiral idejo; v tem delu je dobil bolezen pljučnice in na posledicah le-te tudi umrl. Njegov pogreb 8. oktobra je bil manifestacija za jugoslovansko bratstvo in za nastajajočo jugoslovansko državo v popolni svobodi.
Po njegovem pogrebu so narodne žene vzele v roke papirne pole z majsko izjavo in so šle tako rekoč od hiše do hiše in propagirale idejo jugoslovanske države.
Podpisi so se nabirali in množili. Na frontah pa so nemško-avstrijske sile dobivale udarec za udarcem. Pdlitfčhč-osvobodil-na bitka je tekla tudi v naporih srbske vlade, ki je že 7. decembra 1914 podala v Nišu izjavo, da se je začel osvobodilni boj za vse ozemlje, kjer prebivajo Srbi, Hrvati in Slovenci — ter Jugoslovanskega odbora, ki se je o-snoval 30. aprila 1915 v Londonu.
Majniška izjava je dala slovenski prestolnici Ljubljani najveličastnejši dan na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca 1918, ko je dr. Korošec kot predsednik Jugoslovanskega kluba prišel in mu je narodno ženstvo izročilo podpise za deklaracijo. Že sprejem na kolodvoru je pokazal in dokazal, da stoji prestolnica Slovenije za najsvetejšo narodno zahtevo.
Dr. Triller je pozdravil Korošca, predsednika “Jugoslovanskega kluba”, kot ‘glasnika naše jugoslovanske ideje’.
Drugi dan je prelat Kalan govoril v unionski dvorani o “cvetnem tednu slovanstva”. Dr. Kramer je nazdravil skupnosti in slogi. V cvetje odet in tako bur-
no pozdravljen, pa je dr. Korošec odgovoril: “Ne bojimo se jih več ... Strah nas je minil. Mi vemo, da gremo z narodom in da gre narod z nami, zato vemo, da smo na pravi poti. S pogumom bomo nadaljevali započeto delo z oporo, ki jo dajete v borbi za našo neodvisno jugoslovansko državo.”
Dr. Korošec se je ob tej priliki tudi spomnil dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je bil začetnik tega majniškega jugoslovanskega gibanja, in ki mu ni bilo dano dočakati ta trenutek, a ko bi ga dočakal, bi vzkliknil: PRIJATELJI, NAŠA ZMAGA JE DOBLJENA!
Tuli ta mali, kratki zapis o majski deklaraciji kaže, da je bila Jugoslavija želj ena in težko pričakovana — kot končna rešitev ne samo Srbov, ampak prav tako Hrvatov — in zlasti še Slovencev.
Mi smo sicer najnesrečnejši, ker .tolikim našim bratom požrešni sosedi še zmeraj ne dopuste vstopa v domač skupen dom. Tu je naš skupen problem in nikar ne trosimo sil v nesmiselnih bratskih prepirih.
*
Sestavek je bil napisan v letošnjem aprilu za majniško številko “Sokolskega Vestnika”, ki izhaja v Milivaukeeju, Wis.
-----o------
Zarote v Kairu in Djakarti
CLEVELAND, O. — Nekatere dežele so že tako nesrečne, da ne morejo živeti brez razburjanja. Zmeraj se mora zgoditi nekaj, česar niso pričakovale.
V Kairu napovedujejo na primer že dolgo časa revolucijo, pa je ni. Zato je pa Naserjev režim “odkril” zaroto. Zarotniki so baje hoteli ubiti diktatorja Naserja v Aleksandriji 2. maja, ko se je nahajal na volišču. Tisti dan je namreč Egipt izvajal plebiscit za in proti političnim reformam, ki jih je Naser predlagal.
Naserjev predlog je zmagal z 99% glasovi. Zarota je bila pod vodstvom nekega sodnika in 8 oficirjev. Sodnik je zbežal v Libijo, oficirje so pa polovili. V zaroto so bili najbrže zamešani e-giptovski reakcijonarni krogi, ki so napravili že par atentatov na Naserja. Drugih zanesljivih podrobnosti še ni režim objavil.
Zarotniki so pa hoteli likvidirati tudi sedanjega indonezijskega diktatorja Suharta. Atentatorji so ga hoteli ubiti, ko je molil v mošeji. Obenem naj bi postali žrtev zarote tudi vsi oficirji — 19 po številu, ki so Suharta spremljali.
------o-----
PODPIRAJTE SLOVENS KF TRGOVCE
Dolga pot do miru
WASHINGTON, D.C. — Eden glavnih diplomatov iz komunističnih dežel je tu napovedal, da bodo Združene države ustavile letalske napade na Severni Vietnam in da bo ta omejil pošiljanje svojega moštva in vojnih potrebščin na jug. Kljub nadaljevanju vojskovanja bosta obe strani končno le pristali na končanje vojne in na politično rešitev.
To bo po njegovem vzelo do dve leti razgovorov.
Neko poročilo trdi, da je tunizijski vodnik Burgiba, ki je še iz prejšnjih časov dober osebni prijatelj Ho Či Minha, temu v osebnem pismu svetoval, naj se začne razgovarjati z Amerikanci za končanje vojne, ker da ti niso nevarni Severnemu Vietnamu, pač pa so to Kitajci. Poročilo ne pove, koliko naj bi to Burgibino pismo pomagalo k začetku razgovorov.
Moški dobijo delo
Oskrbnik — Janitor
Iščemo oskrbnika za S.D.D. Oglasite se osebno a 1 i kličite 481-2743.
SLOV. DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Rd. __________________	(104)
Mizarji
unijski za hiše in poslopja. Ain-tree Apartments. S.O.M. Center in Wilson Mills Rd. Vprašajte za Ernie ali kličite Carl 741-0275
(104)
Zenske dobijo delo
Office Girl
Permanent. See Mr. Bacal. 620 E. 185 St.
___________ (X)
Waitress
also short order cook. SLOVENIAN RESTAURANT 5238 St. Clair Ave.
(103)
MALI OGLASI
Hiša na prodaj Prodamo hitremu kupcu enodružinsko hišo v slovenski naselbini, blizu katoliške cerkve in šole. 4 spalnice, kopalnica, dnevna soba, jedilnica, kuhinja in stranišče v kleti. Lep vrt s sadnim drevjem. Kličite ABE Realty, 481-3955.	—(103)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja enodružinsko hišo, 7 sob, 4 spalnice, polna klet, plinska kurjava. Podstrešje neizdelano. Pritlična hiša na 72 St. in Donald. Kličite po 4. uri 361-2258.	(103)
ZANESLJIV VOZNIK? — Delfin Skipper vleče čoln z malim psičkom “Tuffyjem” v marini v Washingtonu D.C. Pes ni čisto gotov, če se ne bo delfin nenadno potopil in prevrnil čoln, zato 'previdno stoji na robu, da se bo v takem slučaju pognal iz čolna.
Hiša naprodaj
Prodam radi bolezni moderno zidano hišo, 5 sob. kopalnica, dnevna soba, kuhinja, klet, peč na plin, garaža, vrt z drevjem, blizu cerkve in šole v okolici Collinwooda. Kličite 531-2896.
-(104)
V najem
Odda se stanovanje mirni in čisti družini brez otrok. Na 70 cesti severno od St. Clair Ave. v drugem nadstropju. 4 lepe, čiste sobe, kopalnica, peč na plin. Najemnina $38.00 na mesec. Kličite 361-3716.
-(103)
Naprodaj
Lepe sadike, paradižnike, paprika in različne cvetlice. Na 28836 Chardon Rd.
(15,17,22,24,29,31 maj
Naprodaj
Otroški voziček, lesena kuhinjska oprema, lesen gugalnik za porč, šivalni stroj na nožni pogon. Kličite EN 1-0823.
Karel Mauser:
VEČNA VEZ
Ko ni bilo Jane bli- res srečen, zu, je zagrabil s prgiščem prst, jo drobil med prsti, duhal, težkal in pred očmi so vstali domači razori, ravni nekateri, drugi upognjeni kakor lemež. Prst doma je bila temnejša, todle je ilovnata, rumenkasto se sveti kakor listje na jesen.
In kar mu je bilo najtežje: spočetka ni in ni mogel dobiti zveze s to zemljo. Kakor da je gluh in slep za vse, kar ima in kar mu ponuja. Kakor da s silo vrže iz sebe, njemu — tujcu. To ga je čudno peklo v srcu. Kakor da je zemlja podobna ljudem, ki jih je Matt srečal. Koliko jih je moral požreti spočetka, posebno tam v Pensilvaniji.
— Hurry up, you damn Po-lack! — To je slišal kar naprej.
Ni se mogel braniti, ko ni znal drugega kakor slovensko. Da ni bilo Bokalovega v Johnstownu, prvo uro bi pustil vse. Tako je le zdržal tiste mesece.
Zdaj je sam, toda tiste prve grenke ure so ostale globoko v srcu. In s to grenkoob je prišel na zemljo, v tej grenkobi je mislil na Kompolje, na domačo zemljo.
Počasi je prišel do zavesti, da je zemlja vendar boljša od ljudi. Zemlja ne loči ljudi, rodi tistemu, ki jo ljubi in varuje.
Kakor doma. Če jo dobro or ješ, če jo čistiš, ti bo rodila. Če jo zanemarjaš, jo bo zapadel plevel, robidje. V nekaj letih je kakor gozdna frata.
Vse to zdaj Matt ve in žal mu je, da še ni pomladi. Komaj se ponuja prvi sneg. Zima bo dolga in mrzel veter bo mesece dolgo bril čez polja.
Na tihem pa se veseli tudi zime. Zavoljo Jane. Skupaj bodo kakor v gnezdu, čakali na otroka in na pomlad.
Ko bo oboje prišlo, bo Matt
|*it
Za božič ni bilo snega. Toliko ga je nekoč namedlo, da so bila tla kakor malo potresena z moko.
Kmalu po božiču pa ga je naneslo. Koj zjutraj je kazalo, da bo snežilo, toda oster veter je bril oblake z neba in jih cel dan gonil na vse strani. Pozno popoldne pa se je veter pričel ustavljati, oblaki so stisnili še zadnje modre line, drevje je komaj še trepetalo in potlej so se počasi zavrtele prve snežinke.
Jane je gledala skoz kuhinjsko okno. I
— Sneg, Matt, — je pokazala s prstom.
Matt ji je gledal čez ramo. Ni gledal toliko snega, bilo mu je prijetno ob Jane, ki se je zvese-lila snežink.
— Zdaj ne bo treba iti nikamor, več, — je krehnil Peskar. — Drva imamo. Doma je vse.—
— Hvala Bogu, — je rekla tiho Jane.
Tako se je pričela prava zima.
Kmalu po novem letu je ne-sdeča zadela starega Steva. Mladi je pil nekje v Clevelandu in ga cel teden ni bilo domov. Stari se je nosil po hiši, klel in se jezil, se znašal nad Dorothy in nikjer ni imel obstanka. Po petkrat na dan je prišel k Mattu, stiskal pesti od jeze, toda pomagati si ni mogel.
Matt ga je tolažil.
— Morda se bo unesel. Saj bo moral videti, da tako ne bo prišel daleč. —
Steve je rohnel:
— On, unesel? Nikoli. Hvali fabriko in kolne farmo. Zapravil bo, kar bo mogel, in če se Dorothy ne bo pretrgala, bo šlo vse
Odkimala je. Jane jo je držala Naprežem in grem po dohtarja.
za roke in tudi Jane se je tresla.
— Pojdi Matt in poglej, — je prosila.
Matt se je oblekel.
— Je Bob doma, Dorothy? —
V	veku je odkimala.
Jane ju je spremila do vrat in še dolgo strmela za njima. Šele, ko sta zginila v temi, je zaprla vrata in odšla k očetu v kuhinjo, ki je čudno tiho sedel.
— Ko je človek star, Jane, je vsaka ura podarjena, — je rekel votlo. Ta dan še ni kadil, preveč ga je dajala sapa.
Jane je sklenila roke v naročju in se splašeno zastrmela predse.
Matt in Dorothy sta hitela kljub poledeneli poti. Ko sta hodila navzdol, ji je Matt ponudil roko.
— Primi se, da ne padeš.
Začutil je njeno vročo, tresočo se roko v svoji. Skoraj vlekel jo je za seboj.
— Vse je samo zavoljo Boba, Matt, — je rekla.
— Vem, — je skoraj siknil.— Preveč se je razjezil. Je mar to gospodar? In če mu za zemljo ni, da bi vsaj na otroka gledal in na tebe. —	:
Tedaj je znova planila v vek. Matt je čutil kako se ga oklepa z roko in nenadoma mu je postalo neprijetno. Toda pot je bila preveč ledena, da bi jo spustil. Skoraj tekla sta.
Steve je ležal na postelji in bil pri zavesti. Toda Matt je koj videl, da je slab. Desne roke ni mogel premakniti, tudi noge ne. Desni kot ust mu je bil čudno potegnjen.
— Grem po doktorja, Steve? — je vprašal Matt.
Steve je premaknil glavo.
V	sobi je dišalo po žganju.
— Zakaj ste pili, Steve? — je
goltnil Matt, — Ne bi smeli piti
na jezo-
Steve se ni premaknil.
Matt se je obrnil.
— Dorothy, se mi zdi, da ne bo napak, če namočiš cunjo v jesih in mu jo deneš na glavo. Jaz bom gnal, kar bom mogel.—
Šla je za njim v kuhinjo. Hotela je še nekaj reči, toda Matt je bil že zunaj. Celo pot je tekel.
po zlu. Farma ne nese toliko, da [Jane ga je slišala in ga priča-
CHICAGO, ILL.
S!
BUSINESS OPPORTUNITY
STORE WITH ADJOINING LOT All 66x124’. Living quarters in rear, formerly auto access, business. Berwyn. $32,000 927-8242 or 927-8240
(102)
MACHINE SHOP FOR SALE By owner. Well established. Choice location. Complete including inspection equipment. $30,000 or best offer.	625-0802
(102)
CHINCHILLAS
Must sell business. $2,500 investment before June 15. 31 animals. Best offer accepted. 22347 Cottage Grove, Chicago Heights, 756-7987.
(102)
bi človek razsipal. Pomisli, da sem jaz celo svoje življenje pustil na tej zemlji. On pa kakor da je padla z nebes in da ni nobene stvari škoda. Sem mu rekel, naj popravi streho na hlevu, ker bo pozimi zamakalo. Ni se je dotaknil. Jaz pa ne upam na streho. Preveč sem slab.
Ni se dal ugnati.
Dva dni po tistem ga je zadela kap. Temno je že bilo, ko je pri-vekala Dorothy k Mattu. Matt se je ustrašil.
— Kaj je, Dorothy?
— Očeta je udarilo. —
Matt je rinil kvišku.
— Kaj ga je udarilo? —
— Stroke!
V tistem hipu se je spomnil starega Johna v livarni. Obšla ga je tiha groza.
— Je mrtev?
GIFT SHOP AND CIGAR STAND Real money maker. Located in Loop area. Call
271-5862 after 3 p.m.
(103)
DENTAL LAB BY OWNER Going business. Good opportunity for plate man. Sudden death forces quick sale.
AM 2-5596 or HU 6-7213
(102)
REAL ESTATE FOR SALE
WESTERN SPRINGS — SPRINGDALE
9 yr. old brk. ranch. 3 bdrms., 2 baths, 26x28 luxury rec. rm., Irg. kitch., Irg. Ivg-din. rm., attach, gar. Ig. patio, beau., trees. $43,500. 5209 Howard St.	246-4346
___________________(102)
LAKE HOLIDAY BY OWNER Extra Large Comer Lot. $3,500.
352-0819
(104)
kala na pragu.
— Kaj stojiš zunaj v tem mrazu, — je bil nežen za njo. —
Slab se mi zdi. —
Vsa se je tresla.
Ko je voz zropotal z dvorišča, se je Peskar, tesno prislonjen k hčeri, zagledal v okno.
— Srce pa ima ta fant, Jane. V dobrih rokah si. Zdaj pa spat pojdi. Matta bom že jaz pričakal. Leže še težje sapo lovim kakor sede. In ti si spanja potrebna. —
Slišal je škripanje stopnic in vesel je bil, da gre Jane spat. Saj je vsa iz sebe. Tako se žene kakor se je rajna.
V Peskarju je čudna skrb. Z glavo na robu naslanjača je vendar zadremal. Matt se je pozno vrnil. Peskar je slišal, ko se je pripeljal, ko je spregel in gnal konja v hlev.
— Kako? — je vprašal, ko je vstopil.
— Doktor upa, da se bo malo popravil. Vsaj noga. Za roko nima toliko upanja. Jeziti se ne sme. —	,(|
— Jeziti se ne sme, — je ponovil Peskar.
— Spat pojdite, oče, — je tiho rekel Matt.
— Saj grem. Jane sem kar takoj nagnal. Reva se vsake stvari tako ustraši. In žene se tako. Preveč se žene. To je njena napaka. Njena mati je bila taka.—
Matt se je slačil in ni rekel besede. Potlej je povoščil lahko noč in odšel po stopnicah.
Jane še ni spala. Ko je vstopil, se je dvignila in mu ovila roke okrog vratu.
—Tako zelo sem se bala, Matt. Če Steve umre, bo Dorothy velika reva. —
— Ne ženi se tako, Jane. Zate ni dobro. —
Utihnila je, toda nenadoma je rekla:	*•
— Matt, če kdo umre, mi je vedno tako hudo. Vedno mislim, da bo nekoč umrl oče. Toda jaz bom umrla — pred teboj.
Planila je v vek.
Matt je čutil, da je vsa iz sebe. Ni ji rekel besede, samo stisnil jo je k sebi in pustil, da mu je zaspala na rami. Potlej ji je obrisal solze.
Sam ni mogel zaspati. Janino razburjenje, njen čudni vek, njene misli o smrti, vse ga je pretreslo. Zdaj je mirno dihala, toda z roko je včasih zamahnila kakor da grabi za oprijemkom.
nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Dorothy Sternisa, Barbara Babnik, Mike Vidmar, Andrew Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik John Ažman, podpredsednik Marian Mashel, tajnik in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmere Avenue, KE 1-1443, zapisnikarica Ursula Brainsel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, Marianne Mashel. Zastop. za fed. klubov: John Ažman, Louis Dular, Blaž Skok, Marian Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Road.
pancic, Rose Zavbi in Mary Umek. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in. sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Miodrag Savernik, 676 Birch Dr., Cleveland, Ohio 44132, podpredsednik Jože Zelenik, tajnica ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, blagajnik Mirko Antloga, gospodar Matija Matija Kavaš, pomočnik gospodarja Stanko Kodrin. Odborniki: Karel Fajs, Slavko Zagmajster, Avgust Šepetave, Martin Valenčak, ga. Slavica Turjanski. Nadzorni odbor: predsednik John Vinkler, Karel Gumzej, Rudi Kristavčnik. Razsodišče: predsednik dr. Jože Felicijan, Paul Sirnik, John Kostanjšek. Kuharica ga. Lojzka Feguš. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«.
častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Joško Yerkič; tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. pod-pred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Ig. Pavlovič, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar, Jennie Troha. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prežel j, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
nttwummmmmnttmsnmnnmmuiaimmnmtmmnmnKmmsmnmgnmtt
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1 4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in. Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
sednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Hočevar, Fred Krečič, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E.
66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; 'nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z* klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprelem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-(1 oljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel.
KLUB UPOKOJENCEV
V NEWBURGH,U	_ .	„
Predsednik Fred Krečič, podpred- '661-3777. blagajnik Flonan Mocil-
POSEBNA UMETNOST — Alan Kempton kaže svojo posebno umetnost tekom vodnega smučanja v Cypress Gardens, Fla.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St, Cleveland, O. 44103; Darko Medved, blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, gospodar Lojze Petelin ml., vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Lojze Petelin ml., Marta Potočnik, Ana Žnidaršič, Dana Lobe.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Jože Kokal, podpre • Marchello Lumpert, tajnica MarUa Melaher, 1143 Norwood Rd., Clevc, Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajni* Franc Sever, odborniki: Jože Kosi * Charles Lončar, Josie Kamin, Marinka Mrva in Mario Perčič, preglednika: Majda Stanonik, Pavle Kosit duhovni vodja č.g. Jože Falež.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) .
Predsednik. Msgr. F. M. Scheri«
ger, podpredsednik Rev. J0*® Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Re ' Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nola McKevitt. Letna članarina $1, P°a' porni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo z družine in. organizacije $100.00. v s člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašen)® škofa Baraga blaženim in svetnikom.	^
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Max Traven, podpreo' sed. Mrs. Milena Dovič, taj. M® _ Hutar, 21020 Westport Avenue, hU' did, Ohio 44123, tel. 481-3308, blag-Vinko Ivanc, Zapisnikar John De-jak, nadzor. M. Golobič, E. Mau*e in Mrs. C. Traven, gospodar Mil3 Dovič, kuharica Mary Ivec.
Seje: Vsaki drugi mesec, na tret) nedeljo.	____
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zt>o dečkov in deklic pod vodstvotn učitelja Rudija Kneza, 679 E. 1® St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Mari®3 Lavriša, 1004 Dillewood Rd. t®1, 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Ar tim Zanutic, predsednica Mrs. Franc® Lindič, tajnica Mrs. Frances Petri®, blagajnica Mrs. Stephanie Nova*' mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Shodi so vsako drugo nedeljo Lovrenca v Newburghu.

nm ST. ClilR AVENUE
MIHA SRS1N
POPRAVLJALNO ČEVLJEV
v soboto, fe 2§, maja zamta
S?-'

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East G2nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Anton Novak, II. podpreds. John Habat, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Prime T. Umek in. Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic; namestnik Stanley Grk; Kuharice in pomoč pri bari: Rose Čebul, Kristina Jager, Rose Jakin, Anna Zu-