POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 1 CENA 8 DIN Oreja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva In opravei »Posavski tednik«, Krško 58 — Telefon 33 — Čekovni ra£ua pri NB FRU Krško, štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350, polletna 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko K R S K O, dne 9. januarja 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K K b K O Pred občnimi zbori osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnih lini poslanca v 33' vol"n' Stopili smo v novo leto 1954, ko bomo v njem prav gotovo dosegi! pomembne uspehe na našem gospodarskem In političnem področju tako, kakor smo jih v vseh povojnih letih. Vsi uspehi pretečenih let nam bodo . pri nadaljnji graditvi naše socialistične domovine v spodbudo, izkušnje pa dragocen nauk. Zato bomo v tem letu s pridom izkoriščali vse izkušnje iz bogatega zaklada dosedanjih leti Ko bomo sedaj v mesecu januarju in februarju polagali obračun svojega dela za pretečeno leto v vseh naših družbenih organizacijah, bomo gledali na to, da se bodo vsa zbrana sredstva tako s področja zadružništva kakor tudi iz ostalih gospodarskih organizacij dala tja, kjer nam bodo največ koristila. Zato bodo naše organizacije na svojih občnih zborih morale pretresati tudi vso gospodarsko dejavnost in s politične plati ocenjevati vse pozitivne primere ter kritično presojati negativne pojave. Občni zbori osnovnih organizacij se bodo izvršili v mesecu januarju in morajo biti zaključeni najkasneje do 5. februarja 1954. Pred tem pa je potrebno, da odbori osnovnih organizacij in občinski odbori Socialistične zveze izvedejo vse potrebne predpriprave. Te predpriprave naj bi bile v tem, da se v vseh organizacijah predhodno izvedejo množični sestanki s članstvom Socialistične zveze, na katerih naj se razpravlja poleg najrazličnejše dejavnosti tudi o bodočih volitvah vodstev osnovnih organizacij. Na sestankih naj se pretresa delo posameznih odbornikov in sprejema predloge za kandidate, ki bodo voljeni na občnih zborih. Kandidatov naj bi bilo več kot pa bo izvoljenih odbornikov, in sicer zaradi tega, da bo članstvo pri volitvah imelo večjo izbiro. Skrb za razširitev članstva je v zadnjem času popustila. Zaradi tega naj vse organizacije na predvolilnih sestankih raz- i previjajo tudi o sprejemu no-, vib Članov. To velja še posebno za tisto področja, kjer Je j sorazmerno na število volivcev članstva Socialistične zveze zelo nizko. (Bistrica 16 odst, Cer-| kje 18 odst., Raka 15 odst., Ve-‘ liki trn 12 odst., Studenec 17 : odst. in Podbočje 24 odst.) Ti : tako nizki odstotki, ki mnogo odstopajo od okrajnega po-! vprečja, nam nalagajo dolžnost, ; da z vso resnostjo začnemo odkrivati vzroke za toko stanje. Vzroki objektivnega faktorja, ki jih nekateri tovariši iz teh pod-. ročij omenjajo, niso glavni razlog za toko stanje, kajti težave, ki nastopajo v našem gospodarskem življenju, so tudi drugod, pa so vendar politične razmere mnogo boljše in tudi članstva Socialistične zveze je mnogo več. Na tem področju bi bilo prav gotovo več vzrokov. Glavni pa je v tem, da so vodstva osnovnih organizacij neaktivna, da občinski odbori Socialistične zveze mnogokje premalo pomagajo reševati probleme, ki nastopajo v različnih dejavnostih in tudi člani Zveze komunistov so do sedaj v organizacijah Socialistične zveze zelo slabo delali. Zato bo potrebno, da se v najkrajšem času to stanje popravi. Občinski odbori Socialistične zveze so ponekod zelo šibki in premalo delavni in se ne sestajajo po več mesecev. Potrebno bo zato v nekaterih občinah na občnih zborih članstva osnovnih organizacij poleg vodstev osnovnih organizacij izvoliti tudi potrebno število delegatov za občinsko konferenco, ki bo pretresala delo občinskega odbora, izvolila nov odbor ali pa vsaj izpopolnila z aktivnejšimi odborniki. Kot posebna naloga, ki stoji pred odbori Socialistične zveze, je krepitev samouprave in iskanje načinov, kako čimbolj razviti samostojnost občinskih odborov, delavskih svetov v podjetjih, posebno pa upravnih odborov kmetijskih zadrug in drugih družbenih organov. Prav toko bomo morali posvetiti vež skrbi sklicevanju zborov volivcev. Ta oblika sodelovanja volivcev v javnih razpravah bo mnogo prispevala k reševanju perečih gospodarskih in drugih vprašanj, bo najbolj učinkovito sredstvo v boju proti pojavom gospodarskega kriminala, osebnega izkoriščanja in samovolje posameznikov. Za pravilno funkcioniranje ljudskih odborov in organov družbenega upravljanja bodo morali naši odbori Socialistične zveze povečati skrb, vzgajati svoje člane, da bodo Ie-ti vsepovsod spoštovali zakonite predpise. Ob tem bomo krepili državno disciplino in utrjevali patriotsko in socialistično zavest naših delovnih ljudi. Z jasnimi pogledi v našo politično in gospodarsko dejavnost naj gredo odbori Socialistične zveze in osnovne organizacije Zveze komunistov na predpriprave za občne zbore, ker bodo le na ta način lahko uspešneje dosezali večjo aktivnost članstva Socialistične zveze, kakor tudi vseh naših državljanov. Jože Colarič enoti Republiška volilna komisija j® v zvezi s sklepom republiškega zbora ljudske skupščine , LRS izdala odločbo o določitvi dneva ponovnih volitev poslanca ljudske skupščine LRS v 33. volilni enoti. V tej odločbi je določen dan za ponovne volitve 24. januar 1954. i V smislu zakonitih določil lahko kot kandidati pri teh volitvah nastopajo vsi trije že poprej predlagani kandidati, to je tov. Martin Bajc, Janko Jordan in Franc Kerin, kolikor oni sami ali volivci ne bodo v zakonitem roku kandidatur umaknili. Poleg tega pa lahko na zborih volivcev ali pa preko skupine državljanov volivci sprejmejo še nove kandidate, j Kandidatne liste bodo lahko vlagali državljani dotične volilne enote vse do 10 dni pred samimi volitvami. O novih in starih kandidatih na vaških se-[ statikih v občini Cerklje, Reka in Bucka že nekaj časa živo razpravljajo, nakar se bodo na zborih volivcev v prihodnjem tednu končno odločiti. Vse ka-! že, da je zanimanje med volivci j za te volitve večje kot pa je j bilo za prejšnje. Tudi volilna udeležba se pričakuje boljša. IfaT ansha pol! čna kriza Pellova vlada odstopila V sredo zvečer je ministrski je takoj nato zglasil pri pred-predsednik Pella sklical vlado sedniku republike Einaudiju, ki k izredni seji, na kateri so raz- je demisijo Bellove vlade spre-pravljali o notranjem politiv* jel. Isti večer je bilo ob SC. ari nem položaju. Zaradi nesogla- objavljeno kratko uradno po-sij v vladi je bilo sklenjeno, ročilo o odstopu vlade, da odstopi. Predsednik Pella se Zimska Idila Aktivisti ROV in občinske ZB, pozor 1 ZADNJE VESTI RIM Italijanska vladna kriza traja že tretji dan. Predsednik italijanske republike Einaudi se jE včeraj posvetoval s predsednikoma Skupščine in Senata, predsednikom ustavodajne skupščine ter voditeljem socialdemokratske stranke Saraaatom. Poročajo, da je Saragat priporočal za bodočega vladnega predsednika osebo, ki bo zagotovila izvajanje določb republikanske ustave, ki se bo lotila socialnih reform in ki bo več alj manj naklonjena levici. Imenoval je predsednika skupščine Gronchija kot primernega za ta položaj. Znano je, da je Pellova vlada padla predvsem zaradi tega, ker se je jela vse bolj naslanjati na clesno usmerjene elemente v de-mokrščanski stranki ter tudi odprto paklirati z monarhisti. Prišlo je do ostrih spopadov med vodstvom stranke, posebno med političnim tajnikom in nekdanjim vladnim predsednikom De Gasperijem, in Pelio. Dosedanjemu predsedniku je slednjič odrekla podporo večina v demokr-ščanski parlamentarni skupini. Zalo je odstopil, četudi ga je skuša! predsednik republike pregovor ti. Sodijo, da ima največ izgledov dosedanji notranji minister Fan-tani, ki vodi tako imenovano skupino *demokratske pobude« v demokrščanskem vodstvu in ki se zavzema za reforme posebno v kmetijstvu. Politični opazovalci menijo, da bo dobil podporo strank sredine, morda pa tudi Nennijevih socialistov VJASHINGTON. Predsednik ZDA Eisenhov/er je v tradicionalni poslanici ameriškemu Kongresu opisal bodoče smernice svoje zunanje in notranje politike. Glavni namen njegove vlade je zgraditi močno Ameriko. Ame- riška svoboda pa je po njegovem mišljenju danes tesneje povezana s svobodo drugih ljudi kakor kdaj koli poprej. ZDA bodo še nadalje podpirale Cang-kajškov režim in francoske težnje v lndokini, politiko Atlantskega pakta In zahodnoevropske obrambne skupnosti v Evropi ter prizadevanja Združenih narodov. Nudile bodo še dalje vojaško pomoč tujini, medtem ko bodo gospodarsko pomoč zmanjšale. V notranji politiki se je Eisenhov/er v nekaterih vprašanjih precej približal senatorju Mac j Carthyju in je napovedal ostrejše ukrepe proti »subverzivnemu j delovanju«, za katerim se skr/- l vajo tudi ukrepi proti naprednim silam, ki nimaio s drotidržavnim rovarjenjem in nacionalno Izdajo nič skupnega. BERLIN Včerai predpoldne so se v Berlinu sestali predstavniki štirih visokih komisarjev ter se v duhu dogovora med SZ in tremi zahodnimi silami pričeli me- \ niti o tehničnih pripravah za bo- 1 dočo konferenco štirih zunanjih ministrov. Sodijo, da se bodo o ' kraju, kjer bodo bodoči sestanki, kmalu sporazumeli. DUNAJ. Avstrijski vladni predsednik inž. Raab je Izjavil, da bo leto 1954 pomenilo leto »ogorčene borbe za avstrijsko mirovno pogodbo«. Če četverna konferenca v Berlinu ne bo ugodno rešila avstrijskega vprašanja. ho vlada zahtevala od SZ in ZDA, da zmanjšajo svoje zasedbene sile nrav tako. kakor sta pred nedavnim storili Velika Britanija in Francija. KAIRO Včeraj je general Nagib prvič po daljšem času spet predsedoval sestanku vlade. Je namreč bolan in mora po nasvetih zdravnike ležati v postelji ter se čim mani udeleževati političnega življenja. Vse leto že izdaja Posredovalnica za delo pri OLO Krško nove delovne knjižice, ki jo mora imeti vsaka zaposlena oseba, pa tudi tisti, ki prvič stopajo v delovno razmerje. Mnogi od teh, ki zahtevajo novo delovno knjižico, morajo dokazovati svojo delovno dobo z izjavami prič, ki jih zaslišuje posebna komisija pri OLO. Tisti pa, ki hočejo dokazati sodelovanje z NOV z aktivnim in organiziranim delom, morajo imeti to potrdilo izdano od okrajnega odbora ZB NOV, ki toka potrdila izdaja. Da pa ne bi nekateri ljudje mislili, da lahko toko potrdilo dobi vsak, ki je le količkaj pomagal v NOV ali samo z njo simpatiral in da ne bi bilo nepotrebnih potov ter pojasnjevanj po uradih, dajemo v časopisu pojasnilo o pridobitvi pravic do takega potrdila in o tehničnem postopku, ki je potreben za prejem takega potrdila. Po predpisih čl. 60, 61 in 63 ZSZ ter točke 53 do 56 drugega navodila k ZSZ se šteje zavarovancu v delovno dobo tudi čas, ki ga je prebil: 1. v narodnoosvobodilni vojski: Kot tok čas se smatra tudi doba prebita v partizanskih odredih v Jugoslaviji ter po pojasnilu Sveto za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ tudi čas, prebit v zavezniških vojskah ter v partizanskih odredih v drugih državah ob času protifašistične osvobodilne vojne. 2. pri aktivnem in organiziranem delu v narodnoosvobodilnem boju: Čas. prebit nri aktivnem in organiziranem delu v narodnoosvobodilnem boju se šteje le, če je zavarovanec opravljal določene funkcije (dolžnosti v raznih organizacijah NOV tako na osvobojenem kot na okupiranem ozemlju). Ne more se upoštevati samo bivanje na osvobojenem ozeml ju in tudi ne samo Rimpatiziranie in dajanje pomoči organizacijam osvobodilne borbe in prav tako tudi ne samo splošna povezanost in sodelovanje * n Umi brez stvarnih in stalnih dolžnosti. Iz poročila ministra za delo FLRJ (Ur. list FLRJ št. 64-48) sledi, da ne zadostuje samo članstvo v OF oziroma povezanost z njo. Upošteva se samo delo zavarovanca v svojstvu funkcionarja, ki se je popolnoma posvetil temu delu in ki zaradi tega ni mogel opravljati drugega dela. 3. kot žrtev fašizma po 6. aprilu 1941 v zaporih, internaciji, deportaciji, v izgnanstvu, na prisilnem delu oziroma v ujetništvu: Čas, prebit v zaporu, na prisilnem delu in v ujetništvu se prizna vedno, v ostalih primerih pa takrat, če zavarovanec v resnici ni mogel opravljati svojega ali sličnega dela oziroma poklica. Zapor in prisilno delo se šteje ne glede na to, ali je bila v tem izdana kaka odločba ati obsodba ali ne, prisilno delo pa tudi v primeru, če je zavarovanec imel plačo. Splošni pogoj za štetje tega časa v delovno dobo je, da so biti ti prisilni nkrepi v vsakem konkretnem primeru izdani in Izvršeni iz političnih razlogov. Biti je moral žrtev fašističnega terorja. če je zavarovanca kaj podobnega doletelo zaradi izvršenih _ kaznivih dejanj splošnega značaja, finančnih, carinskih ali drugih prekrškov brez zveze s političnimi momenti, se ta predpis ne more in ne sme uporabljati. Torej tisti, ki smatra, da ima zgoraj navedene pogoje, mora imeti tudi verodostojne dokaze. Dobiti mora prvo pismeno izjavo najmanj dveh takih prič. ki zanesljivo vesta, da je zavarovanec resnično in aktivno sodeloval v NOV od kdal do kdaj, kje in v kateri edinici odnosno na katerem terenu je delal kot funkcionar in za ko- j ga. To je potrebno tudi za pri-mer žrtve fašističnega terorja, j zakaj je bil zaprt, v Internaciji. na prisilnem delu itd; in od kdaj do kdaj. j Ko zavarovanec dobi nismene iztavc, Jih predloži občinskemu odboru ZB (tiste občine, na območju katere je imel stalno j prebivališče za časa okuna cMe 1 odnosno sodelovanja v NOV), k’ mn po predhodnem ev. potrebnem preverjanju izda po- Z«ko| s© 1© pri okra'nem odbora SZDL nslonovil tiskovni skled? Sredi decembra lanskega le- . visno samo od sebe, temveč $h ta je okrajni odbor SZDL na ‘ finančno podpirajo razne stran-svoji redni seji med drugim1 ke in politične partije raznih razpravljal in tudi sklenil usta- j firm ali pa jih protežirajo dr-noviti pri okrajnem odboru žavne oblasti itd. Seveda po-SZDL tiskovni sklad. Ustanovi- ! temtakem tudi služijo njihovim tev tega sklada je potrebna za- j koristim. Naš tisk služi deiov-radi tega, da se za poslovno le- ' n im ljudem, je močno orožje v to 1954 zagotovijo finančna j boju za izgradnjo socializma ta sredstva za normalno izhajanje j socialistične demokracije in glasila Socialistične zveze delovnih ljudi »Posavskega tednika«. Z uveljavitvijo novih gospodarskih predpisov se časopisnim podjetjem obeta dokaj slaba perspektiva, ker so glede obveznost* do družbe izenačena z vsemi drugimi podjetji. Država bo potemtakem tudi prenehala registrirati pri nabavah papirja, ki je na svetovnem trgu izredno drag. Čeprav je do sedaj prispevala država precejšen regres, kljub temu nobeno časopisno podjetje ni to nima od drugod pričakovati kakršne koli pomoči, kakor ravno od njih. Denar, ki se bo zbiral pod tem naslovom, se bo uporabljal izključno za tiskarske storitve, papir in drugo, to je za naš tisk. KOMISIJE PROUČUJEJO OSNUTEK POSLOVNIKA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Pod predsedstvom dr. Maksa , , ... , Žnuderla se je na seji komisij moglo kriti vseh svojih stro- za poslovnik zveznega sveta in škov pri izdaji lista le z redni- i zborš proizvajalcev zvezne ljudmi dohodki, to je od prodaje s^e skupščine začela razprava časopisov, temveč so brili raz- ; 0 podrobnostih osnutka poslov-Iiko, ki je ponekod večja, dru- j nika. Razprava je bila zelo žl-god manjša, z oglasi. To velja vahna zlasti o splošnih določ-tudi za naš tednik. Mi smo v ; bah in o tem, ali bo glasovanje .J®. . ° PreJcb od raznih pod- ; v skupščini javno ali tajno, jetij m ustanov za oglase 2 mil. obravnavali so tudi funkcije 452,200 din. Le-to je omogočilo ; predsednika, podpredsednika in redno izhajanje našega lista, j tajnika skupščine Seja sta pridaj« ostati dohodki (naročnina, sostvovala podpredsednik zvez-mali oglasi, dohodki iz prodaj- i nega izvršnega sveta Moša Pine mreže itd. so znašali v pre- ; jade ter tajnik za zakonodajo teklem letu le 1,208.800 dinarjev,: bi organizacijo izvršnega sveta medtem^ ko so vsi stroširi tiska- {jr Jovan Djordjevič. nja, klišeji, honorarji dopisni- Moša Pijade je menil, da je kov, plače, socialno zavarova- treba razen tajnih volitev pred-J™ ,y 1953 znašali gednika republike vse ostale 3,558.571 dinarjev; od tega sa- funkcionarje in odbore voliti mo tiskanje m papir 2,072.257 javno. Tajno glasovanje pride dinarjev. v poštev za parlamente, sestav- Kaže. da bodo dohodki od ljene iz dveh strank, in pa tam, oglasov v letošnjem letu mno- kjer se stranke sporazumevajo go slabši iz razloga, ker podjet- o osebnostih za predsedstvo, ja lahko plačujejo oglase le iz Volijo pa predsedstva z akla-dobička, ki pa je močno ob- macijo. V naši skupščini lahko davčen, stroški pa se bodo v vsak poslanec svobodno raz-letošnjem letu še znatno pove- pr a vi j a o predloženem kandt-čali, kolikor se ne bo našla datu in pojasni svoje stališče, primerna rešitev. i V našem sistemu je nekoliko Ker je SZDL kot organizaci- čudno, da bi bile volitve tajne, ja izredno zainteresirana, da bi Razen tega imamo možnost, da list še dalje izhajal in ker so predložimo več list kandidatov tudi naši naročniki kljub ne- za odbore, tako je lahko tudi katerim slabostim in po manj- majhna skupina, ki se ne stri-kljivostim, ki jih ima naš list, nja s predlagano listo, zastopa-x njim zadovoljni, kar nam do- na v odboru, kazuie stalen porast števila na- ! Ljudski poslanec Ivan Regent ročnikov, ,ie na predlog uredni- je predlagal, naj bi skupščini škega odbora okrajni odbor prepustili odločitev, kakšno bo SZDL sprejel sklep, da se usta- glasovanje, javno ali tajno. novi tiskovni sklad. I ________ Vsa podjetja, ustanove, kme- j tijske zadruge in poedince na- IZVOZ 038603 leS3 fl3r3ŠČ3 prosamo, da pri letnih obraču- } nih oziroma pri delitvah v le- Naš izvoz lesa je bil lani za tu 1953 ustvarjenega dobička 27 odstotkov večji od izvoza odnosno pri sprejemanju pro- Ieta 1951- Na tuje trge smo izračuna za tekoče leto r.e poza- vozili lani približno 1.200.000 bijo na to. Menda nobeno ca- ton lesa in lesenih izdelkov v sopisno podjetje v svetu ni od- Približni vrednosti 70 milijard. ■ " ■ ----------- ; V prvih desetih mesecih lan- trdilo o sodelovanju z NOV, ,8.ta je, uvozila največ obenem mu pa vrne tudi vse P® ]f1a AnKlll,a,' Tia sm0 predložene Izjave prič. To po- „ trdega, mehkega, reza- trdilo in izjave prič nato zava- ,g”*enega J® ln a™- rovanec predloži okrajnemu SL?Z^lkoZ. za odboru ZB (zooet v tistem ,1ar?‘ đln ' Italijo, ki je bila okraju, v območju katerega je 2? nase-a lesa na dohii nrm ir.* m., i-vrio drugem mestu, sn dobil prvo potrdilo), ki mu izda dokončno potrdilo, če smatra, izvozili dvakrat več lesa kakor predlanskim Njegova vrednost, je VLKrsi .c jejo izjave odnosno potrdila, da ve8J1 kup,ec T?as(^a mehkega odgovarjajo materialno in mo- [8zan8?a lesa ,-e hlla ^dna ralno za njih resničnost. Nemčija, za njo pa Turih- m Egrr>t. k'* v Iz pisarne OO ZB Krško ge dežokfr takšnega lesa manj. KULTURNI PREGLED Anton Aškerc Anton Aškerc se je rodil dne 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah ter je še kot otrok odšel s starši k teti Agati, ki ga je poslala v gimnazijo v Celje. Po končani maturi teta 1877 je stopil v bogoslovje v Mariboru, leta 1881. bil posvečen v mašnilca, nakar je kot kaplan služboval v Podsredi, v Šmarju pri Jelšah ter v Skalah pri Velenju. Ker je iskal rešitve življenjskega nazora tudi izven katoliške vere, je prišel navzkriž s svojimi predstojniki in bil leta 1898 na lastno proš- njo upokojen. Se isto leto je nastopil službo pri ljubljanskem magistratu kot arhivar. Aškerc je začel pesniti zelo pozno. Prve lirične pesmi je objavil v ljubljanskem Zvonu pod j »Ves narod kronan si z meno imenom »Gorazd«. Že kmalu I s kraljevoj venčan si Najbolj pretresljivo pa nam stika poraz kmečke vojske in »Kronanje v Zagrebu«, v katerem govori Gubec: pa je opustil liriko in njegove pesmi so postale pesmi misle-ca-borca. V pesmi »Mi vstajamo« nam poje: »... Mi vstajamo! — Poslednji čas! Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti. Iz svojih vstajamo moči, četudi smo pozni, mladi: Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je mladine...« častjo...« Aškerc pa je uvedel v slovensko književnost tudi socialno pesem. Svojim poezijam je leta 1896 napisal kot moto pesem »Moja muza«. Aškerc je mnogo potoval. Iz njegovih popotnih pesmi in verskih parabol sc odraža njegova vera v svobodo In resnico. Izdal je nad 15 knjig. Najpomembnejše so njegove balade, romance in prilike, v katerih se je sprostil formalizma, ki je vladal v slovenski književnosti ter tako pripravil pot k novemu Veliko veselje nasiti najmlajsiti Brestaniške otroke je obiskal dedek Mraz Aškerc nam je začel v svojih baladah in romancah razvijati naše življenje in našo zgodovino (»Brodnik«, »Mejnik«, »Ponočna potnica«) v svojih zgodovinskih pesmih pa nam je prikazal največje in najtežje trenutke slovenskega naroda: (»Svetopolkova oporoka«, »Sta- j ve|a vegno trot nam sam poje v ba!« Sneg je pobelil našo dolino in po drevju se leskeče ivje. Tetka rima je zlezla izza zapečka, da bi zapregla iskre konjičke kajti, če še niste uganili, vam zaupam: dedek Mraz se pripravlja na pot. Skrbno si gladi dolgo brado in premišljuje: »Nemara je res najbolje, da se najprej ustavim v Brestanici. Slišal sem, da so tam doma pridni otroci. In tako težko me čakajo. Tinček na primer vedno sprašuje mamico, preden zaspi, o dedku Mrazu. Saj, saj, mamica, ki ima našega Tinčka prisrčno rada, bi mu mu rada kaj povedala, pa kako neki, ko sama nič ne ve. Zares ne ve mamica, da sem doma iz same devete dežele, kjer prebivam v mogočnem bisernem gradu in mi strežejo lepe deklice Snežinke. In škratje, medvedki in lisičke so moji rodu (Kette, Cankar, Župančič spremljevalci. Le kako bomo itd.). Njegova dela bodo ostala letos spravili toliko vsega doza slovenski narod dela močne j brega v Brestanico, da bi raz-pesniške osebnosti, in bodo ži- | veselili otroke. Pohiteti bo tre- ra pravda«), »Stara pravda« — deset pesmi, v katerih nam Aškerc podaja prizore iz dveh glavnih kmečkih uporov. V njej je prisluhnil kmečkemu življenju in trpkosti tedanjega časa: svoji »Čaši nesmrtnosti«. Umrl je 10. junija 1912 v Ljubljani. Pokopali so ga v pisateljski grobnici pri Sv. Krištofu. Damjan Vahen Opozorilo potrošnikom 8 Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS je nedavno izdal Pravilnik o zdravstvenem nadzorstvu in higiensko-sanitamih ukrepih v pekarnah (Ur. 1. LRS št. 38/53). V izdanem pravilniku so med drugim: tudi določila, da se mora moka brezpogojno presejati, da se lahko za izdelavo testa uporablja samo dobra moka in da kruh ne sme biti grenkega in zatohlega okusa, ne sme biti žarek in tudi ne sme zaudarjati po kislem. Potrošniki najbolje vedo, kaj vse je bilo včasih na kruhu. Spodnje skorje se je včasih držalo še prgišče pepela ali celi ogorki. Izdani pravilnik tega več ne dopušča, in sicer pod pretnjo še kar visokih sankcij (10.000 din). V povojnih letih so marsikatere pekarne pozabile na mere, ki določajo najvišjo starost kruha, ki se še sme prodajati. Tudi to je seda) rešeno z izdajo pravilnika, ki določa, da se kruh iz bele moke, ki je star več kot 36 ur, ne sme prodajati. Prav tako se ne sme prodajati kruh iz čme moke, ki je star več kot 24 ur in pecivo, ki je staro več kot 24 ur. Pravilnik tudi določa, da se za ostajanje peciva ne sme uporabljati saharin. Teža kruha in peciva mora ustrezati predpisani količini in sme razlika med predpisano In dejansko težo znašati pri svežem kruhu največ 3%, pri kruhu stare peke, pa največ 5%. Oseba, ki sprejema denar in obenem prodaja kruh, sme prijemati in dajati kruh potrošnikom samo v papirju, tako da se neposredno z roko ne dotika kruha. To določilo je vzbudilo zaničljiv smeh pri nekaterih pekih, češ česa vsega se ne spomnijo v Liubliani. Mi na mislimo In z nami se strinjajo tudi potrošniki, da je to določilo zelo važno iz higienskih razlogov. Zato bomo zahtevali, da se ga drže vsi, ki jim je namenjeno. Opozarjamo potrošnike, da bo vsak pek, ki ne bo držal gornjih in drugih navodil, kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Zato je v interesu vsakega državljana, da take primere javi tržni inšpekciji pri OLO Krško. Nedavno smo kršitve zgoraj omenjenega pravilnika ugotovili pri peku Jožetu Kadivniku v Brestanici. Pri kontrolnem sejanju moke — za katero je rekel pomočnik, da je že presejana — je ostalo na situ kar 5 črvov. Istočasno pa smo tudi ugotovili, da so pekli kruh iz moke št. 2 in moke Og v razmerju 50:50, prodajali ga pa po ceni, kot da je pečen iz same moke Og. Takih primerov je še drugje, zato je v interesu samih potrošnikov, da so budni. Ne gre za to, da hočemo nekoga onemogočiti — kakor razumejo nove predpise nekateri peki — ampak gre za to, da bo potrošnik dobil v redu tisto, kar pošteno plača. Pa še nekaj. V Ljubljani dobiš v vseh pekarnah bele žemlje po 4 din, medtem ko pečejo peki pri nas žemlje iz 80% moke in to po 5 din. Ne vem čemu ta razlika. Iz pisarne tržne inšpekcije som!« Naenkrat zažvižga za vrati in bela tetka Zima se prismeje k otrokom. Povedala jim je čudovito pravljico _ o dobri deklici in hudobni mačehi. Ko je te lepe pravljice konec priskakljajo na oder zajčki, lisičke in drugi spremljevalci dedka Mraza. Le kako naj vam opišem sre- ^ „ ., „ x Čanje našega dedka z otroki? razveselili leskovške cicibane. Dedek Mraz v Leskovca Kakor vsako leto tako je tudi letos prišel v Leskovec dedek Mraz. Otroci so ga težko pričakovali zlasti zato, ker so vedeli, da se bo letos bolje izkazal kakor preteklo leto. Dedek Mraz je vedel, da naenkrat ne bi mogel obdariti tako številne dece, zato jo je pri-mahal iz Krškega že kar v nedeljo, 27. decembra. Spremljali so ga cicibani iz krškega otroškega vrtca, ki so s prizorčkom Bilo je pač nad vse prisrčno. Dedek Mraz ljubi vse otroke enako, revne in bogate, velike »Hej, tetka Zima, ali je vse pripravljeno?« vpraša dedek Mraz. »Vse, vse«, se glasi tetka Zima in prisede na sani. F ur j a zažvižga, da je veselje in tedaj , . . , . , zdirjata konjiča preko oblakov j sih zena m mamic tako lepo čez doline in gore, reke in po- okrasile, je prava gostija. De- povzel, »prišel sem, da vam voščim srečno in uspehov polno novo leto in da se z vami na naš veliki otroški praznik malo poigram!« In potem? V sindikalni dvorani brestaniške električne centrale, Id so jo pridne roke na- toke, da se vse 'kadi Dedek Mraz se zadovoljno smehlja. Ves rdeč je v obraz od same razburjenosti, kajti dek Mraz deli darove, piškote, čokolado, fige, rožiče, svinčnike, zvezke in radirke. In še nekaj • vam moram po-dedek Problemi trsničarske proizvodnje Okrajni ljudski odbor se do leta IS52 ni veliko zanimal za trsničarsko proizvodnjo. Strokovnjaki na okraju so bili pač zaposleni z drugimi problemi, istočasno so se pa pustili uspavati od številk in planov republiških organov, ki so govoriti in pisali, da bodo državna posestva ustvarila velike trsničarske obrate. No, ko iz vseh teh planov ni bilo nič, smo začeli misliti na samopreskrbo s trsnim materialom. Na podlagi terenskih ogledov in posvetovanj s trsničarji je bil sestavljen program trsničarske proizvodnje v okraju, kateri j c bil objavljen v Posavskem tedniku št. 19 z dne 16. maja 1953; Istočasno so bili tudi našteti razlogi, kateri govore proti ustvarjanju velikih trsničar-sldh obratov, ki so v naših razmerah iluzija. Stvari ne bi ponavljal in si jih naj tov. P., ki omenjenega najbrž ni Stal, naknadno prečita, da ne bo trdil nekaj, kar ni res, kot je to storil v odgovoru na članek: Dizel} čani, kaj bo z vami (štev. 52 Posavskega tednika)! Kar se pa tiče same trsničarske proizvodnje, pa na kratko še tole: Po 10-letnem programu pospeševanja kmetijstva (ki je bil tudi objavljen v Posavskem tedniku) potrebuje okraj 15 ha matičnjakov, ki bi naj dali (računajoč po ha 200.000 kosov) letno 3 milijone ključev, to je pri 50-odstotnem uspehu v trs-nicah 1,5 milijona cepljenk. Matičnjaki in s tem v zvezi trsnicc so razdeljene na sledeče obrate: 1. Trsnica držav, posestva Kostanjevica naj bi dobavljala cepljenke sledečim občinskim LĆ: Kostanjevici, Podbočju, Cerkljam. Čatežu. Vel. Dolini, Dobovi. Krško. Leskovec, Vel. Trn, Raka, Blanca, Sevnica, no kolobarjenje trsnice. Letno bi naj proizvajala približno 800.000 cepljenk. Posestvo je imelo že 4 ha matičnjaka, kipa je bil tako izčrpan, da ga je bilo treba 2 ha posekati, ostalo tudi on komaj čaka, da se bo ; vedatl. Preden se je srečal z otroki. Spredaj drvi i Mraz odpeljal v svoj biserni striček December s svojim ! grad, se je zahvalil vsem naš m spremstvom, za njim tetka Zi- j kolektivom: v prvi vrsti “ ma in škratje zajčki; medved- ■ trarni, Kmetijski zadrug , - ki ln lisičke. In toliko darov 1 skrbi Senovo, vsem sindikatom, imajo s seboj. I gasilskemu društvu m drugim, »Hej, konjiči.« priganja dedek j dobrim mamicam, pozrtvovM-Mraz, ko ugleda Brestanico pod j mm ženam, učiteljstvu, d , - tom m fantom, prav vsem. ki seboj. Kajti, pomislite! V dvorani, kjer ga vse nestrpno pričakuje, se je zbralo kar leze in gre po naši dolini. Mamice z malčki, atki, strici in tete in še cel kup otrok. Vsi gledajo v novoletno jelko, ki je tako čudovito lepa. Vsa je v srebru in zlatu, ki se kar leskeče od prižganih svečk. Toda. pozor! Na odru se že ojunači naš slavni pevski zbor. Le kako lepo pojejo tl drobni glasovi. Pesmica se vrsti za pesmico, toda, otroci, moram reči, da je bila dedku Mrazu najbolj všeč tista o štajerskem fantiču pa močno zagnojiti. To je pose- v „______ ^tarov'^omco^ključt1 kot Se godcl’ ki godei°’ da * vese" prej iz 4 ha. Posestvo je plan v celoti sprejelo in je v ta namen opustilo drevesnico, ki se je premestila v Boštanj,^ kjer so za drevesničarstvo boljši pogoji. Letos bo posestvo obnovilo 1,50 ha matičnjaka in bo v letu 1956 doseglo celotni plan. Iz gornjih številk je razvidno, da ta obrat svoje kapacitete res ne more povečati in da se trudi, da svoj program čimpre.j doseže. Zidati bodo morati tudi novo silnico. Cepili bodo sorte za proizvodnjo cvička, t. j. žametno črnino, modro frankinjo in delno laški rizling ter rdečo kraljevino. 2. Trsnica Kmetijske zadruge Pišece bi dobavljala cepljenke občinam: Pišece, Artiče, Videm, Brestanica in Senovo. Za to področje potrebuje 3,5 do 4 ha matičnjaka in 10 do 12 ha njiv za 3-letno kolobarjenje trsnice. Tudi tukaj programa ni možno še razširiti, ker v Pišecah ni njiv za trsnico. kot je to primer na Bizeljskem. V Pišecah bo v letošnjem letu program matičnjakov v glavnem izvršen, tako da bo ta trsnica prva usposobljena za proizvodnjo trsnega materiala. Morajo sipa še preurediti graščinski hlev za silnico, ker sedanja ne bo zadoščala. V polni kapaciteti bo ta trsnica dajala letno 500.000 cepljenk. Cepili bodo muškat, lje, so navdušeni. Potem pa, nastopijo šolarčki prvega razreda. Tako prisrčno jo povedo o dedku Mrazu, da se staremu dedku zasolze oči. »Ljubčki moji!« jim pomiga z oblakov in zapodi konjičke. »Na vsak način jih bom moral pohvaliti, posebno Kristelj-na, tega bistrega fantička, in Francka in Jožka in Tončka in seveda tudi Tomažka in Mirka, so darovali ati kakor koli pomagali, da je naš otroški praznik tako lepo in prisrčno uspel. Drugo leto pa na svidenje! M. J. Po pogostitvi in igri so zapeli, malo zaplesali in se zabavati. V sredo dopoldne, to je 30. decembra, pa so se veselili ob novoletni jelki osnovnošolski otroci, popoldne pa dijaki iz gimnazije. Dedek Mraz jih je bogato obdaril, in sicer s 4 žogami, 4 šahi in z več ko 40 mladinskimi knjigami. Nato so pa še prejeli posamezniki razne sladkarije in čaj. Z užitkom so gledali prizorček o dedku Mrazu ter o volku in sedmerih kozicah. Dijaki 3. in 4. razreda gimnazije so pripravili medsebojno obdaritev in skupno zabavo. Vsi so oživeli. Na žalost pa je to veselje pokvarila leskovška babica, ki je prišla po svojo pastorko in ji strgala iz rok darilce, pometala kekse po tleh, zmečkala knjigo in jo napodila domov. Čudno, da žena ne privošči dekletu edine zabave, ki je bila namenjena mladini. Da je bil dedek Mraz letos tako dobrih rok, se je zahvaliti Celulozi, kmetijski zadrugi Leskovec, podružnici Potrošnje v Leskovcu in občinskemu ljudskemu odboru. RK pa je poskrbel za stare in onemogle in jim za novoletna darila podaril sladkor. Le žal so bila ta darila bolj skromna, ker je bilo obdarjenih 35 ljudi z 20 kg sladkorja. Vsi pionirji se zahvaljujejo omenjenim organizacijam. Istočasno pa se zahvaljujejo tudi onemogli ža sladkor, katerega je darovala KZ Leskovec. Novoletno veselje mladine v Krškem Skrbne priprave za proslavo Novoletne jelke so trajale v Krškem precej časa in mnogo truda je stalo zlasti nekatere požrtvovalne prosvetne delavke, ki delujejo v Društvu prijateljev mladine, pod katerega okriljem so se vršile vse te prireditve. Obdarovanje je zajelo prav vse otroke od predšolske mladine pa vse do vajencev, ki so bili to leto prvič pogoščeni. Otroški vrtec je pripravil svoj program pod vodstvom požrtvovalne vzgojiteljice, ki deluje v tem vrtcu šele nekaj mesecev. Pripravili so prisrčen »uveua vuui xvnitiZK.a m mu««, ----- „. . -- *--- . Anico, Marico. Angelo, Miciko P'es snežink m zajčkov s pn- Zabukovje. Za to obširno pod-1 silvanec, laški rizling, radgon-r/V-in rw-itrnhnipmn fi h n matlč- ! ranino in nzvanec. (Konec prihodnjič) ročje potrebujemo 8 ha matič njakov in 24 ha njiv za 3-let- in Helenco, kar tri Lidije in Cirilo povrhu, Eriko, Tonico, Mirico in Cvetko. Pa to so šele prvarčld. Kje pa so ostati učenjaki!« Šteje dedek Mraz na prste in šteje ter pravi: »Tri sto otrok iz tega kraja moram na vsak način obdarovati. To so seveda šolarčki. Koliko je pa še drobiža? In kako prisrčnega drobiža. Tudi teh ne smem pozabiti!« V dvorani šumi od velikega pričakovanja. In ko naš vrli Rudi odigra zadnjo pesem, se zgodi nekaj čudovitega. Vrata se odpro in na oder pripleše j o Snežinke. Priletele so iz oblakov, zato so tako bele in lene. Toda zunaj dvorane je slišati velik hrup. Kaj neki je to, se sprašujejo otroci. »Dedek Mraz,« zapojejo Snežinke. »Dedek Mraz,« ponavljajo otroci. V dvorani zavlada tišina. In tedaj se vrata široko odpro. Vstopi visok, ves v kožuh zavit stric in pravi: »Jaz sem December in vam prinašam darove: sneg in led. da se boste lahko sankati in drsali in še buri o po vrhu. ki briše svečke pod no- hodom dedka Mraza. V to so vključili še nekaj prizorov iz življenja v vrtcu. Dedek jim je prinesel polno košaro daril, pa tudi velikega konjička, na katerem sc bodo vsi gugati. Novoletno jelko so si sami okrasili in nanjo navesili svoje lične izdelke. Osnovna šola si je pripravila tudi prizorček »Dedek Mraz prihaja«, ki so ga spremljale snežinke in polno otrok ter mesec December. Nekatere otroke je klical Dedek tudi na oder, jim stavljal uganke, spraševal račune in deklamacije. Plesalke, ki so ga spremljale, so med tem otrokom razdeljevale razne dobrote. Dobili so tudi kolektivno darilo — žogo, s katero bo mnogo veselja, ko zgine sneg. Gimnazija si je privoščila prvo novoletno veselje na ta način, da je v celoti obiskala zagrebško opero, kjer si je na- brot, ki so bile huda skušnjava za spremljevalce, katere so morali palčki nenehoma odganjati. Sprevod je zaključil dedek Mraz na saneh in starka Zima. Pod jelkama na njunih saneh so čepeli spet palčki in ju varovali. Sprevod je spremljalo več otrok in odraslih vse tja na Videm in nazaj. Da je bilo mogoče vse to izvesti in obdariti 702 otroka, je zasluga mnogih podjetij kakor tudi privatnikov. Predvsem so otroci hvaležni tovarni Celulozi, Iti je tudi v materialu mnogo prispevala. Dalje je imela veliko razumevanje Potrošnja 'tr Krškem, Trgovsko podjetje Posavje, Posavski tednik, občina Videm—Krško, Prevoz, KZ Krško, Okrajna lekarna Krško, OSS, TD Partizan Videm—Krško. Tudi nekateri posamezniki in privatna podjetja so se izkazali z denarnimi prispevki ati pa dali vozila in vprego za sprevod. Pok. Elsa Stary je še pred smrtjo poskrbela polno košaro piškotov. Dobro se je izkazal tudi tov. Šener Edo iz Brestanice in mnogi drugi, ki so prispevali po svojih močeh in po razumevanju, ki ga imajo do otrok in njihovega praznika. Društvo prijateljev mladine v Krškem se v imenu mladine vsem, ki so kakorkoli prispevati za novoletno veselje, najpri«rč-neje zahvaljuje. JK NOVOLETNA JELKA V ZABUKOVJU V hribih smo. Blizu nas /e vrh V nedeljo, 10. januaria 1954 ob 16. uri x v domu ]LA Brežice # LJUBEZEN TREH KRALJEV f Benellijev tragični poem mlade ljubezni v prevodu dr. Alojzija Gradnika. jj Gostuje SKUD Lojze Košak iz Kostanjevice na Krki. Rezija: Lado Smrekar. Scena: Ljubo Žagar, Ivo Barbič in Tone Bizjak. Predprodaja vstopnic v knjigarni in pri blagajni kina JLA ter eno uro pred pričetkom predstave. Pri vseh navedenih blagajnah dobite tudi gledališki list, ki Vas bo nadrobneje seznanil z vsebino in delom našega gledališča. Ljubitelji drame, vabljeni! ročila našo najlepšo opero: Em Bohorja. Toda kljub temu smo z onega sveta. Pa tudi sama se vedn° vf^ga m nasmejanega je skrbno pripravljala in upri- obT.aza- S,e Posebno pa smo bili zorila pravljično igro Fr. Mil- dobr.e volje, ko smo pričakovali činskega: Mogočni prstan. To dfdba ob f™ * ' r je igrala za svoje dijake in po- I Vltko’fk? Smf ’ep° °krash ,n sebej za osnovno šolo ter va- asved,,J' Nah odel7 >e pnsepaI meT sec December. Za njim so pritekli pionirji, nato pa priletele snežinke. Kmalu za njimi je na saneh pripeljal darila naš dedek Mraz. Lepo nam je povedal, da nas bo obdaril le pod pogojem, da bomo pridni, se radi učili ter ubogali učitelje, kar smo mu vsi obljubili. Vse nas je bogato obdaril kot še nikoli. Povedal nam je, da se imamo zahvaliti OLO — tajništvu za prosveto in kulturo v Krškem, KZ v Zabukovju in vsem, ki so mu pomagali, da je pripeljal toliko daril.. Dedku Mrazu in vsem, ki naj jih je priporočil, sc zahvaljujemo. Pionirji osnovne šole v Zabukovju jence. Tudi gimnazijcem je bil dedek Mraz dobrodošel z raznimi darili in pogostitvijo, pa tudi z raznimi ugankami in nalogami je pripravil veliko veselja v polni dvorani in ob obloženih mizah. Predsedniku pionirske organizacije je izročil tudi 2 žogi. Vse novoletno veselje je bilo v dvorani ob visoki, bogato in bajno okrašeni in razsvetljeni jelki. Pohod dedka Mraza je bil pa že kar razkošen. Na čelu pohoda se je v avtomobilu peljala godba na pihala, za njo so dostojanstveno korakali dimnikarski in poštarji, ki so mimoidočim izročati pismena novoletna voščila. Za njimi je vsa v strahu korakala ob velikem volku Rdeča kapica. Varovali so jo seveda palčki. Za njimi se je vozila skupina igralcev iz Mogočnega prstana, za njimi pa v lepi hišici Janko in Metka s NAJVEČJE JAJCE -Na Madagaskarju so pred nedavnim našli veliko jajce, v katerem je bilo 3 litre tekočine, medtem ko nojevo vsebuje hudobno čarovnico. Iz pravljič- okrog po! litra. Do danes še ne hišice je viselo polno rog- niso mogli ugotoviti, katera Ijičkov, keksov in drugih do- ptica je znesla to jajce. ETUSK.I RAZGLEDI tem tinogradov na FrnStti g rl a po ha donašajo manj kot raz- kdaj bodo prišli na vrsto za ri- ] dalje 2X1,20 m. V tej razdalji rigolanje in kdaj bodo spet K.ovice in dopisi iz nasifi krajev IZ BREŽIC Koliko nas je Brežičanov, se odbornika Dušan Jovanovič in večkrat sprašujemo. V teh dneh, . Rozika Bohinc, ko vsepovsod sestavljajo stati- I Kino Brežice se ie odločilo na- Predavanja ee vršijo v restavraciji Krka. Zal, da se nekatera dekleta ne zavedajo velike važnosti tega tečaja in prepogosto izostajajo od predavanj. Pre- (Nadaljevanje) nnrrnrl- I »“»»J*5 v w=J ičdva Tu se se— meri za podtotia. ki se direktno sporočilu. Veselje najtrših dlj^kratnaMen zbtoajo te-bavi.jo s kmetijskimi proizvodi pri prejemanju dani on dedra čajniki _ 38 po številu. Po štiri m za trgovino, predvsem pa za Mraza pa mora vsak sam doti- vsakokrat pridno sledijo 71, Tn TZ O ra n n-r>rYo-, ta«J. »roj? tvrmnii vrni c/"».I/-vrvni-. - _ * - ... veti. Saj so prejeli vsi Sploob- predavanjem. Posebno jih za-, vezni otroci nogavice, zvezke, £ima)o kmetijskl predmeti, tj. ^ poljedelstvo, sadjarstvo, živino- ^di* 'M^rišČMj^^zem^jskega :m„ feJa ,ln vinogradništvo. Vse to pUna. katerega „joge cenijo d«»m,S:5S-55S T ***** m vehke- I venski jezik jih zelo pritegneta. S Iskreno se zahvaljujemo na- , z veseljem obnavljajo snov teh šemu ljubljenemu maršalu Titu : predmetov, kajti mnogo so že kakor tudi vsem ustanovam : pozabili, odkar so zapustili šol- ! ssaras E KS S^nsj&^sr sz v vsej Evropi. V enem kosu je ni komite ZKJ v Iloku, ki je eto m,m. 6 F ’ našim naimauiiim i« ne- •—Li,-„ „-i,k_- obnovljenih 250 oralov (blizu zamisel ing. Dražiča brez okle-150 ha) vinogradov. Vprašanje ! vanje osvojil, izvedel in budno arondacije je posestvo rešilo tako, da daje kmetom na drugem mestu že obnovljene vinograde. Saj eno je v glavnem 2X1,20 m in je ta razdalja po zatrdilu Ing. Dražiča najbolj racionalna. Manjše površine so pazi na vse razdiralne pojave, ki bi skušali započeto delo zavreti. Kmetje iz okolice Ilolca so zamisel ing. Dražiča v celoti osvojili. To sva s tov. Veselom videla iz dejstva, da so ga med zaradi poizkusov sicer zasajene j potjo, ko je hodil z nama, stalna večje razdalje z višjo vzgojo, no ustvarjali in ga vprašali, 1931. leta pridobili okoli 65 milijonov kubičnih metrov, cenijo na 100 milijonov, zaloge v novem nahajališču Janja lipa pa na 600 mili- našim najmanjšim res lep ne- predavateljem različna pred- ^ Stiokocmiata^jzitohiipi« na S5&S 8r«apl& šSči ee _ bora Podsrede in vsem d ero- osnovne šole. ogromnih razero la^kp DA BI MOGLA BRATI valcem v Podsredi sami. Po- * ščSi oiin todTzj,1 de8Meet„rr me’ PišCm svojemu :e,bno se zahvaljujemo tudi no- Dne 10. dec. 1953 se je na umotntii gnpjil ^odito 2 ro dekletu.« ..... . . ; ž-rtvovalnemu delu vodstva šoje Čatežu pričel tečaj Rdečega zaloge zemeljskega nltaa to *PVakaj plšeš tak0 strasn0 i tov. Stronniku. organizacij SZ križa, v katerega je vpisanih ! Hkšne, da bodo lahko ?Kskrbo P06®81-8 v Podsredi kakor vsem, ki so 38 deklet in žena letnika 1934 ! vali Zagreb in Sisak ^dožO in 1935 iz cele občine Čatež. let. kako ste spali?« »Zelo slabo, a vendar bolje kakor vaše stenice. Verjemite mi, da vso noč niso mogle zatisniti oči!« »Ker ona ne zna hitro brati!« pomagali pri prireditvi. Žagar Ljubo: Hodil p j zemhi sem naši (ŽUPANČIČ) Novo Skoplje leži na desni strani Vardarja. Okrog prostranega glavnega trga se ponosno dvigajo proti nebu lepe zgradbe — hoteli, restavracije, muzeji itd. Lep in zanimiv je ta del, vendar pa po zanimivosti daleč zaostaja za starim delom. Na hribčku se ponosno dvigajo zidovi razpadajoče trdnjave, s katere se nudi lep pregled na celo Skoplje; številne džamije, prekrasen Kuršumlj Han, znan pod vel ko težo. Postaja za postajo hiti mimo nas. Na obeh straneh se nam nu- po arkadnem dvorišču, številni pšenice, ampak tudi koruzo, to-stari spomeniki, stara turška bak, riž. Včasih pa vidimo veli-cerkev Dant-Pašin, ki je pre- ke nasade marelic z lepimi debe-tvorjena v umetniško galerijo, žimi sadovi, da se veje kar šibijo kjer vidiš poleg del Araliča, ............ ' " Tartala, Ličinovskega, Marti-novskega in drugih tudi dela slovenskih slikarjev Debenjaka, dii° prekrasni motivi, posebno Se^ria, Jakca in drugih. Res Pn Titovem Velesu na mogočni zanimiv je ta stari del. Nizke tovarni svile in porcelana, na vi-hišice se tiščijo druga druge soko k°n>čast° 9°ro Babuno, na kakor premraženi ljudje Le tu ka,eri se /e nekoč dvigal mogo- pa tam se košati kaka malo čen 9,rad ~~ da,nes, so samo še " razvaline — odkoder se vidi ob lepem vremenu Solun. Po nekajminutnem postanku v Titovem Velesu smo nadaljevali z vožnjo proti Bitolju. V vlaku je zelo živahno. Od časa do časa se sliši kaka pesem, sicer pa se zabavamo s to ali ono stvarjo. Bitoij Avtobusa nas že čakata, da nas zapeljeta v naročje Pre-spanskega jezera Ze drvimo po dokaj lepi cesti Pred nami se odpira do sedaj še neznani svet ! — Makedonija — republika, ki ! je bila vse do 1912. leta pod Turki In do 1945. leta brez svojih pravic. In sedaj? Sedaj ima vse pravice — enakopravna je z ostalimi republikami. Prispeli smo pod vznožje Perl-stera. Ustavili smo se, da počakamo drugi avtobus ter da se malo odpočijemo. Tudi drugi avtobus je že tu. Se nekaj časa večja hiša, vse ostalo pa so same delavnice. To pa vidiš že od daleč, kajti to so na pol odprte delavnice, tako da vidiš vse, kaj in kako dela opankar, mizar, draguljar itd. Po trudapolnem delu — ogle- i dovanju muzejev, mesta, umetniške galerije — je pa prišla po večerji zabava — ples, ki se je kaj kmalu končal, kajti zgodaj zjutraj Imamo že odhod. ! Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. . , (Zupančič) Marsikoga so omamile lepote, ki smo jih videli doslej, seveda nekatere bolj, druge manj. S težkim srcem smo se poslavljali od Skopi j a, v katerem je še polno zanimivosti, ki jih mi nismo videli, na tihem smo se pa že veselil/. da odhajamo proti naše- ! »počivamo«, nato pa zabrne mo-mu končnemu smotru Prespan- torjl tn začnemo se počasi vzpe- skemu oziroma Ohridskemu jezeru. Vlak vozi z veliko brzino čez prostrano v jutranjem soncu lesketajočo se makedonsko ravan. Toda tukaj ne vidiš več same njati proti vrhu. Za nami se zagrinja B toljsko polje, pred nami pa se razprostira . . .? Kaj? Nič; vrstijo se samo, ovinek za ovinkom. Na vrhu smo. Vsj strmimo na- prej. Z očmi iščemo jezero, toda jezera ne vidimo nikjer. Kje je? Soler nam pojasni: iCekajte odmah čemo ga vl-djetl, samo, da se spustimo malo niže.« Ovinek za ovinkom ostaja za nami. Jezera še ni. Zaman zro naše oči v daljavo. Ali res zaman? Ne. V daljavi se zasveti, kakor nebo sinja gladina jezera. »Jezero!« »K/e je?« sprašuje in začude-I no gleda v daljavo M. Vsi se za-\ smejemo. Kako se tudi ne bi. Dvakrat ga je že videla — seveda -skozi očala — sedaj pa, ko ga ostali res vidimo, ga ona ne vidi i — seveda spet skozi očala. Z veliko brzino se spuščamo ! po klancu navzdol. Ovinek za ovinkom ostaja za nami, pred nami pa se razprostira jezero. Predaleč je še, da bi mogli opaziti hiše, oziroma hotele, kjer bomo spali in se zabavali. Jezero je izginilo, izginila je njegova sinja gladina. Toda ne za dolgo. Spel se /e v daljavi pokazalo v popolnoma drugi obliki. Avtobus drvi, daleč za njim pa drugi zaradi prevelikega prahu. »Čemo li skoro doči?« vprašamo šoferja »Za deset minuta, na/kasnije petnajst,« nam vljudno odgovori. Res, v dobrih desetih minutah smo prispeli v Oteševo. »Krasno bo, krasno,« smo vzklikali. Namesto, da bi se po naporni vožnji malo odpočili, smo se hitro oblekli in se šli kopat. Ena, dve, tri in že smo v vodi, ki je kljub veliki nadmorski vi-1 Hni — 900 metrov — zelo topla. Hitro je minilo popoldne v vodi in na čolnu. Tudi -čer je hitro minil, posebno tisie ure, ko So se prijetni zvoki harmonike ; razširile preko plesišča na širno v mesečini se lesketajočo jezersko gladino, na katerem so se pozibavale ribiške ladje. Prekrasen je bil pogled na vse to. Se i mnogo lepše pa je bilo zvečer — mislim kasno ponoči — ko smo sedeli na balkonu. Ob pogledu ne z mesečino oblito jezero se ml zdi, da jezero sanja globoki sen- Ura se je že nagibala k polnoči, ko smo legli v udobno , mehko posteljo ter sladko za-! spali. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko smo se prebudili iz trdnega spanja. Kmalu po zajtrku smo se odpeljali ryj tromejo (Grčija, Albanija, Jugoslavija). i Uboga so bila naša telesa. Sonce i /e z vso silo pripekalo, mi pa smo bili le v kopalkah. Prijetna je bila vožnja tja A nazaj? Jezero se je tako razburkalo, da so valovi prekrili včasih ta ali oni del ladje. Sicer pa nič čudnega, kajti od Rešnja so prihajali svinčeno siv, oblaki, iz katerih je lil dež, da je izgiedaio v daljavi kakor zavesa. S strahom smo se ozirali na bližajočo se nevihto. Bal: smo se, da bi nam morda ta onemogočila nadaljnji izlet. Naslednje jutro smo se poslavljali od Prespanskega jezera in se odpeljali proti Ohridskemu jezeru, ko je sonce zopet lepo zasijalo In nas spravilo v dobro voljo. (Se nadaljuje) Fi%kultura in šport Prvi u>pešni namiznoteniški turn r v Krškem V Krškem se v zadnjih letih zanimanje za namizni tenis vedno bolj veča. Vrhunec je ta šport dosegel konec preteklega leta. ko so se zavzeli za turnir zlasti mladinci, katerih je vedno več. Prav mladincem je treba dati največ priznanja, kajti njihova zasluga je, daje turnir tako uspel. Prejšnja leta so se turnirjev udeleževali le starejši igralci. V decembru so se med dvanajstimi udeleženci turnirja pojavili kar štirje mladinci, ki so dosegli zavidljive uspehe. Žal pa ni bilo med udeleženci starejših igralcev, ki bi gotovo vplivali na izid turnirja. Prvo mesto je zasedel tov. Tuma Marjan, ki ni bil niti enkrat premagan. Odlično so igrali tudi tov. Istenič ml., Bur- igralci imajo lepe perspektive, saj so požrtvovalni in vztrajni. Da pa bo v bodoče njih uspeh še večji, bo moralo telovadno društvo njim posvetiti več pozornosti. Ze na samem turnirju se je opazilo, da jim manjka vaja turnirskih iger. Navajeni so le na nekatere igralce, drugi, s katerimi pa prej še niso igrali, so jim bili trd oreh, Šolska vest Upravitelj stvo osnovne šole v Podgorju, pošta Zabukovje pri Sevnici ima v arhivu obširno domoznansko učno snov, in sicer za kraje: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Dobovo, Globoko. Kapele, Orešje, Sromlje, Videm, Zdole, Pišece, Koprivnico, Pečice, Bistrico ob Sotli, Sv. Anton, Blanco, Zabukovje-Podvrh, Brestanico in Sevnico. Ima tudi v arhivu snov za kraje nekdanjega šolskega okraja Kozje. Za informacije naj se upravitelji šol obrnejo na šolskega upravitelja v Podgorju. Neka mladinka bi snov za vsak kraj kljub temu da so igrali slabše, j prepisala, uprave šol pa bi kn-Zato bi bilo priporočljivo, da *e, izdatke za delo, papir m se vključijo med tekmovalce Spodnjega Posavja. Gotovo ne poštnino. B. O. bodo imeli v prvem letu tako ; iz Celja, »Železničar« iz Maribo-vidnih uspehov, pač pa bodo ; ra, »Papirnlčar« iz Vevč in TVD uspehi vidni šele pozneje. Isto- Partizan iz Brežic. Naša ekipa časno bi se pa lahko telovadno ima prvi srečanji v Celju in Ma-društvo postavilo s tako mladi- riboru. Z »Jesenicami« bo igrala mi in vztrajnimi igralci Res je, da so žogice drage, ja in Boltin. Vsi omenjeni toda brez žrtev ni uspehov! Brežiški drsalci Ugodna zima je omogočila dr- stati dobri hokejisti. Ustvarili so »alcem v našem mestu, da so si čeprav brez primerne opreme, uredili drsališče in že se vestno čvrsto mladinsko moštvo, ki bo pripravljajo na tekmovanja v v nekaj letih častno zamenjalo slovenski republiški ligi v boke- , starejše igralce prvega moštva, ju na ledu. Razveseljivo je, da Republiško prvenstvo se bo zaje drsalni šport najbolj pritegnil čelo 6 januarja. Ligo sestavlja-mladino in to do najmlajših, ki jo sledeče ekipe: »Ljubljana«, še ne hodijo v šolo. Na žalost kandidat za prvaka države, ki je Brežice ne premorejo primernega trenutno na gostovanju po Av-vaditelja za umetno drsanje, ki striji, »Jesenice«, mlado, a izbi nudii zainteresiranim prime- redno hitro moštvo, kj bo v letu ren pouk. Zato pa so prišli na ali dveh resno poseglo v boj za svoj račun mladinci, ki žele po- prvo mesto v državi, »Kladivar« v Brežicah, po vse; verjetnosti v soboto, 16. januarja, ob 19. uri Četrta tekma bo v Vevčah in zadnja z »Ljubljano« v Brežicah. Kakor vidite, Brežičanom žreb ni bil naklonjen, zato naši ho- Praznk novoletne Šcike v Podgorju pri Selnice Na Novega leta dan so se zbrali v okrašeni učilnici šole v Podgorju šolski otroci, njih starši in prijatelji mladine, da preživijo prijeten popoldan brez domačih skrbi. Spored je obsegal: deklamacije, zborne deklamacije, igrico. simbolične vaje in petje. Vse točke so izvajali pionirji šole, nekaj točk pa tudi učenke kmetijsko-gospodarske šole. V razredu je bilo praznično razpoloženje, navzoči so z zanimanjem in odobravanjem sledili programu. Najlepši del sporeda je bil za otroke nastop dedka Mraza, nato na obdaritev, katere so bili deležni vsi Uefue pripoveduje... D nekega dne vsedel v neki go- t-T-l-nL stilni k mizi ter si naročil črno so se-nežnega otroci, ki obiskujejo šolo in tudi predšolski otroci. Šolska mladina v se za uspelo novoletno jelko. - prf sosednji mizl iskreno zahvaljuje vsem, ki so; dole fiekc zastopnice : materialno m z delom prispe-. , ter se razgovarjale o te- vali k temu lenemu otroškemu : ". : .odnosih do prazniku. Posebno « »hvali«- ! m jejo tov. Cilki Gračner za peko ‘ , ... . v. -im„ peciva, tmp Zofki Božič za nri- ena zad^il - .. j • spevana živila in delo na dan razumem, kaj se d ^ . ■ kejisti nimajo najboljših pogojev. ' ik učenkam eosnod-nl- čase z mojim možem. Postal je , Napeti bo_do morali v* sile, če LTkŽetiiake š^ zfTiho^ 1 tako čuden, siten je in ujed Ji V. Sneg je zapadel po našem ljubem Zasavju. Mladina je tega silno vesela, saj se na vseh koncih in krajih športno udejstvuje in če hodiš po kakem naseljenem kraju, moraš dobro paziti, da se lahko izogneš san-karjem, smučarjem in drsalcem. Je pač zimsko veselje otrok, ki jim ga iz vsega srca privoščim. Pot je prenaporna, diš, dragi Pepče, to so sicer da bi hodil okrog,^ zato sem se j malenkosti, ampak iz malenkosti sestoji celota. No, in najino bodo hoteli poseči v boj z, če- » zS,v^o j Ra*esni se brez najmanjšega trto ali peto mesto. Kdor pozna 1 5-, nonn- hokej na ledu, pa vendar ve, da presenečenja niso izključena. otr^^sem podietiem in usta:; vzroka, nervozen je in nepo- < trpezljiv. Ko sva se vzela, je drugačen!« Tako jc novam ki so prisjoevali denar , . ,1 za nakup živil, peciva, zvezkov I D " zares Za ljubitelje umetnega drsa- . ;n svinčnikov, in sicer: okrajni iadikovala ^ druge so ji^ pritrje nja pripravlja naše društvo revi- | Ljudski prosveti v Krškem, i rta ltvrlii v Vafcir? Vi? nactrin'li _ __• c*______r —. •_ jo na ledu, v kateri bi nastopili drsalci iz Zagreba in Ljubljane. S primernim vremenom se nam, čeprav majhnemu mestu, obeta pestro zimsko — športno življenje. -š Žrvinezdratmšžfca pomoč vale in so čustvovale s to ubogo zakonsko trpinko. Ker slučajno poznam njenega moža, sem ga nekoč pozneje povabil na čašo vinca in ga začel spraševati, kako se kaj počuti v zakonu. Dobra prijatelja sva. zato se mi je izpovedal. Začel je takole: »Ko se vrnem opoldne domov, truden od dnevnega dela. namesto da bi našel prijazen j matere. Pri akciji so sodelovala Ton^reč^mUelilVTebuKMl^ ?brM In Pripravljeno kosilo, me | tudi naša podjetja in posamezai- »Kopitami« v Sevnici in Splošnemu trgovskemu oodietiu v Sevnici ter Kmetijski zadrugi iz Zabukovja. BCe-r m ?<-a nesreč Stefan Bedenk, 17-letnl gospodarski pomočnik iz Klad ja se je zakonsko življenje motijo take malenkosti. Ali se potem še čudiš, če sem nervozen, zajedljiv, osoren in kaj vem kakšen še. Ako bi ti bil v moji koži, ne vem če bi bil drugačen!« Vstal sem, mu dal roko in izrekel iskreno sožalje in dejal: »Dragi prijatelj, razumem te popolnoma, upam pa, da bo tudi zakonskim možem zasijalo lepše sonce enakopravnosti.« še enkrat sem ga sočutno pogledal in odšel. On sl je pa naročil še pol litra boljšega, da pozabi in utopi svoje gorje. Pozdravlja Vas Pepče. Iz Kostanjevice Dedek Mraz se je tudi pri nas oglasil. Med mladino je razdelil okoli pet sto paketov, ki so jih pripravile naše skrbne žene in V soboto, dne 19. decembra, j da je vse to res, zato sem posta- brohotnosti« dr. Mohorja in o se mi je v kasnih večernih vil na čakanje drugega, sam pa mojem nad 3. ure dolgem spre- urah jela pripravljati krava za ' odšel še enkrat na postajni tele- bajanju ob sveži jutranji prhi telitev. S:cer sem takšnih prime- fon. Železničar mi je odgovoril, na mostu v Brestanici. Nemo se rov vajen, zaradi česar sem mir- j kakor prvič, da je pri dr. Mohor- . je začudil in bil takoj pripravno čakal otelitve. j ju bil, ter da je obljubil, da pri- j ljen za odhod. Nesreča pa nikoli ne praznuje . de takoj m jaz ga naj čakam na j Najel sem avtoprevoznika tov. delavca iz Vukovega sela, je , dri j o in ni čudno, če postanem operacijo je v bolnici umrl. Jože Martini, 21-letni poljedelec iz Spodnje Sušlce, je bil kot vojak na dopustu v domačem kraju. Na cesti mu je spodrinila in si je pri padcu zlomil levo nogo. Vesna Novak, 10-letna hčerka žena zasuje s svojimi lastnimi j ki, tako da je praznik mladine težavami in toži, da je šivilja zonet porabila preveč blaga, in tudi preveč računala, da je z denariem že na koncu, pa je nrvi še tako daleč, in končno še prizna, da se ji je kosilo prismodilo. Prepričan si lahko, da me taki pogovori ne razve- in je tudi to pot hotela drugače, j mostu. . , t< !! Žerjava in uspelo nam je ob padla na ledeni cesti in se hudo kmedu sem uvidel, da je stanje , Vrati sem se m čakal. Ker ni j dobJr; volji vseh, priti še pred poškodovala nenormalno. Tele je bilo nam- bilo nobenega upanja več, sem m „ro v hlev nezgode I , ™ , „„ reč v kravi obrnjeno z zadnjim se okrog poi osme ure odpeljal i " . ' 3 , ! Ivan Osterbenk, 22-letni polje- koncem k svetu in noge je ime- z avtoprevoznikom Kranjcem v , Krava je Jrpela na porodniških delec iz Žejnega, je padel na lo pod sabo. Primer je zahteval Sevnico. Pred stanovanjem dr. bolečinah ze nad 1- ur in bita ovinku s kolesa in si pretresel živinozdravniško pomoč. j Mohorja sem stal nekaj minut zaradl te9a ze,° izmučena, živi- ; možgane. Stopil sem takoj do pristojne- pred 8. uro, toda glavna vrata nozeravmic clr. Drzic je takoj j /vana Podgorška, 16-letnega ga živinozdravnika dr. Vrečarja so bila še zaklenjena in v staho- P°9led£d Yse okornosti m v pol poljedelca iz Pavlove vasi, je v Brestanico. Kljub izredno ra- 1 vanju je vladala tišina in mir. . 1 brz ca® se Prel br®? vsa* udaril nekdo s kolom po glavi nim uram sem ga zaklical, nakar , Posrečilo se m: je od zadaj priti kih instrumentov s pomočjo ne- ;-n mu povzlo(.j; ne samo po. se je iskazalo, da je sam bolan ■ v dr.. Mohorjevo kuhinjo, nakar kvaLficirane sile spravil mrtvo škodhe na glavi, temveč tudi pre- lepo uspeL Učenci tukajšnje ljudske šole in dijaki gimnazije so izvedli Smrekarjevo Zimsko pravljico, ki je bila to pot prvič izvedena. Izvedba je bila prijetna. Posebno pozornost zasluži balet, ki je izvedel ples vil, kakor tudi učenci žz drugega razreda ljudske šole, ki so nasto- nervozen. žadniič na primer j pili kot palčki. Razsvetljava, ki sem se hotel obriti in ko sem j bi bila ob danih sredstvih lahko izvrstna, to pot ne zasluži priznanja, kar je zakrivila predvsem ponesrečena zamisel. časa priklenjen na sem in že dalj posteljo. Odšei sem na železniško postajo, dežurni mi je toiiko po- po nedolgem čakanju dobil "^^"pri tej6 zadevi^-- ires moiganov- čenega v jutranjo haljo. Vljudno | ^^jel^vcš^^ke^Delo^eVno ka iz Slaar/a- /e PadIa P° stopni--------------- -.... , in proseče sem mu ponovil ves ! 9a d|,a vesce. roke. Delo je bilo z'/oc^/rei>ro magal, da sva telefonično pokli- ! primer s kravo nakar mi je pri- 1 Jože Vogrinc, 68-letni kmet iz ..S!YniC°', ter Pomml. da mii je lo že znano ,z zmoc Pga otekhnf Laz pri Veliki dolini, si je pri s rs,:'1., « s v,„a, **.. T ^ žage s katero bi mogel izvršiti zdravniške pomoči so b:le te, da i Stanko Zveglrr, 10-letni sinček raztelešenje teleta v materinem se> teIe. .v maternem telesu za- delavca v Petju, je padel pod se že pošteno namilil, vzel bri tev v roko In se začel briti, me je britev tako praskala po licu kot bi imel namesto britve kako nilo. Ko si britev natančno ogledam. sem videl, da je nekdo z mojo britvijo opravljal neka druga dela Na moje vprašanje na mi žena odgovori, da je z britvico parala neko staro oble- Novo leto smo pričakali m silvestrovanju, ki so ga priredile množične organizacije. Bilo je zelo prijetno in živahno. Vinarska zadruga je poskrbela za dobro kapljico, žene pa za pecivo ko, ki jo misli dati predelati in in drugi prigrizek, člani SKUD vprašala, ali je na kakšen način mogoče dobiti telefonično zvezo z tamkajšnjim živinozdravnikom dr. Mohorjem. Ugotovilo se je, da je to nemogoče. Sevniški železničarji so pa bili toliko uslužni, da je eden izmed njih osebno stopil do dr. Mohorja ter mu pojasnil primer in ga v mojem imenu prosil za pomoč in mi nato njegov odgovor telefonično zo da si je tudi z njo rezala kurja očesa. Rekel ji nisem nič. pogoltnil sem na debelo slino. Konično veš. Pepče. ne vem sicer kako ti gledaš na tole. ampak ko stopim pred ženo in pogledam nieno glavo, poveza- telesu. Prosil sem ga ponovno, naj se odpelje z mano, da bo vsaj videl in mi svetoval, saj je mogoče, da bi lahko poma- no. prevezano in zavezano z dušilo, pri kravi pa je zaradi njene voz, ki ga je povozil in prizadel, nairazličnei^mi gumami, pa popolne oslabelosti in notranjih otroku hude poškodbe. bolečin nastalih zaradi predolgega mučenja bilo nujno izvesti še Ivanu Murnu, 30-letnemu kmetu iz Malkovca, se je pri podiranju drevja zvalilo deblo preko života in ga nevarno poškodova- gal brez omenjene žage. Toda j ist; dan Prisilni zakoL vse moje prošnje so bile bob ob j Živinozdravniku dr. Držiču iz-steno. Svetoval mi je, naj se obr- j rekam za njegovo pripravljenost ; k>-pet sporočil. Odgovor dr. Mohor- j nem do dr. Vrečarja (čeravno ' in službeno vestnost javno po- j Ana Stanič, 30-letna kmetica ja ie bil pozitiven in sicer oblju- | sem mu prej povedal, da je bo- hvalo. Dr. Mohorja iz Sevnice pa ! iz Leskovca, je padla s kolesa bil mj je, da pride takoj s svo- j lan), ali do dr. Držiča, sicer je bom ohranil le v tem spomina, i in se poškodovala na glavi. jim osebnim avtom v Brestanico, pa najbolje, da kravo zakoljem, da mi v hlevu vsak dan zija na- I Jožetu Šepcu, 43-letnemu kme- kjer ga naj počakam na tamkaj- če ne more povreči. j sproti prazen prostor, kjer bi ■ • ' .... šniem mostu. _ > Potrt in nemalo nejevoljen i tako stala dobra molzna krava s Razumevanja dr. Mohorja v sem odšel, ko sem spoznal, ka- j teletom ali vsaj brez njega, če sili sem bil zelo vesel, ter z , ko zelo me je »potegnil*. Pre- | bi on svoji obljubi sledil ali vsaj lahkoto čakal na mostu, akorav- j voznega sredstva za Krško kljub | takoj odkrito povedal, da ta kra- no so vedno padale enakomerne ledenomrzle dežne kaplje. Upal sem pač, da bo res prišel in s tem rešil vsaj kravo, če že ne teleta. Čas je mineval v tem nestrpnem čakanju seveda zelo počasi. Obljubil mi je še pred 4. uro, se- kaj tako dolgo čakam in ne pridaj pa ie že milila 5., minila je dem prej, če je takšen primer, šesta ura. Nisem mogel verjeti, Moral sem mu povedati o »do- tu iz Cundrovca, so se splašili konji, pri čemer je padel z voza in sj zlomil levo nogo. Francetu Zarnu, 50-letnemu vsestranskemu iskanju nisem do- j va ne spada pod njegov delo- \ kmetu iz Dobrove, je nekdP V4?fi bi,. Počakati sem moral vlak, ki krog ter da svoje strokovne po- | PfiZZulZ pelje iz Sevnice ob 1Q. uri. Po moji vrnitvi v Krško sem kmalu našel v mestu živinozdravnika dr. Držiča in mu zadevo lepo razložil. Vpraša, me je, za- bilo p, to počeiie dr. Moho.ja •‘Ji.SVZil PjflftraSKtiS ČreaX«t* , MS "L" ““ , pklicna vestnost in čutečnost do Borisa Unetiča, 20-letnega po-', sočloveka, pa naj razsodijo ce- ljedelca iz Bušeče vasi, je podrl ■ tako da si jih ne moreš gonjeni bralci tega članka. j avlo in mu prizadel pretres mož- j r+cn0 zaneti in te večkrat sorev- Moškon Jože i genov. liaio v nenriieten položaj. Vi- niriem. trakovi in kaj vem kakšnimi pripomočki še, s katerimi si dela v njenih laseh tunele, se mi zdi. kot bi videl kako afrikansko plesalko, ki se nrinravlja za kak obredni ples. Tn tako našopirjena se prene-Unie po kuhjnii in sobi kakor kaka kočija. Zato se ne smeš čuđ-’ti da mi gre to na živce in me dela nervoznega. Posebno zadovolinetra jn srečnega se pa čutim, kadar nosim tako dolgo nogavice, da mi peta in prsti eledaio ven. in opezvieio naše čarobno zakonsko živtienje samo žena tega ne vidi. Poseben užitek pa imam. če si novo-onrano srajco oble*em. ni na gumba na niei. Na snodnjih bločnh manikaio trakovi, na bločah pa manikajo gumbi, Lojze Košak so priredili veseli večer, tako da je bilo silvestrovanje vsestransko dobro pripravljeno. P- KINO BREŽICE 9. in 10. januarja 1954 premiera ameriške kovbofke: »Rdeče- laska in kovboj« F. N. 46. V glavni vlogi Gleem Ford-Rhon-da Fleming. 12. do 14. januarja 1954 premiera ameriškega barvnega filma: »Trije kavalirji«. 15. do 17. januarja 1954 premiera ameriškega barvnega velefilma: »Iwanhoe« F. N. 47. MALI OGLASI POSESTVO z vinogradom v prijaznem kraju ob cesti, lepa lega, ugodno prodam. Naslov v uredništvu. STAVBENO PARCELO, 1 ha, 15 minut od Brežiške postaje proti Krškemu, ugodno prodam. Naslov v uredništvu. GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro nad 20 let, z znanjem kuhe, k petčlanski družini sprejmem. Plača 2000 din. Naslov v uredništvu. Dobriča Cosič: DALEČ JE SONCE... »Vidiš, vse sem ti povedala. Nocoj mi je bilo hudo, ko mi Jovan ni povedal, kaj j,e z Učom. To je bilo strašno...« Bojana se je prijela za glavo ob misli, da je Uča morda padel. »Kadar mi je hudo, kadar se mi zdi, da ne bom mogla več vzdržati, kadar čutim, da se bom sesedla od utrujenosti, pomislim: na tistem hribu je on; on me gleda; tam me čaka on ...« »Bojana! Vedno moraš verjeti, da te v življeniu in v boju na vsakem hribu, kamor se vzpenjaš, na bregu vsake reke, ki greš čez njo, kadarkoli si utrujena in kadarkoli ti je hudo, da te po vsem tem čaka svoboda, ljubezen, sreča... vseeno kaj! Brez takšne vere mi vsega tega ne bi vzdržali.« ‘ | Bojani se je to zazdelo preveč poučno in suho; pomolčala je malo in dejala: »Oprosti, da te s tem nadlegu- ' jem. Vem, Pavle, da to. kar muči mene, drugim nič ne pomeni. Mnogo hujših in pomembnejših stvari je za vse nas,« (e začela malo nrisilieno govoriti o tistem, kar je čutila, da mučj Pavleta, misleč, da je to Pavletu nekako dolžna. Pavle se je obotavljal, ali naj sploh z njo govori o tern. In kaj naj govori? Toda Bojana je trdovratno, nežno in nevsiljivo zahtevala. Mimo njiju je odšla desetina, ki se je vračala iz patrulje. Po vasi so po vseh ulicah lajali psi. Četniki domačini niso prenehali obstreljevati z rebri. Partizani jim niso odgovarjali. Nekje v bližini, je glasno in otožno mijavkala mačka, kakor bi jokal otrok. Bojani je ob tem vzkipela jeza, stresla se je in kakor da bi jo postalo strah, prijela Pavleta pod roko in tako odšla dalje. Najlaže in najprijetneje se je zaupati ženski. Pavle je začel pripovedovati, kakor bi se pogovorjal sam s i seboj. Ni se jezil, niti ni obtoževal Brka in drugih, ki ga niso razumeli. Govoril je o sebi in svojih težavah. Pogosto je postajal, se globoko zamislil, kakor da bi nadziral samega sebe, in prihajal v zadrego zaradi svojega sedanjega razpoloženja Ko bo kasneje o tpgi razmišljal, se mu bodo zdeli ti trenutki hipi izredne šibkosti in malodušnosti. Očital si bo, da se je on, komisar, to noč prav do odhoda čete pritoževal bolničarki Bojani, ko je ta z njim sočustvovala, nad svojim težavnim položajem, nad skrbmi in bolečinami, ki mu jih je bilo povzročilo pismo. 32. poglavje Bilo je zelo zgodaj zjutraj, ko je dolga partizanska kolona odšla iz vasi v vinograde, ki so se začenjali pri zadnjih hišah in segali proti gozdu na Gledičkem slemenu. Na repu je za Pavletom še lajal pes, ko so na rebri zapeli mitraljezi. Kolona se je naglo ustavila. Pavle je domneval, da so tam četniki postavili zase- j do, in ga je streljanje bolj razjezilo kakor pripravilo v strah. Bilo mu je hladno, stiskal je vrat v jopič, vojaško čepico povezni! na oči, se ves skrčil in utrujeno podrsaval po zaledeneli gazi. Mislil ie na Brkovo nismo. Nazi-dezno olajšanje, ker je svoje skrb! oftiožil Boiani in jih ob tem še malo povečal, se je spre- i minjalo v grenkobo in kes. In šele tedaj, ko se je po koloni naglo :n vznemirjeno razneslo: »Nemci! Hiti!« se je Pavle zdrznil: Začeli so ... Zasedli so Moravo in z močnimi silami odrinili nad četo. Nemci so ga prehiteli. Prehod čez Moravo bo težaven. Prav tako hudo bo kakor pri prvem prehodu. Kolona je hodila po vsekani poti in nemški ogenj ni bil nevaren. Naglo so se povzpeli na reber in zavili proti gledičkim gozdovom. Ker se Nemcem ni posrečilo obkoliti jih v vasi, kakor so bili nameravali, so jim bili potem ves čas za petami in jim niso dovolili, da bi se malo ustavili in oddahnili. Zaščitnica je bila vedno v boju, pa tudi Pavle se je z zadnjim vodom dvakrat pred svitom razvil v strelce in varoval jedru umik. Ob jutru so vstopil: v mlado gosto hrastovo hosto, ki . se je dvigala po dolgem grebenu | proti snežnemu vrhu Glediča. Vuk je dovolil nekaj oddiha. Partizani so molče posedli; nekateri so užejani jedlj sneg. Zrak je bil oster, čist in je dišal po hrastovem listju in cerovi skorji. V. gozdu sta se oglašali dve šoji in je žvižgal kos. Nad hosto se je razpenjal obok sinjkaste-gs neba brez oblačka. Skoz} veje in drevje je bilo komaj vide- ti umazano meglo, ki Je zarisava-la rdečkasti vzhod pred prihodom sonca. Pred Pavletom je od nekod priskočil zajec, se nenadoma ustavil, Sa zastrmel vanj, nato pa se z naglimi, krčevitimi skoki sprožil po snegu in izginil za temnimi hrapavimi debli. V Pavletu je vztrepetalo nenavadno, sveže veselje. Nekaj hipov je stal; oči so mu bile polne naglega, lahkotnega in neslišnega teka boječe divjačine. Stopil je dalje k Vuku. Partizani so tiho govorili. Stari so mirno dre-muhali, novinci pa so se z značilnim vprašujočim pogledom ozrli v komisarja, ki je strogo in naglo stopal mimo njih. »Mrk je. Najbrž bo vroče.* »Gotovo so Nemci blizu.« »Presneto, pod srečno zvezdo sva rojena. Včeraj sva prišla, danes pa že boj.« Pavle je slišal razgovor, se obrnil in zasmejal. Zasmejala sta se tudi novinca. Pavle in Vuk sta se v nekaj besedah dogovorila, da se bodo pomaknili globlje v gozd in počakali noči, tedaj pa, kakršen bo pač položaj, določili smer nadaljnjega pohoda. Kolona je celo uro hodila skozi čedalje gostejšo hosto. Vuk je končno ukazal, naj se ustavijo, Nikolova četa Pa na: zavzame položaj v smeri pričakovanega nemškega nanada. Nemci jih niso pustili na miru. Na položaju Niko love čete se je razvnel boj. Pavle se je odpravil tja. Nemci so odločno in hrabro pritiskali. Sklonjeni zelenkasti vojaki so se pomikali skozi gozd in obkroževali četo. Položaj ni bil ugoden za boj. Pavle je ukazal, naj se umaknejo in se med bitko počasi oddaljujejo. Kmalu je bil pritisk Nemcev tako močan, da sfl je morala Nikolova četa v teku umikati. Jedro je naglo korakalo, da bi se odlepilo od Nemcev. Nemci so hodili po njihovi sledi in nenehoma streljali na zaščitnico. Pri umiku so prispeli na vrh bele kope, kjer so smeli tu in tam raztreseni čopki smrek, krivi, tršati dreni in kakšen hrast z nizko krono. Na zaščitnico se je znova usulo iz mitraljezov. Pavle je pogledal na uro: tri četrt na dvanajst. »Slabo kažel« je pogledal Vuka. { »Slabo.« »Hitro moramo priti na vrh.« Vuk se je strinjal in ukazal, na; hitijo. Pavle je počakal konec kolone in odšel z njim. Pred Pavletom je hodila tajnikova hčerka, ki ji je Bojana dala ime Danka. Nosila je kmečko obleko in njena vitka postava se je izgubljala v širokem suknjiču. (Dalje prihodnjič) .