Left» IV», šiev. ill. V Celln, čefriek dne 28. sepiembra 1922. FoštnlBB Plata v flotovlm. Siare ietno 48 Din, mesečno 4Din, za Inozetnstvo letao 120 D;n. — Ocilas? za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Poszunezna številka stane 50 p. Izhaja vsaR t©:re&, čefrteR ixt soboto. üreilnJ ^0^. Jzt/s | uPpav' -......................................................... Ljubljana C=a RaCun to. poštnega cekovneya «!Tl'.................................._., 13 Prosv eta in finance, Zadnje dini se jc širila po našeni n:e- stu neverjetna vest, da ie na gimnazl.ti uikinjon pouik v neobveznih prednnetm. Kakor znamo. so uvedeni. po vseh srodinjih šolah poles preclmetov, ki jiti inora obiskovati vsak učenec, tudi t-iTd, h katerim se dijaki prostovoljno P'rig*-- sijo. avko irnajo za.nje zani'mani« in dovoi' easa. To so PTCdvsem petje itn stenogr;-- fija, pa tii'di moderni jcziki in risanje, atco ni uperjano kot obvezno. V srednjo soro stopajo večinoma najbolj nadarjeni »- čenci; naravino je. da je mnogo takih, kl jim pol eg redncga učenia oreostaja casn, da sc izobrazijo tudi v drugih prosvet- nih strokah, potrebnih v poznejšem praw- ticne-rn življeriju. Ni na primer dvorna, da je pouk v petju za našo mladino erm- nentnc važnosti. Zlastii mi Skwenci smo pev&ko in muzikalno nadarjeni; mladinn . e- : ni pouk neobveznih predmetov v naSili : solah nemndoma zop.et uvede. Ako sc , naša viada postavi v visoko pozo, Ce§ ! da jc sola državna, da država nosi vac \ stros:ke za.njo, da n'ki'ne eelo vse prispev- j ke staršcv za vpiÄiiint) mi ueila, ako ccio 1 od'pravi šoinino, — tedaj je njena do!ž- I nos.t. da tudi najdc virc, s katerimi bo \ vzdržciva-h pouk na svojih zavodih v ; polmem obsejui. ) To na naših srodniih šolali. na os- j novnih solah pa je u'kinjcna cela vrsta ¦ sporednic in mladi učitoljr, ki so nas Co- | pili pred tcdnom svoja učna mesta, >a- - hko zopct ;poberejo svoje stvari in srccio, j razredi pa se zdnižijo do prenapolnie- ; nosti. Pikre besedc silijo Clovekn v'pe- j i ro in ne venw, na katero adreso jih naj ; : naslo'vinio. Ne Lre se nam za adreso m I I za «krivca», ki se ga bo zopet iskalo 'in \ \ morda tudi nailvmidwo «uradno dotfna!o«, } | kjc tiei. Za stvar nam j^re, k\ nc sme tr- \ ¦ peti nikakega okrujcnja, ki za'hteva Go- ' j polnitve, s'tedi in črta pa se naj dirngoö ! | in pristedi'lo sc bo vse to in še mno^o I več. Izgleda, da je ta poiav posledüca \ svetega profačuna, ki se sa inora spo- j stovaitr, resort zdravstvenili zavodov j v Sloveniiji je tepil čašo gorja teh želez- ( nih okov in prodpisov že do dna, secTa] j i prihajajo torej na vrsto še dnigi. ReZe ] \ nam v rneso -in kri. in vsi. imamio občutes, I I da tafco nc s.me biti. To so priinciiprelnc | j stvari, ki jih ne mo-re mo prezreti in tr\ | koje sc morajo poslanei naroda polno j zavzeti. ! 1 Smirna v pliRinenu. | j Znani eeški orientalist prosusor ar. ] • Alojz Musil je napisal v »Präger Presse« | o požaru SmiriTC, največjcga inesta v j Mali Aziji sledeče: ! »Oko vzhoda žaliijc. Miše Francrj- I zov, Qrkov in Armenccv so zgore?c. i Tisoee Ijudi je ua.šlo grob v plamcnn/ Vesti so zelo pretirane. toda resnica Je, ! da je Smirno doletela nesreCa. kaikcrSnc I ni videla od leta 1402., ko so jo opleni- | lo nionffolskc lior.de Timurja Scpavega. Smirna je bilo najdelavnejše in naj- i sposobncjše atiatolsko mesto. Na Teto j se je uvozilo blaga za SO milijonov fran- j kov, izvoziilo sc ga je pa za 110 miilijon.ov | in za 40 milijonov se ga je pa razprodaTo | i __________________________________________i v okolici. Izvrstna luka je zaprta pro« vzhodu s stirimi •kiloinetri dolgo obalo, ] vsporedino s katero sc razprostira fram- .¦ coska naseibina, kakor nazivajo v Smtr- ' ni vse Evropejce. Mnoge evropske hise ; so na zunad podobne pailačaiin, notranjt ¦ zidovi in stopnjice so pa iz lesa. Evrop- . skega dcla mesta se dotika na vzhotfu I grški del, ki scstoji iz števihiih večjih a« ¦' marrjših, večina lesenih tpgovskih his, j skladišč in zabavnih loikalov. Na juru i je armensko mesto. v kutercm ni nobene ! kamenite hiše. Visoko -had armcnskmi \ -ilelom se razteza na obronkih Pagosa | turški del mesta, ki je obkolil od vseh j straini judo'vsko- naselbino. Razun lukaj ; ulic so vse ii'lrcc krive in ozke. LevantT- j nee ne ljubi solnca in zida hiše tako bTi- ! zu eno po-leg druge, da solnce ne more prisijati na ulico. Najvažnejše trgovske ulice so poikrite po navadi s kovinasro ali lese.no streho, ki1 varujc trgovce nc ! toliko pred dežjcm. kakor pred solnčno ! vroČMio. Ne sam« domacinl. ampak tutfl [ tujci gradijo v prvem nadstropju svojlh j his lesenc balkone, ki so edien od drug-c- j ga oddaljcni1 Ie nekaj centlmetrov, talko ! da se z jedYi.e»a ba-Jkona prav laliko pride ' v hišo eez cesto. Ko seni sc zadnjič lc(a 1917. spro- i hajal po smirenskih ulicah, scrrr si pr>- gosto prcdstavljaLgrozno sliko, ki bi jo povzročil požar. Lcsene hiše, polna sk!a- ! divšča bi liudila ognju na.jboljšo hrano wi nikdo bi se mu ne mogel ustavljati. tti- drantov ni, morje je prcdaleč 'm skozi te- ! sne zavite ulice ne more nobena brizga*- j na. Ta grozna slika se jc uresnieila *e j dni, -ko je Smirna monjala gospo'darfs in pad la Tu-rk-onr v roke. Smirna steje gotovo ^.-n cehi nuli- jona prcbivaloev. Grška vojska, ki je prišla v mesto 15. maia 1919. ni nasTa vec v mestu turških čet in tudi vellk del turških prebivalcev je zapustilo me- sto. (jrški uradni'ki so prcvzeli upravo od tui'skill, ki so znali držati red za Casrt svetovne vojne. Vse drugače je bilo V. septembra tega leta, ko jc prišla turšica konjenica zopct v Smirno. Prod njo a-o bežali iisoei grš-kc vojske in stoitisoči gr- škill beguncev so> is'kali v mestu zavc- tišča za svoje premoženje in blago. Po avtentičnih vesteh sc je pomnožilo prc- bivalstvo Smirne za pol lnilijona. Mnogi so se mislili izseliti. vecina pa je hotei'a > počakati v mestu mirncjsih dni. da sc potom povrnejo zopet na svoj dom. Vsi so gledali kako utesijo laikoto. To ni bilo lah'ko, ker ni bilo potrebnih zalog, iz olkolice se pa ni inoglo dobiti žive^a. Posledicc Utkotc so povsod enake — lačni začno krasti. Za tatvino pride rop, za ropoin umor, požig in druge.kntosti. Ogenj se je razsiril na vse kraje mesta. Splošno zmedo so izkoristili raz- lični zloeinci, kakršne se dobi v Oriontu ne samo med mohamedani, ampak tudi med kristjani, da obogate. Drugi so zo- pct gledali, kako bi izvršili privat no o- svu-ito in tako je prišlo do klanja. Mustafa Kemal je nadzoroval turS- ko po&adko v Smirni. Turški guverner Cazimipasa, sc je trudil, koli'kor je mo- gel, da vzdrži red, a ni mosrel vsled 5te- viinih beguncev in grškiii vojaikov, kl so se skrivali po hišah. Vse avtentične vestl opisujejo- krutosti, ki so se dogajale na obch stra«n-eh. Ves Vzhod, posebno Ana- Kilija, mrzi tujce in vsi tujci brez izieme so okušali to mržnjo. Orški škof jc umorjen. (Najnovejše vesti trdijo, da je prišel živ im zdrav v Atene. Opomba uredn.). Metropolit Jo- annis Mrisostomos je bil duša. grs'ke o- bninc, organiziral je dobrovoljce, ki s» domačmo.m prizadjali več gorja kakor rcdne čete iz grške kraljevine. Nc sme- nw pozabiti, da je še v četite/k med po- žarom grško vojno brodövje bombarili- ralo turs'ki vn gr§ki del mesta. Najlepši deli Smirne so se spremc- nili v pepel. Kdo j.e kriv te nesreče? Turk? dolže Armence, Grki Turke, a vsi. zahtevajo. da se krivci kaznujejo. NeliO'te mi pride na miscl požar Moskve za časa Napoleona 1- Rusi so trdili, da so oiii zažgalj Moskvo, Napoleon je bil prepričan, da so to storili njegovi Fran- cozi, a l'olstoj do'kazuje v svojom spisu »Vojna in mir« da m bil ne eden, ne drugt zmožcn tega učiniiti, ampak da je Mo- skva propadla vsled splosnega nereda. Za Mustafa Kemala bi bila živa Smirna uajboljšc opoTiišče. Odtod bi mogel u- živeti anatolsko trgovino in ml ado incru- strijo ter tako zaceliti rane, kf jih je za- dalo oisemletno robstvo tej prvi luki turške Anatolije. Požgana Smirna ne nudf Mustafu Kenia hi nič, temveč mu je še v napotje. PolifiLne vesti. Mariborska oblast. Vlada ie kupila v Mariboni' tri hiše, ki- bodo služile svr- v ham bodoče mariborskc oblasti deloona kot uradiiL pros tori deioma kot uradniš- ka stanovania. V tern dej&tvu, ki ga je !z- vršilacentralna vlada je našel »Slov. Na- rod« vzrok za napad na ministra ozicijo je prislo do ponovnih ^popadov, tako da je mo- ralo posredovati vojaštvo. Bilo je desct lrütvih in več sto ranjeuiili. Položaj v Dardaneiali poostren. Ka- kor se javlja iz angleškega glaviiiega sxa- na .sc je situaci'ja ob Dardaneiah zopet poslabsa'la. Turki se živahno gibljejo in zbirajo čete ob meji nevrralnega «- zemlja. Keina! paša bo najbrže podlegcj vplivu naciorialistov in napadel nevtravno cono. Slabo znamenjc :e, da so soprw- ge vseh angleskih častnikov odpotovalc iz Carigrada. Trenutno w nahaja v Tur- čiii 8000 Prancozov. .'000 Italijanov in 14.000 Anglcžev. Carigrajska In augorska vlada se združite. Veliki ve^'r carigrajske (sui- t".nove) vladc je sporojii a:igs;rski vi^f- fii, da carigraisk; vlaaa "e b;> dclala o- vir angorski viadi in la so nieui eiar.i že podali döm.wjo. S tern bo postal T-e- nial paša formaino vladar ede Turčije- Sultan bo osla! samo vcrski poglavnr r'.i:sliiina'nstva, kar bi bii(> politiuio w- rcdjne važnosti, ker bi se raztcgnila'Mje- Kova avtoriteta na ves nmslimanski svet, Ir.ui i'/ven tiiTskil» mej. Venizelos naj pomaga. ürska vläera je siklenila, apelirati na patri.toti.zem Ve- nizelosa in ga naprosi^i. naj s svojrm povratko;in reši domovino. Celjske memiee« Dijaški dom v Celjlu. Zopet nam Je mladina .napolnila naše sole, in zopet stopa pred nas vprašanje dijaškega do- ina, ki bi liudil učeči se niladini zdravo in var.no zavetišče za čas študij v našeni mestu. Ni tu prostora in potreba nasi javnosti dokazovanja. da je ustvaritev Dijaškega doma nadvse važna in neocv- ložljiva naša dolžnost. Kaj -pomagajo vse dobrc sole in vse dobre učne moči, kaj nam pomaga vsa narodna vzgoja v nn- rodni soli, ako nimaimo »trehc za iwSeCo se mladino našc gimnazijc, trgovskc Tn rneščanske sole, ako se mora mlad'na potikati po raznih brlogih, kvarnih zdra- vju in morali brez vodstva in nadzor- stva, ki bi v polni meri nadomeščafo starise. Če kedaj, je v daaiašniih časm tega zelo, zelo treba, ako hočemo ohra- jitti naš aiaraščai zdrav teiesno in duSev- no, ako hočemo imeti mladino, ki nam naj pripravi nekdaj boljse in lepše čTni, našemu narodu in naši svobodni dom«- vini. Ako omenjamo DijaSki dom v Ce~ lju, storimo to v polni zavesti te^av in sfroSkov, ki so zvezani z rešitvijo tega vprašaniia, storiimo pa to v trdncm pre- pričaniu, da je to vprašanje konečno že tako daleč dozoreio, da se o njem ne bo več raZipravljaHo zato. da se zopet odloži in pozabi, temveč da se preide v akcijo in na delo. Naši celjski narodni krogi žrtviijejo letno za vse inogočc üo- brc namene og.rornne v.sotc. naravnost požrtvovalni so naši denarni zavodi, za Dijaški dom se bo zavzela vs:i nasa na- rcdna intelig&nca iz ceiega Sirokega oko- lisa, ki teži v Ceije in ima naraven m idealen interes '-a tern, da vzraste v Cc- Iju čimprej Dijaški dom ••- dom naši na- rodni mladini. Nas predlog gre za tetn, da se prejkoslej ko'istituira odl?or, kl se polno poßveti tej al ciji, an: v Celju smo dolžni storiti v tern poglcdu vse, in rnar- sikaj nam mora postali nianj važno, cia to naše lokakio najvažnejSo vprašanr- preineha skoro biti vprašaiije, o kojem vsako leto pišemo članke in notice v našc ča-sopisij, daljc ixi nc pridemo. Naš narodiii iezik. Ponovno se cvj- gaja, da smo prlmorani javno gra.Tar: grdo Tazvado, da se naš jczik na neCru- ven in ncdopusten liačin v besedi in v pisavi trpinči in mrcvari. Očitalo rc nam je že iz tega naslova, da smo pn.-- tirano maleaikostui in šovini^tični, kar nas samo potrjuje v naScm prcpričanju, da iima naša javnost za čistost jezi*:a premalo spoštovanja in prav ni'c čirta m smisla. V naši družbi se danes vilacfa prepričanie, da jc sraniotno in znaK male in nezadostnc naobrazbe, ako «c žnaš dovršeno nemško pisati i>n govo- riti. Ako naj velja to za jezik, ki *e nam tnj im glede kojega pravimo mi, da ?e prav in dobro, da ga znarno. kaj naj rc- čemo onim našim Ijudem, ki svoj materni slovenski jczik naravnost 'Pro- staško mučijo in ubijajo. Sramota jc w najgrša, proti koji se mora upreti vse. Naš narodni jezik jc naša narodna kul- (iira, .ki jo in or? mo goiiti, izpoDolnjevatl, ljubiti in spoštovati. Kdor zato nima srm- Siia, čutd ali čivsa, greši proii kulturi na- roda in ni vrcden, da živj od naroCa. Ponovno nam prihajajo pritožbe, kaSto se po naših hotelih in gostilnah pise'o jediini listi. Pred nami ieži tak jedilni Ifst iz našega reprez-entanonega kopališca in zdraviliŠke restavracijc v RogaSId Slatini. Poleg neniškega besediia na le- dilnem llstii, proti kojemu nimamo n!č, ako že mora biti francoska stran izpov- njena v Rogaški Slatini 1. 1922. v nerr- skem jeziku, najdemo na slovenski str:;- ni iedilocga lista tako strahovito meSa- nico in take i'zraze. da vstajajo človei:u lasje in ga mfae tek, čcitudi je kuhinja še taiko dobra. Samo nekaj primerov v premišljaiijc zdraviliški upravi in zdra- viliški restavraciji v Rogaški Slatini: po- ko'vani grašaik, Možak, pire od kromp*r, kronnpir od masio'm, restann krompir, knliatin tcledina. Fchier narezek, Plni plušica s cnioki, pirinač, Rakje majoncza itd. Ali naj bo to srbščina ali »ji.igoss.o- vanščina«, v latinici je pisana, pa Hr- vaščina tudi ne bo — pač pa jc to onw, s čemur kažemo v svctovnem kopališCu odliöiiim domačinoni in tujcem naSo kuituro, našo sramoto, da bi najrajsc na lastniii -tleh v drzavnem zdraviliscu prcst tujcem zatajid, da si Slovenec in Jugo- sloven, ker te je sram te srarnote. Nase- ga jezika nismo včeraj znašli, srbohrvu- ščina tudi ni letos nastala, karkoli pa sc pise, 'iiaj sc pise ta!ko. da n-is nc bo sram vzeti jediinega lista v roko, in iskati nemskega teksta za tolažbo in razume- vanje pa naj bo to v malom hotdu v L*e- l.iu ali pa v svetovnem našem kopališCu. Za tako nedostojno nemarnost ni 'izgo- vora za nikogar in nikjer! LJUDSKO VSEUČILIŠCE V CELJU. Ustanovni obeni zbor »Ljudskcga vseuuilišea v Celju« se je vršii v torc.K 26. tm. ob 8. uri zvečer v mescanöki soil. Za ipredsedni'ka ie bil izvoijen g. lavna- telj Em. Lilek, ki je že doslej s tako ?z- redno «požrtvovalnostjo vodil vse ager;- na dkoli raznese'l glas, da »govori, ka5cor bi rožice sadil.« Toda že L 1829. je moral Slomsek zaipustiti svoje častilce v Novi cerkvi ter oditi za špirituala v celovsko senic- nišče, kjer se mu je odprlo novo polje za vzgdjo duhovniskega naraščaja. Svolim gojencem je bil pravi »duhovni oCe«, pripravljajoč jih z najveÖK) skrbnostjo za prihodnje delovamje. Ker pa je sma- tral duhovniivovo delo za nepopolno, ako bi se vzgoja mladinc v nemar pu- ščala, zato je skušal po svojih gojencih vplivati na razvog1 naro-dnega Solstva. Da bi čim prej dosegli povoijnüi iispy- hov, jini jc priporoeal. na.i zasnujejo vc;« po'Uik v materinskem .ieziku ter opusic nemškovanje po šolah. Držeč se načela, da uci'tcäj združuj koristno s prijctnim. je povabil »svoje gojence vcčkrat v svo- jo sobo, kjer je sedel h klavirju in uCil bodoče narodne učitclje micnih pesemc. Da bi sc lepo petje uspeSneje razSirja.o, zato je tudi izdal (1. 1833.) skupno s pr«- fesorjem Ahacljem večjo zbifko pesmr, ki so se v (kratkem udofliačlle daleč po slovenski domovini. Ko je Slomsek postal spiritual, sc >e tudi na novo poprijel noučevanja sto- vcJiščine, na katero so v Celovcu za (Jo- be njegove odsotnosti docela pozabilf. Ker mu jc prnr.anjkovalo potrebnih učnlh kiijig, Je spisal sam slovemsko slovnlco, ki se je v rokopisu §e oliranfla v njegovJ zapuščini. Naposled si ie kot učitelj p.ri- clobil tak ugled, da so osnovali na semc- nišču iposeben tečai za slovcinščino, Ki so ga posečali tudi zumanjl sTu§atetJi, ¦naj'vec pravniki in drzavni u-radniiki,, prl- pravljajoč se za izpite; a Slomsek jc cTo- bil pravico, da je sir.el izdaiati' uradno veljavna izpričevala svojim slušatcljem. V tej dobi se tudi začenja Slomško- vo slovstvew) dclovanje, ki je bülo sp-o- cctka posvečeno nabožnim smercm: izdal jc namrcč »Krščansko dcvrštvo«*), *) Cikajoč na Slomškovo knjlgo »Krščansko devištvot. jc Prešeren !z- pusti'1 znano puščico: Kcr stara para zlomek devištva preveč vzel. je niicffa mlajši Zlomšck. orodaiat srn 7.ac?l. »2ivljenja srcčni pot« in obširno «Hrano evangeljskih naukov«, po kateri še dar»- danes pridigarji radi segajo. Še vcčjega pomena v tistöm časn pa je njegov vplTv na slovstveno delovan.ie semeniških go- jcncev, ki so po njegovom navodilu rz nemščine prevajali razne pripovcsti Ter se tako urili v slogu slovenskega jezika. Večinoma so bili le-to prevödi spisov Krištofa Šmida, šolskega nadzornika fti 'Pozneje korarja avgsburškega, čiffar siovstvena dela so v te.i dobi preplav- Ijala ves 'nemški književni trg. Preva- jali soi sicer te spise serneniški gojene?, a Sloimšek je popravljal in pilil s tolitto skrbnostjo njih vihrave prevode, da ;*c pač le njegova zasluga, da so zagledal! beli dan tele mladinske knjižice: »Pri- jctne pripovedi za otroke«, »Kratkočas- nü pravljice otrokorn v prxluccnjc«. »Do- ber dar za mlade ljudi«, Troje ljubezm- vih otrok« in »Dve lepi rcči za prianc atroke«. (Konec prih.) Vsak Jugoslovan naj bode član »Jugoslovanske Matice« dc pripravljalnega dela, za podpredsoü- ni'ka g. nadučitelj Joško Bizjak, tajnisKc posJc jc prevzela gdč. strokovna učl:e- ljica Zofka Debelakova, blagajniškc po- slf gdč. \ oiditeljica Ivanka ZupanCiičeva. rnesto knjižničar.ia g. prof. dr. Omerza. Poleg tega je v odboni več deHvvnih mo- eij, taiko da se nadejanio tudii za naprej kar najlepši-li itspehov. Cene na cel.iskeni trgu za posamez- u:\ živila so naraveost pretirano visolve. Ako vzamemo samo krompir, je narav- nost nezaslišano, da se prodaia ta va5J- na življcnska potrebščina na dro'bno v Celju na trgu po 10, da celo po 12 krön. dasi stane v Mariiboru in v Ljubljani nn drobno 6 do kvečjemu naivišjc S krön. S tomi ipretiranimi cenaini. ki so zlocin- sko kriiviične, se bega revne konzitmenf- ske uradniišike in delavske kroge, ki s! morajo v malih innožinah krompir spro- ti kupovati ter so pri torn silno prizadeii in težko askodo'vani. rl'o pretirane na- drobne cene krorwpirja na celjsikem trg-u pu uplivajo tudi na cene pri večjili p(5~ niidbah in nakupih v ecliskem okolisu, ki imia izmed vseh nasih me st žc rekord na najvišje cene v vseh oredimetili. Krompir se dan es prod a ja povsod drugod cenej- .šc, saj jc cena v slovenjgraškem okrayn 5 — 6 krön, jednako v mariborskem okolišu, tu v Cclju pa se zahteva rrx k-rompir v večjih množinah že 7 — i< krön. Krompjrja je dovolj, ter je strah in skrb za istega prav odveč. Nase mesw si.no trpi pod tern, da je naš .celjski rr,^ revmo založen s poljskjmi pridclki. Ma- ribor nam v tem po(?ledu že od nckdaj dalee prcdüijaci. ker ima povsem dri.?:o knictijsko zaledje. Zanhrnvo jc pridjatl. da stane krompir na drobuo v bogaio industrijski Nemčiji 5 naših krön. Ženskc društvo v Celiti prosi slav- no občimstvo, naj mu blagovoli dopo- slati naprošenc prkspcvkc za tombolo na naslov predsednice ge. Eic dr. Ka?a- no've sc tckom tega tedna. Osebna vest. Dr Jaikob Rebernilv je imenovaai za šefa baktcriološke stanicc v Celju. Posnema.Ue! ücspa Petricckovw, skiščičarka v Celju, je darovala mesT- niniu osnovnima šolama za uboge otroT«e 70 dinarjev. Iskrena hvala! Imciiov^nJn v Hiiančni kontroli. Z:i podinspck'torja pri oblastnem inspokto- ratn sin. kontrole v Ljubljani je imeno- van Marti/n Kovač v Celju in za kom?- sarja v okrajni upravi sin. kontrole * Celju Anton Muc v Mokronogu. Izredni obeni zbor Slovenskega Jr- govskega društva v Cel.iu se vrši due R. cktobra 1922 ob 7. uri zvecer v mali dvo- rani Narodmega doma s sledcčimi sporc- dom 1. S.preme.miba pravil, 2. Slucaino-stf- V slučaju ncsklep'önosti obönega zbora se vrši uro poancje drugi občni zbor, ki je ob vsaki udeležbi clanO'V sklepčen. Med sUičaJnosrti pride tudi vprašaTi?e strokovnega tajnika na raz-pra-vo, kate- ri bi bil člajiom vsaiki čas s potrobnlmt informacijaini na nizpolago. Ker se böö-o važr.e točke obravnavalc se nrosi polno- številne udeležbe. Izredni obeni zbor ;>Produ(ktivne zadruige čcvliarjcv vo'inih invalidov v Celju«, se virši 1. X. 1922 v gostilni pri »Solncu« ob 9. uri dopoldne. Dnevni rect: 1. Poročilo načelstva, 2. LtkvidacTJa zadrugc, 3. Slmčajnosti. Načelstvo. Zahvala: »PoveTjeni&tvo splošne or- ganlzacije vojnih inva'lrdoiv vdov in sirot Celjc«, se najisikrencjc zahvaljuic sr°- spodu .ložcfu Pršcnovnik za dobrohoten liar Din 60.—, kojega je podaril tuk. po- verioništvu o prilüki s-mrti svojegn stna vojnega invalid« Franca Pršonovnik. Triglavanski zbor, ki se je vršil cine 17. tm. v Laškein, je vkljub mali rek»a- mi krasno uspel. Na zborovanju deic- gatov Starejšinskc zvcze. centrale m obeh podružaiic so se obravmavala nr- čclna in adinmistrativna vprašanh «n med dnigimi se jc tudi skleniflo. da sc vrši velik Triglavanski zbor 2. februarTa W23. l. v Mariboru, združon s sijajnrm plesom. Triglavanski zbor ie zaključil do biro uspcli družabni v>ečer. za kar grc največja hvaila starejšiinam. ki so prišli, laškemu občitarvu, posebno pa laškrni gospodicnam. Trgovska iiadaljevalna sola v Celju. Vpisovanje za sol. leto 1922/23 se bo vr- šilov28., 29. in 30. soptombra. vsakokrat od 17. im % do 19. ure. K vpisu je prlne- st! zadnje šolsko izpričevalo. Sola je 6b- vezna za vise vajence in vajenlke Celja in njega bližnjc okolicc. — Pričetek p<>- uka sc bode posebcj razglasil Vodstvo. btev. 1 11. »NOVA DOBA« Stran 3. Obrtni sestanek v eetrtek 28. tm. jc x rostavraciji Narodnega doma. Na ta sestanek se obrtiiištvo posebno opozarja zaradi predavania o nezffodnem zavaro- vanju. Pevska vaja moškega zbora za ti- prizoritev «Le^ijonarjev« se vrši da-nes (v sredo) 27. tm. öb 20. uri IS. zvečer) v mali dvoraui Narod-ncga doma. Prosi- ino vse gg. pevce, da se vaje zancsljivo in pol-noštevilno udeležujo. \inska trg'atev pri prleku na »Škar- pi« i. X. 1922. Ker se otoetu ob priliki tc prireditve vsestransika imenitna zabava in ker so se razpisali za htinioris-te vi- soke na&rade, se vabijo vsi ljubitelji hu- morja k sigurni mlcležbi. Kdor še ni knci prilike. se initimneijSe seznaiHÜ z icto5>- njo kiobasno sczotio, katera se isti jdan na incijati/vo »devis'kega omizia« v Cel'u slcvesno oivori, se niu 11llcli lc tamivaj res ugodua prilika. Korieeno se je tutfl neki »pečeni g. puran« l>o d(rfgem porm- sleku oglasil k besedi. tcr obljubil. cia botie za ta dan vsakemu za eden dinar ua razpolago. Vsem doIgoprstncZcm sla&ega gro«-dja Mtčcmo še enkrat: »Na svidenju pod bogaftinni vhiskimi braicra- mi« Uganba. Na jnjivi g. V. Kukovca jc neznana oseba kradla krompir, pri tern je pa izgubila vozni iiscek Trbovlje ~ Ceije. datiran z dncm 23. tm. Vprašamo, kdo je odpotoval v soboto zveciir a praznim nahrbnikom v Celje im priše* v nedeljo s polnitri v Trbovlje? .Nove poštne tariie. Po razpisu poSt- nega ministrstva z dne 20. septembra 192i leta se v tuzcmskem pronietu zvi- šajo pos-toe1 pristoibhie, hi sicer je plaCa- ti za pismo do 20 g 1 I), za vsakih nadatj- nih 20 g pa še 50 par; dopisnica navaci- na staue 50

_ Poslovni papirji za vsakili oo j? 20 p. najmanj 1 U. - Prüporöka 2 D. - Vredmostna pisma poleg pnstojbine za pri'Pproeeno pismo teiste teže šc vrea- nostna pristojbina, in sicer: do 100 D I I), odi 100 do 500 D 2JX od 500 do 1000 D 5 D, od 1000 do 5000 Ij 10 D in daTje .vsakih nadaljnih 1000 D po 1 D več. Oa- ve&tnina 30 p, dostavnUm 2 D. — Na- kazJiina do 25 D 1 D, od 25 do 50 D 1 13 25 p, od 50 do 100 D 2 1), od 100 do 300 D 3 D, od 300 do 500 1) 4 D. od 500 ck> 100O D 5 D. _ Za povratno naKa-zntco, ki so dövoljenc do f-000 D, znaša pristoj- bina do 2000 D 5 D, od 2000 do 3000 ]') 7 D, od 3000 do 4000 I' 9 D, od 4000 do 5000 D 12 D. — Izplačriina do 50 D 20 p, od 50 do 1000 D 50 lD. od lUOU do 5000 I) 1 D. — Ekspresnina za pismene pošiljke, \Tednostna pisrna in nakazristavo Herbersteinovo in tamošnje prostorne živinske h'lsve z mnogobrojno credo. Ob priliki nato se vršečega obhoda in ogleda po mestu so biii srbski gostje povsod živahno pozdravlieni. Izletniki so si potem z volikim za- nimanjem-ogledali »Petoviio« tvornico za izdelke usnja; v vseh delavnicah so s pozornostjo zasledovali izdelovanje raznih usnjarskih predmetov. Mriogi so si kupili ta ali oni predmev, da ga ponesejo za spomin v idomovino. Ob V-i\. mi je bil v »Naroidnem do- inu« v Ptuju slavmostni obed. ki ga ?e gostom priredil iz vseh slojev mestoe&y in okoliškega prebivalstva sestavljen lokalni odbor. Pri obedu je vladalo prav živahno razpoloženje in je bilo videti. da so sc srbski gostje mcd našimi kmetovalci dobro in prav domače pocutili. Uprava štaj. hranilnice v Podleii- niku je za obed pripravila iz-borno vin- sko kapljico iz svojih kieti. Iz znanili sadaiih vrtov posestva »Karoli'nski divor« y Orešju pri Ptuju g. Mintzerja je br?o na razpolago najlepše sadje izbornin vrst. Mod obedo'm je svirala mestna godba. Pri slavnostnem obcdu je nazdravif gostom g. predsed'ni'k lokalnega odbora vodja okrajnega glavarstva. Izrazil je .sporniinjajoc se septemberskih dogodkov leta 1908 svoje veselje in zadoščenje, ca vidi zbrane mile srbske Koste v Istlh prostorih ptujskega Narodnega doma, kjer se ie vržiJa CM. prireditev pred 14. leti, ki je postal tolikega pomena za nacijonalni pokreti Slovencev. Nato so bledilii številiii pozdravni sovori in zdra- vice zastopnikov raznih gospodarskin in kulturnih drustey in korporacij nicsta in okrajiv in navzočih nar. posl. Iskren je bil nagovor g. nač. Todorovfča. Zaradi obilnosti ni tnogoče naštetl vseh teh ;e- pih ipozdravnih govorov. Omenjen naj bo še globoko zasno- van pozdr. govior ptuj. prošta v. č. g. Jut- koviča, katereinu je odgovoril arhiman- drit iz Skoplja. V imenu ptujskega o- kraja je pozdravil goste g. Mi'ha Brerr- čič, pos. v Spuhlji. Veliko zamiimanja je dalje vzbudil pozciravni govor kmeta ?z ptujske okolice, .kateremu je v do'vr&c- nem govoru odgovori'l priprosti seljak iz Sumadije. Le prehitro je potekel čas in trefea je bilo nadaljevati določen po-tni pro- gram. Ob 3. uri poipoldan se je vršil oglea vinskih in ša.mpanjskih kleti g. Čučua. Zanimanje se je kazalo posebno za iz- delovanje šampanjca. Ü. Cuček je obi- skovalce-m natainčno razlagal nacin pr?- pravljanja šampanica. Vrhunec slavno- stncga Tazpo'lozenja je bil dosežen, ko so dame nudiie gostom poskušnjo '/,- vrstnih šampanjskih izdellkov tvrdke ČuČek. Vrstili so se tudi tuikaj nagovorr in pozdravi in pevski zbor ie zapel so- stom na ljubav več krasnih pesmi. Neradi so se obiskovalci ločili od te gostoljubne tvrdke, ko je j>rišel ob *A5. i.ri čas odhoda na kolodvor. Ko so izletniki z mestno godbo na čelii zapuščali mesto, spremljalo jih yc vse obeinstvo na kolodvor Tu se ie prca odhodom vlaka v kratkem.nagovoru po- slovil od gostov g. d>r. Pirkmaier ier pn- poročal seljakom, naj nastopajo v oZJi domovini kot ipropovedniki medsebojne ljubezni in sloge, na koiem tomelju bo živela. rastla in se razcvitala naša Iepa domovina. Zbor je zap&l «Lepa naSa domoviina« in vlak je odpelial liitbe goste proti Pragerskern, od koder so se nara-v- nosft vrnili preko Zidanega niosta in 2Ta- greba v svojo domovfrio. Kakor je prejsnje dini nasajalo vrc- me, je vendar ves čas posebno v Ptu*u bilo krasno solnčno, tako, da so izletni- ki na svoji zadnji staciji v Sloveniji tucff v tern pogledu odnesli lepe utise s seboj. Z zadovoljstvom lahko konstatiramo, oa sc je vsa prireditev v Ptuju vršiia v najboljši hanmoniji. Za dobro uspelo prireditev gre za- hvala vsoin članom lakailnega odbora in sploh vsem, ki so, vsak po svojih močen in v okvirju svojega delokroga radi prv. spevali k tej lopi p.rireditvi sloge in vz«- jemmosti. Dnewna kroni&a. Meščanska sola v Vojniku se otyorl, kaikor se nam poroča vendarle in sicer se letošnjo jesen. Sola bo nastanjena v posloipju nekdanje neniške sole v Voj- niku, kjer so jako primerne učne sobe. Vsem lokalnim činiiteljem, ki so pokazaJf do'volj smi'sla za solo, gre javna zahvaka prebivalstva, kojenru je bodoča sola na- menjena, da bi prinesla mnogo dobrcsa sadu vojnišikcmu šol&kemu okolišu, ki ga je nemška graška deželna uprava sko- zi vsa desetletja: tako zanemarjala. V očeh deželc Štajerske je bil Vojnik ona točka, kjer je bilo »neinšlko posestno stanje«. kjcr ni bilo mesta za narod.no w- eiteljstvo in narodno vzgojo. Tega 3e Vojnik odrešen, ostale pa so' v marsičem prilike (kot sad nekidanjega nemškega zastrupljevanja, ki niso zdrave. VsaK kdor pride v Vojnik ter prinese v ta kraj dobre volje do dela. bo innel dela Cez giavio, z delitvijo novih učnih močij na- raste tudi krog onih, ki stremijo za tern, da se razmere ozidravijo. Tudi iz te??a vidika izvcnšolskega ie novo me5Ca.n«Ko solo v Vojniku le pozdraviti. t Dr. Pero Magdič. Na svojem po- sestvu v Varaždin - bregu pri Varaždtl- nu je umrl nagle smrti varaždinslki od- vetnik in -večletni župan dr. Pero Magdiö. L. 1906 je stopil v politiCno javnost In bil izvoljen na programu hrvailsko-sro- ske koaiicije v hrvatski tabor v ogulrn- skem okrajti. Bil jc boriteij za narodno cdinstvo in dober Hrvat. Zadnia leta se je bavil z lokalno politi'ko. Licejski trgovski tečaj. Vpisovanje se viši v petek 29. tm. od 15. — 17. me v poslopju »Mladike«. Sprejemni izpiitl v soboto 30. tin. ob 8. uri. Gospodinjska sola v »Mladikic Vp»- sovanje se vrši v pondeljek 2. oktobra od 10. —- 12. urc. Redni vt^uk priene s- 3. Oiktcbrom. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Cel|u. •Odgovorni urednik: Lie. Edvard Širanic. Sppejme se prodojalliß I špecerijske stroke, katera je uporabljiva tudi za blagajno. Ozira se le na prvovrstno moč, katera zna s strankarni fino občevati ter je v vseh ozirih zanesljiva. Natančne ponudbe pod »Dobra računarica« na upravo ,N. Dobe.' Sppejme se fako] mi cevIjBPski pomocnih. Plača po dogovoru. Naslov v upravi. 2—2 ladransha banha • Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000—. -----===== Rezerva: Din 30,000.000—. Bled, Gavtat, Celje, I>v*lbx»ov:rail*, Hercegnovi, Jelsa, PODRUŽNICE: Jesenice, Kopčula, Kotop, Kranj, IVlcir»ilbor», Metkovič, Prcvalje, Sarajevo, Split, Šibenilc, Tpžič, jHjj^K 2EiLi