21 Januš Golec: Po divjin^ti fCaraode Ljudska povest po raznih virih. — (Dalje.) Bil je mesec september, ko sta se ustavila naša popotnika po preteku treh tednov v neznani pustinji na severu, v goli in s kamenjem posuti pokrajini. Pred njima se je dvigala strmo iz ravani veriga cele ikilometre dolgih golih sten, iki so tamkaj končavale ikakor zid, preko katerega je vsako nadaljnje prodiranje nemogoče. »Glej, tamkajle!« je zaklical Lavison v razburjenju, s čudno hripavim glasom in je kazal z iztegnjeno roko na visoko v oblake segajočo skalo, preko katere se je poganjal v povsem mirni enakomernosti vodopad. Šele v globini 30 m je označeval oblak iz belih pen mesto, ikjer se je zbirala voda v majhno jczerce, katerega je izdolbla ter poglobila padajoča voda s tisočletnim trudom. Gor do jezorca jc tvori! gornji dcl skalc či- sto navpično steno. Iz jezerca naprej se je izli-vala voda v hudourniku preko še ene strmine v ravnlnio in se je obrnila po tej sfcozi isikupin-e* grmovja žuborečem potaku proti zapadu. Gruber je zrl v označeno smer. Na njegova upadla lica, kojih sivkasta barva je pričala o prestanem gladu ter težavah, se je prikradla lahka rdečica, in trudne, v temnih votlinah počivajoče oči so oživele pod vtisom močnega razburjenja. Romarja nista bila več moža, katera sta ostavila pred tremi tedni indijanško vas, sveža ter: razigrane volje, ojeklena za vse, ikarkoli bi ju doletelo. Že pot tik do cilja je bil nepopisno težaven, ker je vodil le v odlomkih preko zemlje, največ po razmetanem skalovju in skozi neprodirni pragoz-d. Med potjo sta imcla eno nesrečo, ikatera je oba prav v živo ter bridko zadela. Steza je končala naenkrat v soteski, po kateri je tekla reka. Nekaj časa sta še lahko prodirala po poti ob obrežju, potem je bilo tudi te konec, med tem ko so se strnile istočasno viaCko ter navpično v vodo padajače stene in so reko tako zožilc, da jc silila svoje tcmno vodovje sko zi z dcsetkratnim liki gromonje močnim odmevom. Na to mesto jc bil opozoril medicinman Lavisona posebej. Popotnika sta n:orala navidez mirno, v resnici pa pod groznim pritiskom tekočo vodo preplavati, če nista marala zamuditi cele- dneve z iskanjem drugcga pota preko prelazov in se izpostaviti nevarnosti, da sploh zgrešita pravo smer. Lotiti se preplavanja, jc zahtevalo naravnost nevcrjetno drznost. Nckaj časa sta se prijatelja o tveganem podjetju posvetovala z vso resnostjo. Pri §e tolikem ngibanju je šlo samo zato, ikako izvesti nalogo, ker sicer jima je preostajal le eden izhod, se vrniti in opustiti misel na dosego cilja. Na kaj takoga itak niti mislila nista. In na koncu vseh ikoncev se jc upalo toHiko Indijancev pred njima preko deročega vodovja in sicer tja ter zopet nazaj. Povrat je bil mnogo manj opason ter težaven, kcr se jc bilo mogoče poslužiti ob obeh straneh zajezene vode, saj skalnatc stene soteske niso bile od valov taI<o gladko obrušene, da bi nc bile nudile roki plavalca nikake opore. Glavna težkoča je tičala v dejstvu, spraviti konja preko soteske. Da je bila prepeljava živali s tovori na hrbtih izključena, je bilo povsem jasno. Popotnika sta se vrnila nekoli-ko po poti, po kateri sta prišla, nazaj in sta porabila preostanek dnova v to, da sta zbirala iz posamoznih drevesnih skupin debla za splav, ki bi naj nesel njun-o opremo. Ona sama sta hotela plavati ob straneh splava, ga držati proti srcdini toka, med tem iko sta nameravala ikonja zapoditi enostavno v vodo in ju prepustiti, da si pomagata sama dalje. Drugi dan na vsezgodaj, ko sta prctehtala še enkrat vse izglede ter možnosti podjetja, sta se lotila izvršitve. ProkoraCcnjc sotcskc niso bilc mačje solze! Parkrat sta še videla glavi konj, kako sta sc pokazali iznad bobnečih valov, nato sta pa imela dovolj opravka sama sefooj, da sta obvarovala splav pred raztrganjem. Cela smrtna nevarnost je trajala komaj četrt ure, plavalcema se je dozdevalo, da se vleče dolžina soteske v neskončnost. Z nadčloveškimi nap-ori sta jo slednjic preplavala ter pristala na plitvini. Z največjo žalostjo sta ugotovila, da je odnesla razljutena (er razbesnela voda dobro polovico tovora, o obeh konjih ni bilo ne sluha in ne duha. Najhujši udarec je bil ta, ker je šel po vo-di pretežni del prehrane. Preostala jima je še napol premočena vreča moke ter nekaj v telečje mehurje skrbno povezanih kouzcrv. Z izgubo opreme ter prehrane se je položaj drznih potnikov presneto zresnil. Računala sta, da bosta rabila do eilja še najman cden teden. Treba je še bilo vpoštcvati povrat, za katerega bo treba istotoliko časa. Vcčdnevne zamude v zlati sotcski niti računala nista. Četudi sta skrčila dnevno prehrano na prgišče mokc in na pol konzerve, 'kar bi ju mog-oče obvarovalo najhujše lakote, nikakor bi pa ne zadostovalo do indijanske naselbine! Ko sta pa enkrat ušla srečno iz tako vellkc ncvarnosti, so nista marala prepuSčati žalostnim izgledom, kateri bi ju še odvruili od enkrat začrtane poti. Pri vsoh resnih pomislekili je obstojala možnost, da bosta ustrelila kako divja- čiu-o, čeravno jo postajala pokrajina gola in stu videla tekom zadnjega tedna samo eno jato divjih gosi, ki so se umikale proti jugu. Uspelo jima je, da sta ujela par rib mcd t-asom, ko sta razpvostrla od vode premočeno moko na solnce, da se posuši. To noč — noči so žc bile prav hladne — sto spala popotnika zadnjikrat pod šotorom. Za na daljne noči sta se morala zadovoljiti z volncnimi odejami, ika\r ni obetalo niC ikaj razveseljivega v na ikurivu revnem kraju, tkjor sta si lahko lc tu in tam privoščila ogenj. Drugo jutro sta zložila vse, 'kar sta še lahko pogrešala na nadaljni poti, na stran. Napravila sta skladišče za povrat, ^katcrcga sta osigurala z debelim kamenjem in v katcrega sta shranila za najhujšo silo par konzerv. Nato sta si natovorila na lirbet odcje, prchrano, samo cno puško in razne neobhodno potrebne predmetc ter nadaljevala pot proti zažcljenemu cilju. Njujia up, da bi srečala kako divjačiao, se ni izpolnil. Nikjcr se tudi ni ponudila prilika, da bi bila lahko ribila. Zadnja dva dni sta bila celo brez pitne vode. In vendar, ko sta stala sedaj tik pred ciljem in sta opazovttla mirno preko skale se spuščajoči vodopad, za kojega steklenim zastorom se je skrivala skrivnost zlate soteske, sta pozabila neikoliko trenutkov na pekočo ter žgečo žejo. Seveda, nista videla čudovite slike dolgih, sivih, skalnatih sten, katere &o vsesavale poslavljajoče se solnčne žarke, ne svetlikajočega se zlatega blišča, iki je odseval iz čiste vode in ne belih pen, ki so puhtele liki lahni oblački kvišku — njune oči so iskale le to, kar se je nahajalo za vsemi temi naravnimi čudeži, ikar ju je tedne potovanja gnalo le zmiraj naprej, v upu in dvomih, skozi nevarnosti ter nepopisne napore in slednjič skozi omaganje vsled gladu in žeje . . . Onl zadnji večer pred dosego cilja nista zakurila niti ognja, čeravno je bilo ob potoku vse polno suhljadi. Bila sta preveč izčrpana. Privoščila sta si vsaJk le prgišče moke, ikatera je bila posušena v trde kose. Zavila sta se v odeje in se prepustila omotičnemu spanju. Že precej občuten nočni mraz je nagnal drugo jutro popotnika zgodaj izpod odej. Ker sta bila vajena, da sta povžila strogo odmerjeno hrano šele opoldne, se nista zadrževala s fcurjenjem ognja. Računala sta, da ju bo dovolj ogrel dvig do vodopada, kateri je tvoril po sporočilu indijanskega preroka dohod do zlate soteske. Videti je bilo vnaprej, da bosta morala plezati do vodopada 2—3 ure. Nikakor tudi nista smela zgubljati časa radi pomanjkanja živeža. Ne glede na mraz ter kruleči želodec jima ni privoščilo miru mrzlično vznemirjenje, iker sta bila vendarle na cilju in čez par ur bosta gledala z lastnimi očmi skrivnost suhega zlata. Predstava, da bosta brodila z rokami po svetlikajočih se zlatih zrnih, predno bo doseglo solnce vrhunec dnevne poti — in potem pa zopet strah, da so bile vse težave ter pomanjkanja žrtev indijansikih pripovedk in bajk, vsa ta valovanja po duši so ju tirala naprej med nepopisno srečo in črnim obupom, če je bilo vse — zastonj! (Dalje sledi.)