UGOTAVLJANJE POKOJNINSKE DOBE SO PREVZELI SOCIALNI ZAVODI Obdobja pokojninske dobe (zavarovalne in posebne dobe), ki so bila dopolnjena pred uveljavitvijo sedaj veljavnega pokojninskega zakona, so doslej ugotavljale posebne komisije pri občinskih skupščinah. Svojo pristojnost za to delo pa so te komisije izgubile z zadnjimi spremembami in dopolnitvami temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki so začele veljati 15. 1. 1967. Ugotavljanje pokojninske dobe je bilo prenešeno v delovno področje zavodov za socialno zavarovanje. Vse nerešene zadeve občinske komisije za ugotaljanje pokojninske dobe je pred dnevi prevzela podružnica Zavoda za socialno zavarovanje Ravne na Koroškem v Velenju. Občinska skupščina obvešča vse .stranke, katerih zahtevki za ugotavljanje pokojninske dobe še niso re- šeni, da se njihove zadeve rešujejo pri poprej navedeni podružnici. Pri tej podružnici je potrebno vlagati tudi nove zahtevke za ugotovitev pokojninske dobe, s tem, da se zahtevki za ugotovitev zavarovalne dobe s pričami še lahko vlagajo do 31. 12. 1967, dočim je ta korak za ugotovitev posebne dobe (udeležba v NOV in* podobno) že potekel z 31. 12. 1967. ŠE JE CAS DA ODDATE NAŠO NAGRADNO ANKETO. ČAKAJO VAS NAGRADE. V volilni enoti št. 34 VELENJE XI., ki obsega del mesta Velenje in to Partizansko cesto, Celjsko cesto neparne hišne št. do 71 in parne do 42 in Koroško cesto parne hišne št. do 38 in neparne do hišne št. 27. Potrjene kandidature odbornikov objavljamo v posebnem RAZGLASU na drugi strani časopisa. Volivci iz Šoštanja, Smartnega ob Paki, Gorenja, Skorna-FIorjana, 'Belih vod, Lokovice, Družmirja, Raven, Zavodenj, Pesja in To-polšice bodo volili poslanca v republiški zbor skupščine SRS: Na kandidacijskih zborih sta bila potrjena dva kandidata — MARTIN PRIMOŽIČ, direktor Lesnoindustrijskega kombinata iz Šoštanja in ALOJZ NAPOT-NIK, diplomirani pravnik — vodja splošne službe v TGO »Gorenje« Velenje. V gospodarski zbor Skupščine SRS kandidirata JANEZ GRAŠIC, diplomirani rudarski inženir iz rudnika Velenje in JOŽE KOVAČ iz TGO »Gorenje« Velenje. Tudi za poslanca kulturno prosvetnega zbora republiške skupščine sta določena dva kandidata: FRANJO ARLIC, upravitelj osnovne šole Gustava Si-liha in BOŽO VRACKO, protesor Iz rudarskega šolskega centra. ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1%5 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVZ 6. april 1967 — LETO II. — ŠT. 7 (47) CENA 30 NOVIH PAR ALI 3« STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI občani: vsi na volišča; Vsestransko razgibano obdobje priprav na letošnje skupščinske volitve, ki se je začelo v naši občini lani decembra, se približuje svojemu vrhu. Pred nami so volitve. Z volitvami bomo izmenjali polovico dosedanjih odbornikov občinske skupščine in izvolili nove poslance, katerim bo potekel štiriletni poslanski mandat. Naše demokratične volitve so normalni postopek in zato zanje niso potrebne posebne manifestacije. Naša dolžnost je, da dokončno izberemo izmed kandidatov nove odbornike in poslance republiške skupščine. Ker hočemo soodločati, zato je naša pravica in dolžnost da oddamo svoj glas na volitvah. Kdaj bomo volili? V SREDO, 19. APRILA bodo neposredne volitve v delovnih organizacijah za odbornike občinskega zbora delovnih skupnosti. 5 i> V NEDELJO, 23. APRILA pa bomo v volilnih enotah v Velenju, Šoštanju in vaseh volili nove odbornike J občinskega zbora. Na ta dan bodo volili obdornike v skupini kmetijstva tudi kmetovalci. Volivci volilne enote 14- Velenje I (ta volilna enota zajema volivce iz Šoštanja, Smartnega ob Paki, Gorenja, Skorna -Florjana, Belih vod, Lokovice, Družmirja, Raven, Zavodenj, Pesja in Topolšice) pa bodo tega dne volili poslanca v republiški zbor Skuščine SRS. OBČANI VELENJSKE OBČINE! Pokažimo v sredo in v nedeljo našo zavest in politično zrelost pri odločanju o najvažnejših družbenih vprašanjih. Na neposrednih volitvah bomo namreč izbrali odbornike in republiškega poslanca, ki bodo po naših željah in naročilih odločali o najpomembnejših vprašanjih. ZATO POJDIMO TUDI TOKRAT VSI NA VOLIŠČA! NAŠI KANDIDATI Martin Primožič Lojze Napotnik Janez Grašič Kdo in kje bomo volili ? Ne bomo podrobno navajali razmer v katere je zašlo v zadnjem letu lokalno gospodarstvo. Vzrokov je več. Brez dvoma je največja krivda, ker se je prenehala gradnja energo-kemičnega kombinata na katerem je bil načrtovan ves nadaljnji razvoj šaleške doline. Ni čudno, da so delovni ljudje našega območja zaskrbljeni zavoljo nadaljnje perspektive. Povsod, na vsakem sestanku ali zboru, se sprašujejo kako najti rešitev in izhod iz takšnega stanja. Zahtevajo, da bi bila v dani situaciji slej ko prej znana realna možnost nadaljnjega razvoja. Vse to pa ne moremo rešiti sami v dolini. Zato so v zadnjem času predstavniki odgovornih čini-teljev večkrat potrkali na vrata izven občine. O situaciji so obvestili CK ZKS. Republiški poslanci so bili pri predsedniku skupščine SRS. Obveščena je bila tudi Vida Tomšičeva. Prejšnji teden pa so bili predstavniki rudnika pri predsedniku republiških sindikatov Ivu Janžekoviču. Namen vseh teh obiskov je bil v tem, da jih informirajo o situaciji v dolini in da bi se čimprej poiskale možnosti za nadaljnji perspektivni razvoj. Na zahtevo izvršnega sveta SRS so bili pred štirinajstimi dnevi v Velenju predstavniki splošne gospodarske banke in izvršnega sveta. Namen razgovorov je bil, da bi se pogovorili o financiranju elektrarne Šoštanj III. Na odločno zahtevo našega občinskega političnega aktiva je predstavnik splošne gospodarske banke tovariš Cvilah zagotovil, da bosta lahko investitor in SGB napravila devizno konstrukcijo do maja 1967. S tem bi lahko investitor in banka podpisala pogodbo o financiranju nove šoštanj ske elektrarne do konca maja. TAKO VOLIJO v VELENJU VOLIVCI, KI STANUJEJO V NASLEDNJIH ULICAH: V volilni enoti št. 24 VELENJE I„ ki obsega del mesta Velenje in to Cesto na jezero, Čopovo, Levstikovo, Erjavčevo in Aškerčevo cesto, Stanetovo cesto od hišne št. 23 dalje, Kersnikovo cesto od hišne št. 8 dalje, šlandrovo cesto od hišne št. 32 dalje in Koroško cesto neparne hišne številke nad 29 in parne nad 40; v volilni enoti št. 26 VELENJE III., ki obsega del mesta Velenja in to Vojkovo cesto, šlandrovo cesto od hišne št. 16 do hišne št. 31 in Kersnikovo cesto do št. 7; V volilni enoti št. 28 VELENJE V., ki obsega del mesta Velenja in to Sercerjevo cesto in Jenkovo cesto do hišne št. 12; V volilni enoti št. 30 VELENJE VII., ki obsega del mesta Velenje in to Tomšičevo cesto do hišne št. 19 in Efenkovo cesto; V volilni enoti št. 32 VELENJE IX., ki obsega del mesta Velenje in to Šaleško cesto od hišne št. 14 do 22; Božo Vračko Franjo Arlič PREDSTAVNIKI IS SLOVENIJE IN SGB V VELENJU Kot je povedal predsednik občinske volilne komisije MILAN STERBAN, so potekale letošnje priprave na skupščinske volitve v velenjski občini nadvse zadovoljivo, še nikoli ni prišla tako močno do izraza volja volivcev,, da bi lahko sami izbrali tiste kandidate, za katere menijo, da bodo dobri odborniki in poslanci: Čeprav so bili kandidacijski zbori razmeroma slabo obiskani, saj se je 28 zborov v mestih in vaseh udeležilo 700 volivcev — dočim se je zborov v delovnih organizacijah udeležilo 4920 volivcev, pa je bilo obdobje izbire možnih kandidatov plodnejše. Tako so volivci, vodstva družbeno-političnih organizacij in samoupravni organi evidentirali za izpraznjenih 35 odborniških mest v občinski skupščini kar 99 možnih kandidatov. Za tri nove poslance v skupščini SRS pa je bilo evidentiranih 20 možnih kandidatov. Letos v velenjski občini ne volimo vsi volivci. Sploh ne volijo volivci iz Pod kraja in Šentilja. V Velenju volijo odbornike za občin-zik zbor skoraj vsi volivpi, razen volivcev iz petih volilnih enot. RAZGLAS Na^seji občinski proračun Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine v Velenju objavlja na podlagi 62. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS št. 7-61/67), da so bile za volitve v Skupščino občine Velenje, ki bodo v občinski zbor dne 23. 4. 1967, v zbor delovnih skupnosti pa z izjemo podskupine kmetijstva dne 19. 4. 1967, a v podskupini kmetijstva, dne 23. 4. 1967, potrjene te kanditature: POTRJENE KANDIDATURE ZA OBČINSKI ZBOR: • v volilni enoti št. 2 — Cirkovce 1. Kandidat: MARTIN REDNAK, Šmartinske Cirkovce 13 2. kandidat: FRANC AVBREHT, Škalske Cirkovce 19 m v volilni enoti št. 4 — Gorenje 1. kandidat: IGNAC HANDŽIC, Gorenje l/a „ 2. kandidat: JANEZ LETONJE, Paška vas 4 v volilni enoti št. 6 — Paka pri POTRJENE KANDIDATURE V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI V SKUPINI GOSPODARSTVA (podskupina: industrija, obrt, trgovina itd.) # v volilni enoti št. 4 — Komunalna dejavnost 1. kandidat: PETER KRAPEŽ, dipl. gozdarski ing., Velenje, šaleška 22 # v volilni enoti 6 — Obrt 1. kandidat: PETER HABJAN, Velenje, šaleška 22 # v volilni enoti št. 6 — Paka pri 2. kandidat: BENO KIRBIŠ, dipl. Velenju pravnik, Šoštanj, Matije Gubca 4 L kandidat: FRANC LAMPRET, f v volilni enoti št. 8 — Rudnik Paka pri Velenju 72 lignita Velenje 2. kandidat: VINKO HUDOVER- ^ i. kandidat: JOŽE ŠVENT, Vele-NIK, Paka pri Velenju 46 nje, Stanetova 21 3. kandidat: ANTON CAMPA, Pa- 2. kandidat: MIRKO ŽOLNIR, ka pri Velenju št. 9 dipl. ekonomist, Velenje, šaleška 16 # v volilni enoti št. 8 — Plešivec L kandidat: MIHA SMONKAR, Plešivec 50 # v volilni enoti št. 10 — Ravne 1. kandidat: ZDRAVKO MEVC, Ravne 117 2. kandidat: IVAN FERLE, Ravne 24 # v volilni enoti št. 12 — Salek 1. kandidat: SLAVKO ZABUKOV-NIK, Salek 38 2. kandidat: VIKTOR MARTINC, Bevče 6 * # v volilni enoti št. 14 —■ Skale 1. kandidat: EDVARD LIPNIK, Skale 64 2. kandidat: STANE VIRENIK, Škale 83/a # v volilni enoti št. 16 — Šmartno ob Paki II, 1. kandidat: JOŽE ZELENKO, Šmartno ob Paki 52 2. kandidat: STANKO DOBNIK, Veliki vrh 48 # v volilni enoti št. 18 — Šoštanj ti. 1. kandidat: IVAN UREK, Šoštanj, Glavni trg 6 2. kandidat: JOŽE MRAVLJAK, Šoštanj, Glavni trg 9 3. kandidat: IVAN OJSTERŠEK, Šoštanj, Partizanska cesta 8 # v volilni enoti št. 20 — Šoštanj IV. 1. kandidat: MIROSLAV VREČKO, Šoštanj, Korotanska 13 2. kandidat: ALOJZ KURMAN-ŠEK, Šoštanj, Korotanska 15 3. kandidat: AVGUST VOHAR, Šoštanj, Kajuhova 6 % v volilni enoti št. 22 — Topol-šica 1. kandidat: JURIJ GLOBACNIK, dipl. rudarski ing. Topolšica 145 # v volilni enoti št. 24 — Veleli, \andidat: STANE RAVLJEN, Velenje, Levstikova 6 # v volilni enoti št. 26 — Velenje III. 1. kandidat: FRANC ZAGMAJ-STER, Velenje, Šlandrova 7 2. kandidat: JOŽE VOGLER, Velenje, Šlandrova 18 O v volilni enoti št. 28 — Velenje V. 1. kandidat: MAJDA LESNICAR, Velenje, Jenkova 2 2. kandidat: IVANKA RABIC, Velenje, Jenkova 4 # v volilni enoti št. 30 — Velenje VII. 1. kandidat: MAJDA GABERSEK, Velenje, Tomšičeva 11 0 v volilni enoti št. 32 — Velenje II. 1. kandidat: BRANKO DROLC dipl. gradbeni ing. Velenje, šaleška nik, Topolšica 61 v volilni enoti št. 10 — Rudnik lignita Velenje III. — jama zahod L kandidat: MATIJA HORVAT, dipl. rudarski ing., Velenje, Tomšičeva 16 2. kandidat: VINKO GOSTENC-CNIK, Velenje, šaleška 16 3. kandidat: MARTIN KOREN, Pesje 50 4. kandidat: ALOJZ LIPICNIK, Velenje, Tomšičeva 29 5. kandidat: TONE URANJEK, Velenje, šaleška 20 6. kandidat: KAREL ŠILIH, Podkraj pri Velenju 7 7. kandidat: FRANC VERDEV, Velenje, Čopova 2 (v tej volilni enoti volijo 5 odbornikov) 0 v volilni enoti št. 12 — Rudnik lignita Velenje V. 1. kandidat: ANTON ROMIH, Velenje, Levstikova 1 2. kandidat: PAVEL REPNIK, Velenje, Celjska 40 # v volilni enoti št. 14 — Termoelektrarna Šoštanj 1. kandidat: ZVONE VIDIC, Šoštanj, Cankarjeva 2 2. kandidat: ANTON KUGOVNIC, Šoštanj, Kajuhova 7 # v volilni enoti št. 16 — Tovarna usnja Šoštanj 1. kandidat: VEKOSLAV VALEN-TINCIC, dipl. pravnik, Šoštanj, Cankarjeva 20 2. kandidat: FRANC KOMPREJ, Šoštanj, Korotanska 12 3. kandidat: RAFAEL KOPUŠAR, Velenje, Jenkova 3 (v tej volilni enoti volijo 2 odbornika) (podskupina: kmetijstvo) # v volilni enoti št. 18 — Kmetijska zadruga Šoštanj 1. kandidat: JOŽE ROJNIK, dipl. agronom, Kamenče 6, Braslovče 2. kandidat: AVGUST TRAVNER, Šmartno ob Paki 126 3. kandidat: AVGUST PODGORŠEK, Rečica ob Paki 28 V skupini prosvete in kulture # v volilni enoti št. 20 — Rudarski šolski center Velenje 1. kandidat: FRANC LIPOVŠEK, Velenje, šaleška 20 2. kandidat: ANTON MIRNIK, Velenje, šaleška 22 # v volilni enoti št. 22 — Osnovna šola Miha Pintar — Toledo Velenje 1. kandidat: JELENA PECOVNIK, Velenje, Cankarjeva 2 V skupini zdravstva in socialnega varstva 0 v volilni enoti št. 24 — Bolnica za tuberkulozo Topolšica 1. kandidat: JOŽE ROGEL, zdrav- Zbora občinske skupščine sta se v četrtek, 30. marca 1967 sešla na svojo redno sejo. Za polovico odbornikov je bila to zadnja delovna seja, ker jim bo v kratkem prenehal štiriletni odborniški mandat. Občinski odborniki so na tej seji obravnavali vrsto pomebnih zadev. Sprejeli so proračun občine Velenje za leto 1967, občinski družbeni plan razvoja občine v letih 1966 do 1970 in spremembe in dopolnitve občinskega statuta. Odborniki so o teh zadevah razpravljali že drugič, saj so proračun in družbeni plan ter statutarne spremembe obravnavali že na eni izmed prejšnjih sej, ko so predali njegove predloge v javno razpravo na zbore volivcev. Prav zaradi tega so na zadnji seji posvetili največ pozornosti pripombam zborov volivcev, ki so čestokrat zelo upravičene, vendar jih nI mogoče ugoditi zaradi nezadostnih sredstev aH zaradi kakšnih drugih objektivnih razlogov. Glede proračuna je bilo zlasti poudarjeno, da bo potrebno skrbno gospodarjenje s proračunskimi sredstvi, saj bodo proračunski dohodki najmanj za 5 % nižji kot so bili lani. Naglašeno je bilo, da se kljub 20-odstotnemu povečanju sredstev za socialno varstvo, daje še vedno premalo za kritje vse večjih in večjih potreb na tem področju. Občinska skupščina je na seji povečala tudi prvotno predvidena sredstva za občinsko sodišče v Šoštanju ln za krajevne skupnosti na račun sredstev proračunske rezerve. Na predlog posebne komisije sveta za šolstvo je bil v občinskem družbenem planu določen vrstni red adaptacij okoliških šol. Najprej se bo adaptirala šola v Cirkovcah, nato v Šentilju, nazadnje pa v Ravnah; na novo je družbeni plan predvidel tudi gradnjo telovadnice v Šoštanju. živahna je bila obravnava predlogov In pripomb zborov volivcev na nedavno sprejetje odloka o prispevkih ln davkih občanov. Sprejeto je bilo priporočilo zbora volivcev v Družmirju, da se naselje Gaberke, razvrsti iz I. v II. skupino za odmero prispevkov od kmetijstva. Katastrska občina Paka, z izje. mo kraja Selo pa Iz III. v IV. skupino. Na predlog zbora volivcev v Saleku pa je bila sprejeta določba, po kateri lahko svet za nnance da v upravičenih primerih določene olajšave pri odmeri prispevka od kmetijstva, če zavezanci svojih zemljišč niso mogli v redu obdelovati zaradi bolezni, nesreče ali podobnih razlogov. Ko so potrjevali finančne načrte občinskih skladov za leto 1967, je bilo poudarjeno, da se v skladu za komunalno dejavnost zagotavlja 10,000.000 starih dinarjev za odkup zemljišč za novo pokopališče'v Podkraju pri Velenju. To je potrebno, ker je pokopališče v Velenju postalo premajhno in ker bo že koncem letošnjega leta potrebno prenehati pokopavati na pokopališču v Šoštanju. Ume- prto pismo sveta splošne bolnice v Slovenj Gradcu o dogodkih v zvezi z ukinitvijo bolniškega oddelka v Crnl na Koroškem in odprto pismo medobčinskega sklada za linan- clranje srednjega šolstva v Celju, o težavah v zvezi z rednim financiranjem tega šolstva v začetku letošnjega leta. Na seji so bili sprejeti predpisi za izvajanje novega republiškega zakona o ukrepih njeno pokopališče se bo zaradi rudarskih del za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem . . * ., .. . . .i......i .. J.. ____________ A:.,:---- ...II..'. .. kravi* začelo udirati prej kot v enem desetletju in je zato tak ukrep popolnoma razumljiv. S posebnim odlokom je občinska skupščina določila tudi novo sestavo svetov občinske skupščine. Po novih volitvah bo pri občini le 7 svetov, ki bodo imeli skupaj 85 članov. 21 članov bodo delegirale delovne ln druge organizacije, 64 članov pa bo izvolila občinska skupščina izmed svojih odbornikov lil izmed drugih oseb. Na seji je bila nadalje obravnavana Informacija o stanju skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev, ki izkazuje za prva dva meseca letošnjega leta izgubo v višini 34 milijonov starih dinarjev. Zaradi te izgube bo potrebno najskrbnejše gospodarjenje s temi sredstvi, ki pa ne sme biti na škodo zdravja delovnih ljudi. Obravnavano je bilo tudi od- varstvu živine, odlok o premijah za kravje mleko, odlok o količini ln vrstah lesa, ki pripada zasebnim lastnikom za lastno uporabo v njihovih kmečkih gospodarstvih ln gospodinjstvih, odlok o zaključnem računu občinskega proračuna in občinskih skladov za lansko leto in podobno. Sprejeti predpisi so zelo pomembni ln jih bomo zaradi tega v našem listu še obravnavali. Prihodnja seja obeh zborov občinske skupščine bo v nedeljo, 9. aprila dopoldne. Na tej seji bodo odborniki volili poslance v Gospodarski ln Prosvelno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije, obravnavali pa bodo še nekatere druge zadeve, med drugim tudi predlog komunalnega podjetja Velenje za povečanje cen vode in tarife za kanalske pristojbine. NIŽJA PROIZVODNJA TUDI V APRILU UPRAVNI ODBOR RUDNIKA LIGNITA VELENJE JE OB KONCU MESECA MARCA SPREJEL OPERATIVNI PLAN PROIZVODNJE PREMOGA ZA APRIL. PREDVIDEVAJO PROIZVODNJO V 20 DELOVNIH DNEH V VIŠINI 214.720 TON LIGNITA. Čeprav so imeli pretekli mesec odpovedni rok. Zaradi enakega sta-kolektivni dopust, deponija premoga leža delavcev je vsled manjše pro-ni bistveno manjša. Aprila bodo v izvodnje (za 18 odstotkov od prvot-rudnika lignita Velenja še naprej nega plana) predvideno tudi manj obratovali z enakim staležem delav- delavnikov in sicer le 20 tako, da cev, vendar pa bo nekaterim v tem bodo predvidoma praznovali vse času tekel sajno eno ali dvomesečni sobote v aprilu. Prodajna služba rudnika lignita - predvideva namreč, da bo lahko v aprilu plasirala na tržišče maksimalno le okrog 220.000 ton, zaradi česar bi bilo neumestno in negospodarno proizvajati več kot lahko premoga prodajo. Vsaka deponirana tona bremeni obratna sredstva podjetja za preko 10 N-dinarjev. Člani upravnega odbora so se povsem strinjali z določili operativnega plana, ki med drugim tudi predvideva popolno ustavitev proizvodnje v jami škale s 1. aprilom. Istočasno pa bodo proizvodnjo rudar- IZ LESNOINDUSTRIJSKEGA KOMBINATA ŠOŠTANJ Bili so pripravljeni — vendar ne gre brez težav Zanimalo nas je, kako so se gospodarske organizacije znašle v novih pogojih gospodarjenja. Alt so bile pripravljene na gospodarsko reformo, aH pa jih je ta presenetila. Tokrat smo obiskali Lesnoindustrijski kombinat Soštanji Direktor Martin Primožič nam g£ega šolskega centra~^r^smerili je prijazna pomagal ln lahko rečemo, da smo z njegovo pomočjo res lahko zvedeli vse na nekatera delovišča jame - vzhod. Jamo škale, M so jo šele pred nekaj leti s težavo rekonstruirali in ponovno usposobili, bodo za nedoločen čas zaprli, napravili likvidacijski načrt, ki ga bodo predložili rudarske- o tej gospodarski organizaciji. V zvezi z reformo nam je povedal, da je bil ta družbeni instrument res potreben, vendar pa je velika ovira pri izpolnjevanju v okostneli zakonodaji. Njihova gospodarska organizaoija se je v novih gospodarskih pogojih dobro znašla. Na reformo so 'bili pripravljeni. Vendar ne smemo misliti, da gre zato vse brez težav. V zadnjem obdobju so se povišale cene osnovnim surovinam, ne pa tudi cene finalnim izdelkom. Kakor marsikje tudi tu gospodarska organizacija naleti na plafon cen. Da bo problem jasnejši naj navedemo nekaj 'številk. Cene gozdnih asor- -CAN timentov so se .povišale za približno 32 %. Izdelki, rezani les pa kar za 20 odstotkov, finalnih za 5 odstotkov, lesna volna pa za mu inšpektoratu. 18 odstotkov. Vidimo, da težave niso majhne. V podjetju pa so se hitro znašli. Pričeli so z internim iskanjem notranjih rezerv. Zvišujejo produktivnost. Torej uspehi sev- Pn tem pa 56 drzl naccJa zelo uspela! Pri občinskem odboru Rdečega IUV, v lldbt ouciiu pa ooy. idKU jc jtipendirajmo ljudi iz lastnega podjetja. križa Velenje se zavedajo, da je ravno vzgo- prišel en osebni avtomobil na 29 imajo tudi svojega varnostnega tehnika, saj ja mladih članov organizacije zelo pomemb- prebivalcev. Na novo je bilo lani vedo, da bodo le tako omejili število delov- ^^v^n^reffit^tatpS registriranih 219 osebnih avtomo- nil1 nezgod. In res se vidi, da so njihova siitev bolnih. Organizirajo pa tudi redne hJ,n„ p„w t„h'.„.7ll z„ v „„*; nb prizadevanja za varnost pri delu obrodila sa- fluorografske preglede. Pomembna je pomoč DllOV. roleg ten vozil je V nasi OD- * «. .. v . , . „„ .,„„„..,,; socialno šibkim osebam in družinam. Ta po čini še 477 motornih koles 10 av- °Ve' P , t ™1anjSf moč znaša skoraj dva milijona starih dinar- cini se t/1 moiornin KOies, 1U av na minimum. Vsekakor lahko rečemo, da jev. žal pa je mednarodna pomoč za mlečne tobusov, 111 tovornih avtomobi- poleg skrbi za nenehno večjo produktivnost, kuhinje (prenehala. Temu problemu bo po- lov, 14 specialnih vozil, 32 vlečnih skrbijo tudi za izobraževanje in varnost P°svetiti P°ž°rnost.. pri delu. vozil in 39 prikolic. v volilni enoti št. 34 - Velenje za, zaposlovanje^ delavcev Velenje XI. 1. kandidat: IVAN GOROGRANC, Velenje, Tomšičeva 30 2. kandidat: MIHA VALENCI, Velenje, Celjska 34 3. kandidat: MARIJA LEŠNIK, Velenje, Celjska 28 4. kandidat: STANE HUDALES, Velenje, Celjska 66 1. kandidat: TATJANA DIMITRI-JEVIC, Velenje, šaleška 18 2. kandidata: ŠTEFKA KORDEŠ, dipl. ekonomist, Velenje, Prešernova 12 3. kandidat: MILAN OMLADIC, Velenje, Jenkova 11 4. kandidat: MILAN STUMBER-GER, Velenje, šaleška 22 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ZA VOLITVE ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE V VELENJU Številka: V-55/1967-1 Veknjc, dne 27. 3. 1967 PREDSEDNIK Miran Topojovec, 1. r. TAJNIK Franc Lesnik, 1. r. ČLAN Martin Tovornik, 1. r. DELAVSKA UNIVERZA LENJE razpisuje vpis v VE- KROJNO—ROČNI ŠIVALNI TEČAJ, ki bo v popoldanskem času v učilnici DELAVSKE UNIVERZE VELENJE. Tečaj se bo začel po 20. aprilu 1967 in bo trajal 16 dni zaporedoma (razen nedelj), vsak dan od 16. do 20. ure. Tečajnina znaša 150 N-din, ob vpisu je treba vplačati 100 N-din. Prijave sprejemamo vsak delovni dan od 8. do 12. ure v upravi DU Velenje, Titov trg št. 2 do vključno 20. aprila 1967. Uprava PRIHODNOST V KOOPERACIJI Zaradi pogojev na tržišča se nameravajo v LIK-u usmeriti na kooperacijo pri izdelovanju embalaže. Kooperirati nameravajo s tovarno gospodinjske opreme »Gorenje«. Meni- Zclo razgibana je bila dejavnost komisij« za krvodajalstvo. Odziv na njene akcije je bil v naši običnl dokaj velik. Najbolj so se odlikovali krvodajalci v delovnih organiza cijah: elektrarne. TUŠ, »Galanterija«, K2 Šoštanj in »Gorenje«. Na zadnjem občnem zboru, na katerem sc izvolili tudi nove organe organizacije, se je razvila izredno zanimiva in tehtna debata. jo, da ima ta vrsta proizvodnje veliko pri- ciani so govorili predvsem o organizaciji te- hodnost. Zato tudi že delajo na organizaciji čajev prve pomoči, pohvalili so razumevanje proizvodnje embalaže po najnovejšem tehno- loškem postopku. so o klimatskem zdravilišču na Debelem Med njihove največje uspehe v zadnjem ob- Rtiču, Vsi navzoči so z odobravanjem spre- dobju lahko uvrstimo predvsem izredno po- £1 dejstvo, da ^ravilišteneto ukinja večanje produktivnosti pri proizvodnji final- nih izdelkov. Povečala pa se je tudi intenzivnost dela. Zanimivo je, da so vsa dosedanja vlaganja investirali iz lastnih sredstev. Vidimo, da v tej delovni organizaciji dobro delajo. V svojih prizadevanjih so uspeli. . /.a preuseunma »hjcihshcku iiuuuta ivhl.s-j-. Njihovi uspehi so rezultat resnega dela m križa so |7vo|j]j Jožeta Medveda, podpred no, pač ipa bo delovalo v manjšem obsegu, Med drugimi je občni zbor pozdravil tudi tovariš Ivo Majpdič, ipredsednik glavnega odbora RKS. Čestital jim je k doseženim uspehom. Poudaril pa je tudi veliko' vlogo organizacij RK in potrebo po sodelovanju z drugimi organizacijami. Za predsednika občinskega odbora Rdečegf pravilnega razumevanja reforme. Pri tem pa ni majhen delež kolektiva, saj je ta z izrednim razumevanjem sodeloval pri izvajanju nalog. Kolektiv Lesnoindustrijskega kombinata bi bil lahko pri tein za vzgled tudi kakšni večji delovni organizaciji. sednik je Bruno Trebičnlk, tajnik Tomo Hu doletnik, blagajnlčarka Ellca Nagode. V od boru pa so še: Franc Novak Iz Šoštanja, Ivi ca Zupane iz Velenja, Marija Mravljak h Skal, Adela Lešnik Iz Pesjega., Marija Ritopei iz Topolšlce, Elfrida Ambro/lč iz Velenja Marija Ogrinc Iz Velenja, Alma 2van Iz Ve lenja in Viktor Kojc Iz Šoštanja. MNENJA SODELOVANJE MLADIH IZ ŠTIRIH OBČIN MALE ŠOLE V NAŠI OBČINI Ali Ima program dela za te male šole že stalilo ln določeno obliko? — Tega *ne moremo trdili. Saj so te male Osemnajstega marca je bil v Velenju razširjeni plenum občinskega komiteja Zveze mladine. Poleg članov komiteja so bili na njem tudi predstavniki mladinskih občinskih komitejev iz Žalca, Mozirja in Slo-venjgradca. Govorili so predvsem o medobčinskem sodelovanju mladine in povezovanju pri delu občinskih komitejev. Na njem so se mladinci iz vseh štirih občin že konkretno dogovorili kako bodo najbolje sodelo- šol? vali in sprejeli ustrezne sklepe. Mnenje vseh udeležencev plenuma je ŠTIRINAJST DNI JE ŽE KAR SO PRIČELE V NASI OBČINI Z DELOM MALE ŠOLE. ZAKAJ PRAVZAPRAV GRE? TAKOIMENOVANE MALE ŠOLE SO USTANOVILI Z NAMENOM, DA BI OTROKE. KI GREDO LETOS V ŠOLO, PRIPRAVILI NA TA NJIHOV VA2EN KORAK V ŽIVLJENJU. Z NAMENOM, DA BI KAJ VEC ZVEDELI O TEH USTANOVAH, SMO OBISKALI UPRAVNICI VZGOJNO VARSTVENIH USTANOV V VE- žole šele v povojih, zato je program le eks-LENJU IN ŠOŠTANJU. NAJPREJ SMO SE OGLASILI PRI TOVARIŠICI IVANKI RA- SJ^Šiffn Solili Rad i bi lajtTSloSj BIC, UPRAVNICI OTROŠKEGA VRTCA V ŠOŠTANJU. pripravljatno dobo v prvem razredu, saj bi tako zelo olajšali delo otrok in učiteljic v pravi šoli. Učiteljice bi imele veliko več časa Zanima nas zakaj se ravno vzgojno varstve- skupin, ki imajo pouk popoldne in dve do- ?a utrjevanje in ponavljanje snovi. Danes pa ne ustanove ukvarjajo z organizacijo malih ^ ^ ^^ — Že dolgo smo si želeli, da bi vsi pred- bilo, da takšno sodelovanje, ki je prvo v tej obliki v Sloveniji, lahko šolski otroci šli zadnje leto pred vstopom doprinese veliko novega pri delu mladine v nadaljnjem družbenem razvoju. otrokom iz oddaljenejših krajev. Pouk je V otroškem vrtcu in obeh velenjskih osemletkah. Malo šolo vodijo učiteljice elementarke in nekaj vzgojiteljic. 0 medobčinskem sodelovanju mladih ljudi so nekateri udeleženci povedali nek&j svojih mnenj. ALJOŠA PREDOVNIK — Žalec »S sodelovanjem se mladi ne bodo samo spoznali, ampak tudi izmenjavali svoja mišljenja in probleme, katerih jč posebno sedaj veliko. V sodelovanju ne vidim samo udejst-vovanja na športnih področjih ampak tudi v takšnih sestankih kot je bil današnji. Po športnih tekmovanjih se ponavadi mladinci takoj raz-idejo brez kakršnega medsebojnega razgpvarjanja. Zato se mi zdi boljše sodelovati v medsebojnjh koristnih pogovorih, čeprav je to bolj težko doseči med občinami kjer je težko dobiti mlade skupaj. Vendar z malo več volje to ne bi smel biti problem. Menim, da bo začeto sodelovanje rodilo uspehe«. MIJOMIR NIKOLIČ — Velenje »Na drugi republiški konferenci mladine in po njej je bilo že veliko povedanega o sodelovan ju med občinami. Na žalost je do sedaj teh sodelovanj še zelo malo. Zato si občinski komiteji šele oblikujejo svoje delovne naloge in delovne programe, zavoljo tega tudi še ni konkret VLADIMIR KORUN — Velenje »Sodelovanje med občinskimi komiteji mladine lahko prinese k delu posameznih komitejev, kakor tudi med komiteje v njihovem konkretnem sodelovanju, veliko koristnega v šolo v vrtec. Ta želja se nam je izpolnila s formiranjem malih šol. Tu naj bi se ukvarjali z raznimi dejavnostmi, skrajšali bi predvsem takoimenovano pripravljalno dobo- v prvem razredu osnovne šole. Saj bi se otroci v mali šoli ukvarjali predvsem z delom, ki sodi v to dobo. Zato bi bilo delo učiteljic precej lažje. in raznovrstnega. Takšno sodelova- Kakšen pa je delovni program teh malih šol? — Precej obširen. Otroci imajo telesno, estetsko in moralno vzgojo, spoznavanje pri-rode in družbe in seveda domača dela. Vsega pa se nauče v obliki igre in tako ne opazijo spon, ki jih bi pri tem vezale v pravi šoli. Ali morda ne posegate marsikje v učni program redne šole? — Ne, saj to tudi ni namen malih šol. Ce bi na kratko označila naš program, bi dejala, da želimo otroke predvsem socializirati. Saj ravno problemi iz tega področja ovirajo delo učiteljic. Kakšen je obisk na vašem področju? — Vsi, ki sodelujemo pri tem eksperimentu smo prijetno presenečeni. Obisk presega vsa pričakovamja. Izgleda, da so starši nad novostjo navdušeni. Zanimivo je, da hodijo v našo malo šolo tudi otroci iz oddaljenih krajev, celo iz Florjana jih je nekaj. Veliko je takih, ki imajo do šole dobro uro hoda. Izgleda, da starši in otroci zaupajo tej noviteti. Menimo, da vas to vsekakor tudi obvezuje. — Seveda, Škoda bi bila neprecenljiva, da bi zaradi kakršnihkoli ovir ne izpolnjevali programa, ali pa da bi male šole celo prenehale z delovanjem. Jasno pa je, da v prihodnjem letu ne bomo mogli več sami biti kos vsem dolžnostim. Na pomoč nam bosta mo- Kaj pa sredstva? Lahko rečem, da se s tem problemom ni treba ubadati, šolski sklad občine Velenje je namenil za te šole 1,400.000 S-din, poleg tega pa so starši prispevali po 500 S-din. Medtem ko naj bi pomoč sklada služila predvsem za plačilo honorarjev učnemu osebju, pa bo denar staršev namenjen izključno kupovanju nekaterih prepotrebnih rekvizitov: barvic, papirja, svinčnikov itd. Katere so največje prednosti male šole? — Menim, da bodo male šole upravičile svoj obstoj že, če bomo navadili otroke na osnove kulturno-higienske in jezikovne vzgoje. Saj ravno problemi iz tega področja največkrat ovirajo redno delo v nižjih razredih. Vidimo, da so sc že v začetku male šole pokazaJe kot upravičene in potrebne. Nalefe-ie so na izredno razumevanje staršev in odgovornih forumov. Bita bi velika škoda, če ' ne bi svojega poslanstva tudi v bodoče opravljale. tribuna vaših mnenj ZAKAJ TAKO? nega sodelovanja Sodelovanje med nje pa seveda^erja veliko dela in MS?« ff^ Mff dosti priprav. V mislih imam vpra- in plodno šanja oblik organiziranja sodelovanja, izhajajoč posebno iz dejstva, da naj bo to sodelovanje trajna oblika dela med komiteji. Morali bomo organizirati poseben organ, ki bo povezoval delo in usklajeval predloge Za konec bi želeli, da nam za ilustracijo poveste še nekaj številk. Koliko otrok je vpisanih in koliko učnih ur naj bi imeli? Tov. urednik! Vaš pogovor s predsednikom AMD »šaleška' dolina«, me je vzpodbudil, da napišem te vrstice. Ne mislim razpravljati o tem, kako je delovalo AMD Šoštanj, ki je zašlo v takšne težave, da je bila združitev tako zelo nujna. To bo bolje vedel tovariš Fece, ki je kot šoštanjčan tudi bil član tega društva. Ne morem pa mimo dejstva, da je Šoštanj za mnoge zgolj odskočna deska. Tu so bili že raznorazni strokovnjaki, ki so se po nekaj letih oziroma mesecih preselili v Velenje, ki je pač nudilo večje materialne dobrine. In tako je v društvih in gospodarskih panogah v Šoštanju začelo delo hirati. i Začel bi z vprašanjem ključavničarske in mehanične delavnice, ki je v Šoštanju že vrsto let nimamo. Pred vojno, ko je bilo manj prebivalcev, smo imeli kar dve ključavničarski delavnici in sicer pri Žmavcu in Totru. Slednji je imel celo več pomočnikov in vajencev in posel je cvetel, da je bilo veselje. Po osvoboditvi je tako delavnico nekaj časa vodil starejši moster Jesenšek, ki sc je vrnil iz Bosne. Ko je ta odšel v pokoj, so delavnico vodili različni mladi mojstri do končne likvidacije. Edini solidni dedič bivše Zc lice ve kleparske delavnice je tovariš Maks Dvornik, ki to podjetje zadovoljivo vodi še dandanašnji, pa čeprav je družbeni sektor. Toda šoštanjčani nimamo kam dati popraviti kolo ali narediti ključ. Le dobro poznanstvo pripomore, da ti kdo naredi ključ nekje »na črno«. bi imel posvetovalno funkcijo, ker štiri skupine, do konca maja pa naj bi imeli bi dajali predloge posameznim ko- ur pou a' mitejem, ki bi nato vsak zase določali o konkretnih oblikah sodelovanja. Sestavljali bi ga po dva člana iz vsakega komiteja, sestajal pa bi se vedno na sedežu drugega občinskega komiteja. Menim, da bo mogoče s tako organiziranimi oblikami Naj se povrnem na delavnico bivšega AMD nj, ki je bila prej last grad,! »Gradiš«. Čudi me, kako je tje kot je »Gradiš« v času, k< termoelektrarno Šoštanj, lahko odlično upravljalo to delavnico, ki je bila hkrati kovaška, ključavničarska in mehanična. In sedaj ta ista delavnica ne more več obstajati, kaj je naenkrat tako zelo nevarnega, da se ne bi dalo popraviti. Menim, da smo bili zgolj navajeni le na donosno plat - popravila in vzdr- * zevanje delavnice pa smo zanemarjali — in sedaj je pač bolj enostavno delavnico zapreti. Po drugi strani pa tovariš Fece ugotavlja, da-tudi v velenjski delavnici nimajo sposobnega 'vodjo delavnice, ki bi lahko zagotovil kvalitetna popravila motornih vozil. Torej bi po tej logiki morali zapreti tudi velenjsko oziroma jo priključiti morda celjski. In kaj potem, če bo zašlo v težave tudi celjsko AMDV . No to pa je končno že predaleč, ker ne vidim rešitve problemov zgolj v združevanju pač pa v solidnem vodenju posameznih obratov in delavnic. .« Kaj pa konkurenca? Mnogi mladi iščejo zaposlitve v velikih podjetjih, kjer se čutijo bolj sigurne. Tudi tisti, ki so vodili šoštarij-sko ključavničarsko delavnico so v velikih podjetjih vsi strokovnjaki. Zakaj ljudje iščejo delovna mesta v podjetjih, na svoje pa nimajo možnosti ali korajže,pa čeprav konkurence skorajda ni. Menim, da je predvsem vprašanje v strokovnosti. Sam som pri dveh legalnih obrtnih mojstrih iz Velenja naročil nekatera dela v hiši. Oba sta svoje delo osebno/narediila zelo površno in nestrokovno. In zato ker sta mojstra z diplomo in firmo bi ju lahko tožil, toda rekli boste, če "se splača. Tudi sam sem pomislil na to ali se splača pa čeprav sem njih . , mvsega AMLI delo mastno Bla^a). Ravno zato smatram, da ------------- ----------,----,------- V malo šolo na naSem širšem ftodra^n if^js,.^* A.tlP^i l^tfl^®?®9' ^A"8"™ ^riestrakotaemu dduMbje-.t pos^zr^ _komi^jev, kakor tudi J-ft?« ™ Viktor Kojc , Šoštanj ZANIMALO NAS JE, KAKŠNO JE STANJE V VELENJU. UPRAVITF.I.JICA OTROŠKEGA VRTCA TOVARIŠICA MAJDA GABF.RšEK JF. S TEM V ZVEZI ODGOVORILA NA NEKAJ VPRAšANAJ Kako je organizirano delo male šole v Ve- žalo pri izmenjavi mnenj in konkretnih predlogov ki naj popestrijo sodelovanje med občinskimi komiteji, služi pa naj tudi pri izgrajevanju nadaljnjih samoupravnih odnosov v delu mladinskih organizacij.« ustvariti pravo vsebino medobčin- lenju in koliko otrok je vpisanih? skega sodelovanja mladine, ki je bi- ,, . x . ,__,__. ___. , b , ■' , , ' » __— V malo šolo na našem področju je vpila v osnovah začrtana na našem sanih 237 otrok. Torej skoraj vsi, ki gredo skupnem sestanku V Velen ju.« jeseni v šolo. Otroke smo razdelili v devet DODATNI REGRESI ZA LETOVANJE V FIESI Pripis: Vsaka pobuda in dober predlog naših občanov kakci bi razvijali obrtno dejavnost je pohvalna in jo podpiramo. Znano je, da je politika občinske skupščine tudi takšna, da bi obrtništvo, bodisi privatno ali družbeno, čimbolj uspešno razvijali. Vas tovariš Kojc je vzpodbudil naš razgovor s predsednikom AMD »šaleška dolina« k temu, da sle napisali nekaj svojih mnenj ob tem problemu. Strinjamo se z vami, da je premalo delavpic, kjer bi delali drobna popravila. Da pa ne bi bilo napačnega tolmačenja moramo pripomniti, da opuščena delavnica v Šoštanju ni bila »ključavničarska delav- nica«, temveč društvena delavnica v kateri so razvijali avto-molo društveno dejavnost (tako smo razumljivo naipistili tudi v našem razgovoru). Potemtakem ne bi bilo za Soštan jčane (za tiste, ki rabijo ključavničarske usluge) nič boljše, če bi imeli še naprej mehanično delavnico AMD. Člani AMD pa so se dogovorili, da bodo imeli v dolini samo eno delavnico' Vaš očitek na račun »odskočne deske« in »večjih malerialniji dobrin« je neumesten. Vsakdo si poišče delo tam, kjer mu najbolj odgovarja. Urednik SR • Še enkrat o metleški cesti še enkrat, upam, da tudi'zadnjič pišem o problem« metleške ceste. Ta je danes zgra- VINKO MUR zbližalo in jih povezalo v celoto.« ŠTEFAN DOLEJŠI — Velenje razumel, toda ne razumem, zakaj se bi moral z njim strinjati. Saj menim, da smo danes v odnosih med ljudmi že tako daleč, da je že zdavnaj odzvonilo nedemokratičnemu, »razumem, razumem«. Toliko o tem. Morda še bolj zanimiva je njegova trditev, da glasilo »šaleški rudar« ni opisoval marsikaj tako kot bi želeli. Mogoče po njegovem mnenju, sicer pa menim, da je »šaleški rudar« glasilo 00 SZDL in kot tako, glasilo najširše ljudske tribune, če bi občanom koncept lista ne odgovarjal, bi ga že zdravnaj spremenili, saj imajo pravico in možnost, da to store. Naj končam. Moje mnenje je, da je vsa polemika nepotrebna in zastarela. S tem je nikakor ne odklanjam, želim povedati samo sledeče. S svojim člankom sem nameraval spodbuditi akcijo. Ce mi je to uspelo naj razsodijo občani. Ernest Aljančič, Velenje KLJUB UGODNIM POGOJEM ZA LETOVANJE DELAVCEV RUDNIKA LIGNITA VELENJE IN RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA (CENA ENAKA KOT V LANSKEM LETU) V POČITNIŠKEM DOMU V FIESI, JE BIL ODZIV ZELO MAJHEN. f^bč^ da sem to storil pošteno in v skladu z novi- Ko je upravni odbor rudnika lig- se deli) glede na dohodek družin- ^"strinja. tUL^mSš^fZSSE. »Medobčinsko sodelovanje naj te- nita Velenje obravnaval problema- skega člana delavca ter bi znašal za Milo rečeno pa je, da se tudi občani niso po- melji na zbliževanju mladih ljudi tiko letovanja in preživljanja dopu- tiste delavce, katerih dohodek na vsem strinjali z njim. Saj bi kot tajnik kra- med občinami po njihovih interes- stov rudarjev v lepem in komfort-. družinskega člana bi bil: Sliec nThovlhleHa !"'av2aPrav i7po1' jih področjih kot so izleti, medse- nem obmorskem letovišču v , Fiesi, - do 30.000 S-dm znaša dodatni Pa fc nckaj v OCIgOTOru na elanek na. bojni obiski, reševanje skupnih pro- je ugotovil, da je bilo število prijav- regres 4UU b-din dnevno v vaja, da sem na vsa vaša vprašahja oziroma blemov in podobno. Menim, da bi ljencev ob prvem vpisu zelo majh- — od 30.000 do 40.000 S-din, znaša trditve odgovoril z »razumem«. Seveda sem takšno sodelovanje mlade ljudi bolj no. Člani upravnega odbora so ob dodatni regres 300 S-din dnevno; vsem tem sklepali, da je verjetno — od 40.000 do 50 000 S-din, znaša glavni vzrok slabemu odzivu obču- dodatni regres 200 S-din dnevno, ten padec osebnih dohodkov v zad- Dodatni regres bodo dodeljevali njih mesecih, saj bi sicer drugih le tistim delavcem, ki bodo prijavili vzrokov ne moglo biti. Takšnega ele- letovanje v počitniškem domu v Fi-»Velikokrat smo se pogovarjali o gantnega in udobnega letoviškega esi. mladinskem sodelovanju med obči- objekta verjetno pogrešajo marsika- pQ nadaljnem obravnavanju te- nami. Toda vse sodelovanje se je teri kolektivi in delavci. Očitno pa ga priporočila, pa je sindikat spre- v odgovoru na članek tovariša Aljnnčiča stl nikakor ne more gov-oriti! Menim, da je največkrat zreduciralo na obiske je, da bi zaradi majhnega števila jel še eno varianto, po kateri bi se ^ Ten^DrbTst^je ja^ »toTidMuiT^ M posameznikov. Verjetno je naš skup- prijavljenceV bilo skoraj ogroženo vsem delavcem ne glede na premo- nejše, nameravam sodelavca »šaleškega ru- prc°,ivaicemS ni plenum vsaj majhna prclomnica, rentabilno in uspešno poslovanje ženjski cenzus odobril dodatni re- darja« tovariša Aijančiča dopolniti še z ne- dobnih problemov. pa tudi duhov nismo raz- jbosebno, če bomo vse predloge ures- fi0im eres za letovanje v Fiesi v mesecu katerimi dejstvi. ..... ......... nicili. Naj naštejem nekaj oblik so- ~ , odbor po juniju in septembru Dodatni regres ia*fz°a£, S ^Sa, uZ- delovanja, za katere smo se najbol) Z-aracu rega je upiaviu uuuui ]-,;[ enoten 400 S-dm na delavca rai biti ia zbor po sklepu krajevne skupnosti zedinili. Skupni izleti v planine, daljši razpravi sprejel posebno pri- oziroma člana družine dnevno. šoštanj in drugih organizacij. Na ta vpra- športna tekmovanja, ekskurzije v poročilo s katerim je predlagal ■ f.r c:nHi fanjapa članek tovariša Novaka ne odgovar- - t- J' u -' „ '1 ,11, c nnrlnnnic nori- To drUgO varianto torsira Sinai- ja. Menim, da bi moral tovariš tajnik kot tja ene m druge občine, ogled predlog sindikalnih podi uzme^ pod v ^ 7arnHi teim kpr hi Joraan kraievne skupnosti, zbor volivcev _ pa zato ni OBVESTILO BRALCEM Obveščamo naše bralce, da bomo izdali prihodnjo številko ŠR bo izboljšala slišnost radia Slovenj- Ipevai sTndfkat podjetja delno "pa Ne Slede na to za katero varianto JeToTucUresT"""" """" "' ..............v četrtek, 27. aprila. Tak je raz- »radec bi morali misliti tudi o tem, ruc|nik iz svoie^a sklada skupne po- se bo sindikat dokončno odločil, pa Menim, da so Metiečani upravičeno kritizi- pored tiskanja v tiskarni. Prosi- da bi mladinci iz Velenja sodelovali rahr namenieheo-i za letovanie de- Je vsekakor taka oblika dodatne po- raii ter zahtevali da se nekaj ukrene, s to- rar.imevanie pri njihovih radijskih mladinskih ^namenjenega za letovanje de ^^ delaVcem zelo hvalevredna m vartMiz Me.£č * Kmo bralce za razumevanje. oddajah. Ce bodo srečanja dobro )avc£n' ugodna ter bo verjetno v naslednjih ^J^ Natidi!^ Uredništvo pripravljena, jih bodo mladinci brez Dodatni regres naj bi torej ne bil dneh pričakovati večji odziv za le- pa je bii organiziran tudi zbor volivcev, ia dvoma veseli.« enak za vse delavce, ampak naj bi tovanje. je odlično uspel, o kakšni nezainteresirano- Zakaj užaljen, če si kriv? burjali, kar omenja med drugim tovariš Novak v svojem članku, to pa v obrambo in z neuspehom. Izidor Florjan i ■ ■ .■ ~, . ... ■ ■ ' 1 Vi PODATKE ZBRAL IN NAPISAL: MATJA2 NATEK 190 LET ŠOLE, V ŠOŠTANJU 1 VPRAŠUJEMO - ODGOVARJA | FRANCI PRISTOVŠEK: »PRIKAZATI SEM HOTEL OSNOVE KAJIHOVE PARTIZANSKE POEZIJE...« V ROKE SEM VZEL LANSKOLETNO ŠTEVILKO NAŠIH RAZGLEDOV. PREBRAL SEM PISMO »K BIBLIOGRAFIJI O KAJUHU«, KI GA JE TEMU UREDNIŠTVU POSLAL FRANCI PRISTOVŠEK. TAKOLE PIŠE MED DRUGIM FRANCI PRISTOVŠEK V SVOJEM PISMU: »V knjigi Karel Destovnik — Kajuh: Življenje in delo. Zbral, uredil, uvodno študijo in opombe napisal Emil Cesar (Zavod Borec, Ljubljana 1966) — na katero smo, mimogrede povedano, kam Ob tej visoko etični in ponosni izpovedi mi prihaja na misel Balantičeva zapoznela eks-presionistična mistika. Kajuh in Balantič: umetniška generacije, do- HVH^V ^^HIBB jvcdano, po lanskoletni nagradi kar ne- zorevajoče nekaj minut 'pred dvanajsto' uro najreakcionarnejšega, na skrajni desnici slo-predolgo čakali — je med »opombami« (kot je naslov predzadnje Grudnove pesniške venskega političnega življenja živečega kle- rodnem izdajstvu. In zadostuje že najpovr-šnejša primerjava, da vidimo odločilno raz liko v moralnem vrednotenju sveta: na eni strani raztrgani, abstraktni, v dvomih se trgajoči individualizem (subtilni, zasanjani mladenič v dolgočasni sivini salezijanskega internata, ki z rilkejevsko melanholijo in mnogokrat resničnim umetniškim talentom rešuje svoje egocentrične, neizživete puber-tetne probleme v abstraktivnih ekspresioni-stičnih vizijah — da z njimi zaključi listo Smer slovenskega ekspresionizma, ki je v predvojnih letih postajala odraz bojevitega, zbirke tako dobro označil svojo dobo), ki jo je zgodovina postavila pred najtršo preizkušnjo in razbila na dva tabora, od katerega je eden — sledeč nacionalnemu razkroju nekoga političnega nazora — končal v na- rikalizma), na drugi ponosni optimizem, preprost in globoko človeški. Dve mladosti, ki ju je zajela zgodovina v najtežjem trenutku nacionalnega razvoja: ena je postala epilog, druga začetek.« na str. 268 tudi naslednji odstavek: V sklop za jasnost Kajuhove podobe sodi, sicer po naslovu skromno, drugače pa izredno pomembno študijsko delo F.(rana) P.(etreta): Zapisek o Kajuhu, objavljen v prvi številki Naše sodobnosti 1954. leta (str. 145 do 153). Z izčrpno analizo njegove jpredvojne pesmi je skušal avtor raziskati in oceniti vrednost pesmi tega obdobja, s poudarkom, da je rastla pozneje iz teh osnov Kajuhova medvojna pesem. Delo je toliko večjega pomena, ker je prva študijska ocena Kajuhovega literarnega opusa. V koncu zasledimo odmev _____ ____ tudi na izvajanje kritika v Slovenskem po PISAN ESEJ O KAJUHU, ME JE ZANIMALO KAJ GA JE PRIVEDLO, ročevalcu. Odgovor ie kratek, vendar Dri- pravi jen z vso znanstveno utemeljitvijo li- DA JE ANALIZIRAL KAJUHOVE PREDVOJNE PESMI. OBISKAL terarnega zgodovlnaria, tkr pokaže razliko, hkrati pa tSdi življenjsko in ideološko rast SEM GA IN GA NAŠEL V POPOLNOMA DRUGAČNEM OKOLJU — obf primberaStrastSlaP?Nato''slidi ^dnjl S MED URADNIMI AKTI, LISTI IN ODLOČBAMI. PRESENETIL GA JE MOJ OBISK IN MOJA NAMERA, DA GA PREDSTAVIM TUDI Z FRANCI PRISTOVŠEK JE DIPLOMIRANI PRAVNIK, ZAPOSLEN KOT VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA V VELENJSKEM RUDNIKU. KO SEM PREBRAL NJEGOV IZREDNO IZČRPEN IN Z LJUBEZNIJO NA- opombe prepisal E. Cesar in katerega nameravam citirati kasneje — opomba L. N,). Ob tej laskavi, najbrž preveč( laskavi oceni — piše nadalje Franci Pristovšek, ki me nedvomno zelo veseli, pa moram tovariša Emila Cesarja opozoriti na majhno, vendar za mene zelo bistveno pomoto: da pisec tega dela, ki je podpisan s F. P., ni Fran Petre, ampak jaz. Napisal sem ga še kot študent ljubljanske pravne fakultete na podlagi gradiva, ki sem ga nekaj let poprej kot dijak celjske gimnazije dobil pri pesnikovi materi in ki sem ga že takrat uporabil za mnogo krajši članek v glasilu celjske gimnazije »Iskri«. Naj zaradi jasnosti in pomembnosti Prl-stovškove študije o Kajuhu, ki je bila objavljena v že navedeni številki Naše sodobnosti; seznanim bralce z zadnjim delom tega objavljenega eseja. »Kajuhova pesem leži danes pred nami kot svojevrsten proizvod mladega človeka, ki doživlja svojo mladost v krvavi in razburljivi dobi, ki je predstavljala v slovenskem primeru več kot le upor proti zavojevalcu in več kot le golo socialno revolucijo; ki je predstavljala, gledana s stališča nactanalno-zgodovinskega dogajanja, obdobje^ ko je nek mali, po svoji zgodovinski usodi zatiran narod prvič v svoji zgodovini stopil v borbo s politično, državotvorno perspektivo, z demokratično revolucionarno težnjo, uvrstiti se tudi v političnem (in ne samo kulturnem) pogleda kot enakopraven član v družbo evropskih narodov. Ta poezija nosi v sebi vse posebnosti tega obdobja in tudi vse njegove iluzije, ki so sredi krvavih dni popolnega narodnega ponižanja in ponosnega upora postale neposredno oprijemljive in s svojo navzočnostjo povezale vse ostalo pesniško do/jivljanje (in to ne samo v Kajuhovem primeru, ampak lahko isti pojav ugotovimo tudi pri Boru in drugih pesnikih, ki so sodelovali v partizanskem Ijoju, samo da so stopali oni na to pot z že oblikovano literarno fizionomijo, z zrelejšim literarnim izkustvom). Glavno je vendarle to, da je to do DRUGE STRANI. Zanima me, kaj vas je privedlo do tega, da ste začeli pisati zapisek o Kajuhu? — Za Kajuha smo se na celjski gimnaziji v prvih povojnih letih močno zanimali. V našem razredu smo ob neki njegovi obletnici pripravljali o njem poseben »stenčas«. Takrat smo navezali stike tudi s pokojno Ka-juhovo mamo, ki nam je za to priliko posodila nekaj njegovih originalnih rokopisov. Ob teh obiskih pri Kajuhovi mami sem se seznanil z zapuščino našega partizanskega pesnika. Precej popoldnevov sem prelistaval to gradivo in naredil izpiske. Takrat sem naletel na novega Kajuha, ki ga dotlej — to je bilo pred Moravčevo izdajo Kajuhovih pesmi — še nisem poznal; ne njegovo predvojno pesem in ne zanimivo korespondenco, ki jo je imel z nekaterimi .sodelavci pri predvojnih literarnih revijah, zlasti »Slovenska mladina«. O tem sem takrat napisal krattik članek, ki je bil objavljen v glasilu celjske gimnazije »Iskri«. Iz prebranega sem zvedel, da ste esej pisali kot študent pravne fakultete. Bil je tudi objavljen leta 1954 v Naši sodobnosti. Kako je prišlo do tega? — Nekaj let pozneje sem članek, ki je bil objavljen v »Iskri«, bistveno predelal. Skušal sem ob analizi družbeno-ekonomskega okolja, v katerem je rasel Kajuh in njegove predvojne pesmi, prikazati osnove iž^ katerih je nastala njegova kasnejša partizanska poezija in povezanost tega njegovega snovanja z duhovnimi tokovi v slovenski poeziji in politiki. Na kratko sem se v tem zapisu dotaknil tudi teme, ki je bila takrat še močan »tabu«, to je primerjave z Balantičem. Nek moj prijatelj je ta članek dal v kuverto in odposlal Naši sodobnosti, kjer je bil zapisek tudi objavljen. V pismu Našim razgledom pišete, da ste avtor »Zapiska o Kajuhu« vi in ne univerzitetni profesor Fran Petre, kot je v opombah napisal k svoji knjigi Emil Cesar. Kako je prišlo do napačne navedbe o avtorstvu vašega dela? — Moj esej je bil podpisan v Naši sodobnosti z inicialkami F. P. Emil Cesar se mi je nekaj mesecev po mojem objavljenem pismu v Naših razgledih pismeno opravičil in obljubil, da bo v drugem delu knjige Kajuhovih zbranih del objavil popravek. L. N. BASEN Petelin in petelinček Na plot, ob kmečkem dvorišču, barv. močno in"prvobitno, da je povedano skoči petelinček. Ves se ie našo- »Ko-ko-ko! Pridite sem! Našel v obliki, ki ima vse značilnosti resničnega, , .. .. , samoniklega umetniškega ustvarjanja. Očitati pirnl in je ibahavo zakrilil s pe- sem vam zrno.« Vse J)II tke SO se Mr^t^rSS^-toteR^S: rutnicami. Ozrl se je po dvori- zbrale ob njem in prva, ki je jala, se pravi, ne razumeti umetniške fizio- gču, ee ga putke vidijo kako ima prišla do njega je zrno pozobala. nomije njenega ustvarjalca, ki je ravno v , . 1 . r'' . , . i i • j ■ i i tej in takšni obliki našel svoj intenzivni lepo pisano perje, rotem je za- Odšel je dalje, da najde hrano umetniški izraz. Res je tudi v Kajuhovih ViH^lli-il I * ..... partizanskih pesmih, v tem drobnem zvezči- IJ^ctl ■ ču poezij ki so nastajale večinoma v težkih »Le sem putke, kikiriki! Le mesecih ljubljanske ilegale, marsikje še kak , , . , T. nezrel verz, prisiljena primera, nepravilen Sem, tla VaiTl nekaj povem 1 JTO- n edvomno^ d rž i j o^v rs t kie1* Dut^MoS P^al va« bom V druge kraje, 'V teh pesmih je ujel,Kajuh ravnotežje te- kjer bo dosti pšeničnega zrnja, mati ke in svoje ustvarjalne sile; čist umet- i ' v . , -i i i , niški izraz in skladna oblika sta se zlila v KOTUZe, crVOV in drugih dobrot, eno z zdravo, borbeno idejo, ki je dozorela T f.nn SP vam- lin rrnrliln in usoira že v prvih Kajuhovih stihih. To je dvignilo , eP° ®e , ff0Cl , 111 vseSa njegovo delo v sam vrh slovenske poezije na boste imele. Kikinikiii!« najusodnejšem prelomu dveh dob'. — V teh, cl »i • i j n , j. ■ i" .»„ ~i " v i včasih s prav petofijevskim zagonom napi- akocil je s plota in je odkora- .nla tujem dvorišču končal svoje sanih stihih nain stopa Kajuh naproti kot £11 nn tli i P dvorišče Nobena rwi+- živi i (Ml ie v loncu zrela, samostojna pesniška osebnost, kot J11 lld luJe uvoribee. iMonena pui življenje v lont-U. iskren, globoko občuten odraz slovenske za- ka nui ni sledila. Nauk: Ta basen nima nauka, še za druge. Mala čojjka se oglasi: »Ko-kooo, kako je dober.« Neka putka doda: »Kako je možat in skromen!« »Gremo za njim!« so sklenile v en glas. Cez nekaj časa je ipetelinček vesti v nekem težkem zgodovinskem trenutku. Ponosni borbeni patos, temna groza težkih vojnih let, strastni upor in vera v bodočnost — in topla, iskrena izpoved mladega človeka, ki tudi v trenutku, ko se osebna usoda tako tešno prepleta s tokom zgodovine, ne skrije in ne zataji svoje človečnosti — ki jo ravno ta zgodovina gnete in utrjuje, dela močnejšo, svojsko, lepšo — tako nam je Kajuh zapel drzno pesem o narodu, ki ga je samo milijon in se ga ne da uničiti, tako nam je Kajuh zapisal tisti drobni venec ljubezenskih, teh 'kitajski liriki podobnih verzov', ki jih smemo uvrstiti med najlepše erotične pesmi v slovenski liriki. Mehka, topla, globoko človeška in jx»nosna, včasih rahlo patetična in zastrta z rahlo melanholijo, po svoji obliki spominjajoča na narodno pesem (in tudi so nekatere od teh pesmi že danes v pravem pomenu besede ponarodele), nam ta poezija odkriva najbolj osebne strani Ka-juhovega medvojnega doživljanja: Ne bo me strlo to, da mi te več pri meni, še više dvignil sem glav6, še bolj mi v prsih je zavrelo, še bolj po žilah zakipelo ... A kadar bo drugačen svet, se vrneš čisto, čisto moja, če pa tedaj me več ne bo, vzravnaj, kot jaz sedaj, glav6, saj vem, kako ti b« hudo. Tedaj se pojavi med putkami a ima misel. NE BODI VELIK — velik petelin, lepih enostavnih BODIMO VELIKI! — Prosim steklenico piva! — Zmanjkalo! — Pa kozarec vina? — Zmanjkalo! — Potem mi prosim dajte moj plašč in klobuk. Grem... — Obžalujem, tudi to je zmanjkalo! AFORIZMI Najtežje je biitii velikodušen v lastni režiji. Dokler gre pri ločitvi za ločitev od mize in postelje, ni težko. Težje je, kadar gre za televizor in avto. Šele takrat, ko je pokvaril tretjo uro, je spoznal, da je čas denar. — Kaj je ironija? — Kadar v puščavi nekdo umre od žeje, pa ima vodo v kolenu. Žena vpraša moža: — Ali ime boš ljubil tudi potem, ko bom imela sive lase? — Zalkaj pa ne? Ce sem te lahko tudi takrat ko si imela črne, svetle, rdeče in rjave!... Dekle se toži fantu: — Včasih sd govoril, da sem jaz zate cel svet___ — Da, to je bilo takrat, ko še nisem imel razširjenega znanja iz geografije. ZAPIS IZ ŠOLSKE KRONIKE V NADALJEVANJIH Tudi takrat, ko so naši predniki orali ledino, so se zakoni spreminjali. Vse spremembe pa so prinašale nove stvari in nova spoznanja. S šolskim zakonom od dne 14. maja 1869 se je pojavilo novo življenje. Tedanjim predmetom so se pridružili novi: risanje, petje, telovadba, ženska ročna dela, in realije to je zgodovina, zemljepis in prirodopis. Po preobratu, leta 1918, so opustili nemščino kot drugi deželni jezik in uvedli srbohrvaščino, kateri sta se pridružila še kmetijstvo in deška ročna dela. šolsko delo se je torej v tej dobi razširjalo in poglabljalo. Namesto nemškega učnega jezika je veljal slovenski. Pri vsem tem pa trditev ni točna, kar lah^o razberemo iz podatkov, da je šolski svet na eni izmed svojih sej sklenil, da naj nemški jezik ostane še v veljavi od petega razreda dalje. To je potrdil tudi okrajni šolski svet. Težko je bilo takrat izkoreniniti stare nazore in kar preko noči uvesti nekaj novega, to je utrditi slovenski jezik na naši šoli. V tem času se je izboljšal z novim zakonom tudi gmotni položaj učiteljstva, ki je začelo 1. januarja 1871 dobivati plačo iz deželnih sredstev; po letu 1918 pa iz državne blagajne. Opravljanje službe cerkovnika je bilo po zakonu prepovedano, služba orga-nista pa se je smela še nadalje opravljati. V šolo so morali hoditi otroci iz krajev iz katerih še danes hodijo. Iz šolskega okoliša se je izločila Topolšica, ko je le-ta dobila 1885 svojo šolo. Za Ravne pa se je ustanovila 1. 1898 podružnična šola z lastnim šolskim okolišem. Skrb za šolo je prevzel okrajni šolski svet, ki se je po svojem .sestavu formiral 3. II. 1870. V tem šolskem svetu najdemo naslednje: PETER MUSSI — predstavnik šole, Mihael Golob — gostilničar, Anton Satelšek — župnik, Mihael Golob — Topolšica in Miha Slivnik — Sv. Florjan. Ti sveti so obdržali svojo vlogo vse do leta 1927, ko so namesto njih nastali šolski odbori, ki jim predseduje župan občine. Ostala stalna člana pa sta bila učitelj in okrožni zdravnik. Prvi tak predsednik je bil mestni župan, trgovec Franc Vrečko, zdravnik Fer-do Korun, učitelj pa Martin Vrečko. Šele v tem času so tudi ločili nadzorstvo cerkve nad šolo in uvedli okrajne in deželne šolske nadzornike'. Ti so svojo nalogo opravljali tako dolgo dokler niso namesto njih postavili prosvetne referente pri sreskih poglavarjih, pri nas v Slovenj Gradcu. Prvi referent za naš kraj je bil Miloš Grmovšek. Višji prosvetni oddelek za Slovenijo pa je bil šele 1. marca 1924. leta ustanovljen v Ljubljani z novim šefom Leopoldom Poljancem na čelu. V tej razgibani dobi okoli leta 1869 in naprej, je šoštanjska šola imela le dva razreda. Sprva se je imenovala ljudska šola, po preobratu pa osnovna šola. Tisti čas se je zvrstilo kar 11 učiteljev. Ob začetku I. svetovne vojne pa je poučevala tudi prva ženska — učiteljica Cilka Trobej, kasnejša ravnateljica osnovne šole šoštanj, ki danes živi na Cankarjevi cesti v Šoštanju in uživa zasluženi pokoj. Brez dvoma bi ravno Cilka Trobejeva dogodke te dobe še bolj natančno lahko opisala, saj je živi leksikon našega kulturnega in prosvetnega dogajanja v Šoštanju, posebno pa še dobo v kateri je aktivno delala in bila nadvse vzorna učiteljica. Še pred začetkom prve svetovne vojne so se pokazale potrebe po novih iin večjih učnih prostorih. Šoloobveznih otrok je bilo iz leta v leto več. Zato so v Šoštanju začeli že leta 1875 misiliti na gradnjo nove šole. Minilo pa je deset let predno so začeli delati. Leta 1885 so občinski možje odkupili Samoborjev travnik (ta je bil tam, kjer je danes šolsko poslopje) za šolske potrebe. Načrti za stavbo so bili pripravljeni, enako tudi predračunska vrednost šole, ki je znašala 14.121 goldinarjev. Seveda pa je pri tem nastalo vprašanje, kje dobiti sredstva. Odločili so se, da vzamejo posojilo pri občini in ga vrnili v treh obrokih, ko bi posamezne občine prispevale v ta namen. Pojavile so se takoj začetne težave. Župan občine, ki je zavzemala okoliške kraje, Miha Tajnik je poslal odboru sledeče sporočilo: »Tukajšnja občina bo vsekakor vplačala na njo pripisano vsoto, vendar le pod pogojem, da se v novi šoli upelje narodni slovenski jezik kot pouče-vallni jezik, nemščina pa je lahko le zadnja leta poučni predmet, nikakor pa poučevalni jezik.« 6. oktobra 1885 se je sestala uradna komisija, ki gradnjo nove šole odobri. Kot je še, danes navada so, tudi takrat razglasili licitacijo. Prijavili so se 4 ponudniki. No, tudi proti tej odločbi je bila okoliška šola proti, kajti .smatrala je, da se oddajo razne vožnje peska, kamenja, apna in lesa domačim kmetom in se jim tako omogoči nekoliko zaslužka. Po mnogih razpravah so gradnjo šole le oddali 1. decembra 1885 Francu Skaizu p. d. Pavlincu za ceno 12.991 goldinarjev. To vsoto pa so morale prispevati vse občine, na podlagi neposrednih davčnih obremenitev: občina okolice šoštanj je prispevala 51 % občina trg šoštanj je prispevala 32 % občina Sv. Florjan je prispevala 11,5 % občina Topolšica je prispevala 5,5 % 6.625 gld. 91 kraj. 4.157 gld. 43 kra!j. 1.494 gld. 08 kraj. 714 gld. 56 kraj. Na spomlad 1886. so pričeli z delom/Gradnja je hitro napredovala, tako da je bilo poslopje izgotovlijeno že v novembru mesecu. S poukom pa še niso pričeli v novi stavbi, kajti določili so, da jo svečano otvorijo v začetku novega šolskega leta, ob veliki noči, to je 1887. Tega leta je bilo poslopje tudi kalavdirano in prevzeto. Graditelji in občani, ki so pri gradnji in pripravah sodelovali, so dobili od deželnega glavarja javno pohvalo za šolo, iki so jo pomagali graditi, saj take šole daleč naokrog ni bilo. Z novim šolskim poslopjem je vse oživelo. 1888/89 se je šola razvila v 5-razrednico. Tega leta so tudi Ravne dobile podružnično šolo z dekretom od 8. 4. 1898. Pouk so pričeli 25. maja 1898. Prvi učitelj je bil Ivan Šumljak. Zanimivo je, da so učitelji hodili dnevno poučevat v Ravne in da so se v tem obdobju zvrstili skoraj vsi šoštanjski učitelji. Zaradi naraščajočega števila otrok dobimo leta 1902 že prvo vzpored- nico I. razredu. V sami šoli je prišlo do manjših preureditev, da so dobili potrebne prostore. Leta 1904 pa so ustanovili; 6. razred. Za te razrede ni bilo prostora v šoli, zato so najeli prostore v vili »PRADE« za hotelom Jugoslavija (danes mesarija KZ za hotelom KAJUH). 1918. leta so ukinili 3-razredno nemško »šul-feranjisko šolo«. Učence te šole so vpisali v slovensko šolo, kd je dobila 1919. leta paralelki II. in III. razred. Prostori so ostali kar v bivši nemški šoli, ki so jo kupili od šolskega sveta za 8.500 dinarjev. Venjetno se bo marsikdo pri branj.u teh vrstic spomnil imen učiteljev, ki so takrat, po končani I. svetovni vojni, na novo orali ledino. Takrat so poučevali: Martin Vrečko, Jurij Vreže, Srečko Robinščak, Josip Kotnik, Franc Kurnik, Justina Janežič, Amalija Ravter, Vlado Podrekar, Erna Pevnik, Franc Burdijan, Julija Fister in drugi. (Dalje prihodnjič) § Potovanje vojne poročevalke Miechele Ray je spremljal ves svet. Ugibali so zakaj je odšla ravno v Vietnam. Sama je vedela, da se ljudje zanimajo zanjo. 0 Ne bom zaenkrat povedala zakaj sem se odločila za ta podvig — je rekla Miechele. Ko se bom vrnila v Pariz, bom dokazala, da nisem tako neumna kot mnogi mislijo. Vem kaj hočem. Moje potovanje ni norost... Nimam posebnih iluzij. Film, ki ga bom posnela, ne bo za festivale. Za televizijo pa bo odličen. , Prva ženska, ki je spala v kapitanovi kabini Miechele je želela potovati s sedmo vojno floto. Najprej ji niso dovolili. Po dveh mesecih sitnarjenja je kočno uspela. V tem času je pridobila precej prijateljev med oficirji in mornarji. Iz komande so ji sporočili: »Spoznali smo vas. Lahko potujete s sedmo floto.« — To je prvič, pravi Miechele, da je neka ženska spala na ladji in povrhu še v kapitanovi kabini. Med tem križarjenjem se je spomnila Pariza, modnih revij. Zdaj pa žvižgajo nad glavo krogle. Živi vznemirljivo življenje. Miechele je za amerikance ljubka neumnica in junak. V Vietnamu se je zredila za pet kilogramov. — Ne veš kaj boš jedla jutri, zato jej danes, je venomer ponavljala. Prvič se je srečala s smrtjo Vedno je odbijala vojaško spremstvo. — Ne želim, da bi bil kdo ranjen zaradi mene. Če silim v nevarnost, grem na svojo odgovornost. Ničesar ne tvegam. Poglejte na dlani mojo življenjsko črto. Poudarjena in dolga je. Njeno potepanje po vietnamskih cestah in bojiščih ni bilo vedno lahko in prijetno. Povsod ni mogla s svojim malim in posebej zaščitenim avtomobilom. Zato je morala večkrat ramo ob ramo z vojaki. Včasih se je pripeljala na bojišče tudi s helikopterjem. O tem je pisala nekemu prijatelju: — »V helikopter stopam kot da je džip. Toda vedno, ko ga sredi bitke zapuščam, me grozno stisne v trebuhu. Z obeh strani dva mitraljeza in namršeni obrazi, ki jih ni nič manj strah kot mene. Tudi Miechele nima jekla namesto živcev. Predno je odpotovala v Vietnam ni mislila, da bo morala sodelovati v borbah. Odpotovala je, da bi snemala. Vprašali so jo, če bi še kdaj odšla kam drugam na bojišče. — Ne verjamem. Zame je dovolj teh nekaj mesecev, ki sem jih preživela v Vietnamu. Videla sem mnogo grozot. V spominu nosim sliko ljudi, ki so umirali in trpeli. Mlada ženska, ki je poprej udobno živela v Parizu se je K, tu v Vietnamu prvič srečala s smrtjo. Bilo je takrat, ko v | teh krajih neusmiljeno dežuje. Prvič so švigale krogle mi-Jvio njenih ušes. Ni minulo pol ure, ko je že bila obkrožena z mrtveci. Ne ve kaj se bi takrat z njo zgodilo, če ne bi vstrajno snemala in se tako zavzela za svoje delo. Takrat se je prvič vprašala, kaj počenja v Vietnamu. To ni primeren kraj za žensko. Pri tej ugotovitvi pa je seveda pozabila na tisoče vietnamskih otrok in žena. »Pofučkam se na denar« Mnogi so menili, da je odšla v Vietnam zavoljo denarja. Miechele to zanika in pravi, da denar za njo nič ne pomeni. Potrebuje ga samo toliko, da lahko dela kar želi. — Če delam zanimive, zase zanimive stvari, pravi Miechele, sem sama s seboj zadovoljna. Biti znana samo zato, ker sem manekenka — to ni nič zanimivega. Dosti boljše in pomembnejše bo, če me bodo ljudje poznali po tem, kar sem storila v Vietnamu. Igračke za malega Patricka Njen enajstletni sin je ta čas, ko je bila ona na bojiščih živel v Niči pri njenih starših. Sicer pa živi z njimi že od takrat, ko se je Miechele ločila. Vzgojo svojega sina je prepustila njim. Težko življenje v Vietnamu si je lajšala ob misli na malega Patricka. Vsak dan sta si dopisovala. — Moj sin Patrick je zelo ponosen name. Res je nekoliko žalosten, ker nisem z njim, vendar mu je pri mojih starših dobro. V pismih mu opisujem svoje življenje. Kot vsi dečki njegovih let, si tudi on želi avantur. Čeprav živim sama takšno avanturistično življenje in je on nato nad vse ponosen, želi, da se kmalu vrnem ... Želel je, da mu mamica pošlje iz. daljnega sveta igračke, fotografije avionov in ladij in... Mamino fotografijo v vojaški obleki. Mamica mu je poslala obročke za ključe, na katerih so bile označene vse enote, kjer je prebivala. Sinek ima tudi kolekcijo sveh mogočih zastavic in vojnih znakov. Spet moža in še šest otrok O bodočih načrtih ne govori rada. — Delala bom nekaj povsem drugega kot sedaj. Morda bom spet potovala z avto-ekspedicijo. Vabljiva je pot od Al-žira do Keptauna, ki so jo prepotovali v devetih dneh, eni uri in 10 minutah. Morda bi jo jaz prepotovala v osmih dneh. Pozneje bom v Parizu odprla modni salon, nato pa se bom poročila. Želim imeti še šest otrok. Čeprav ne govori dosti o privatnem življenju, se je ob neki prilika le U.dala. — Človek, ki se bom z njim poročila ne bo vsakdo, najmanj pa kakšen play-boy. Mora biti vojak, vendar ne ubijalec. Se pravi borec, ki ima/dušo. Rada bi bila žena človeku, ki bi bil podoben ameriškemu farmarju iz pionirske dobe preteklega stoletja. V Vietnamu sem imela dovolj priložnosti, da spoznam ljudi in precenim njihovo vrednost. Zame je idealen moški samo borec s precejšnjo mero romantičnosti. Je takšnega že našla? — Ah, ne! To je težko najti. Vsi borci tudi radi ubijajo, pravi Miechele. Verjetno tak moški ne more biti povsem dober mož. Vendar se ne bom-poročila z moškim, ki bo odšel ob devetih v pisarno in se vrnil ob šestih zvečer, razen, če bi delal kaj zelo zanimivega. Tudi kozmonavta ne maram, čeprav so heroji višav. Njihove akcije in junaštva so odvisna od naprav, ne toliko od njih samih. Mirni Malenšek »A boš prisedla?« je vprašal. Saj zato čakam,« je smeje reklo dekle. Mihela je videla, da je dekle čedno in da ima vesela, zdrava usta, polna lepih zob. »Čevlji so me ožu-lili,« je povedala. Kmet in Mihela sta hkrati pogledala na njene noge. O-bola si je nove čevlje, stare pa je spravila v kartonsko škatlo od novih. , »Mar bi se preobula,« je rekel kmet. »Nisem strpela, da bi ne poskusila hoditi v novih,« je reklo dekle. »Saj junčka lahko privežem zadaj, sama bom pa sedla na tistile kov-čeg, kajne?« Govorila je, kakor bi šele zdaj opazila na vozu tuje dekle. S prostodušno radovednostjo je opazovala Mihelo. Vsak nov človek, ki pride v vas, prinese v vsakdanjo enoličnost nekaj spremembe. »Kar privezi,« je rekel kmet. Privezala je junčka in sedla zadaj na kovčeg. Nato si je sezida nove čevlje in ogledovala ožuljene noge. »Kakšen mehur imam na peti!« je rekla. Kmet se je malomarno ozrl. »Pa res. — Odkod pa ženeš junčka?« »Ata so ga kupili na sem-; in ju. Z državnega poses tva je. Jupitrov. Tistega bika, ki so ga menda pripeljali s Ho-landskega. Na razstavi je dobil premijo.« »E?« se je začudil kmet in se čisto obrnil, da bi si lahko bolje ogledal temnodla-kega junčka z drzno glavo in belo liso na čelu. »Koliko pa je oče plačal zanj?« »Sedmedeset ali osemdeset. Ne vem dobro.« »To je lep denar,« je zamišljeno rekel kmet. »O, je!« »Kje pa si očeta izgubila?« »Z vlakom so se odpeljali. Tako so madušljivi, da ne morejo več hoditi, zato sem kar sama gnala. Saj nagajal junček ni.« »Pa boste imeli plemenskega bika,« je rahlo zavistno pokimal kmet. »Zakaj ga pa vi niste kupili, oče Zaletelov?« ga je vprašalo dekle. Mihela se je zganila. Zaletel torej. Bo vsaj vedela, kako se pravi pri hiši, kamor je namenjena! Nehote ji je ušlo: »Pri Zalletelu se pravi?« Kmet je začudeno pogledal. »Pri Zaletelu,« je rekel, kot bi ne mogel razumeti, da je nekje na svetu človek, ki ne pozna njega in njegove domačije. »Zdaj vsaj vem, kam grem,« je rekla Mihela. »A ti Lenka ni povedala?« »Ne. Morebiti. Povedala je samo tako... na splošno.« »Ali jo peljete domov?« se je oglasila Cila. »človeka rabimo za delo,« je zamrmral starec, kakor bi se nenadoma spet prebudile v njem vse stare tegobe. »Na kmetih delati je zadnja«, je pikro rekla Cila. »Jaz tudi včasih mislim, da bi jo potegnila v 'tovarno.« »Ti si mi prava!« je zare-žal kmet in srdito švignil po kobili, da se je potegnila po mišjerjavi dlaki siva, dolga proga. Kobila j.e zatopoitala s težkimi nogami, zadaj pa se je napela vrv in junček se je pognal v skok. Cila je začela loviti uzdo in vpiti: »Nikar ne poganjajte! Junček se bo odtrgal! Še tega bi se manjkalo, da bi ga po polju lovili!« Zaletel je spet nategnil vajeti in kobila je pri priči začela krevsati s privajenim, počasnim korakom. Kmet se je zgrbil in se naslonil na sedežu. Na tihem je ugibal, kako morejo biti mladi ljudje tako lahkomiselni. Saj je kot bi bili vsi obsedeni! Poleti garaš po polju in vidiš njive, kjer raste plevel za moža visok. Duša te boli... Šel bi in se napil! V pijanosti bi jokal in izpil iz sebe žalost. Ali pa bi zrasel v tebi pogum in bi vsaj za nekaj časa mogel verjeti, da je mogoče vse popraviti. Da bodo mladi ljudje postali drugačni in bodo spet začeli spoštovati zemljo. — Eli, svet bi se pa kljub temu ne spremenil in na zapuščenih njivah bo kar naprej rastel plevel. Torej drži svoje, dokler moreš! »Misliš, da je v tovarni sama dobrota?« je rekel čez čas. »Takega garanja ni kot na kmetih.« »Kar tole poglej!« Zaletel je namignil z glavo na Mihelo. »Dve leti dela v skladišču — in kaj ima? Z menoj gre, da ji ne bo treba plačevati hrane in stanovanja. V 'mestu se denar kar porazgubi.« »To je pa res,« je tiho rekla Mihela. Nehote je pomislila na svoj mali črni kuhalnik v zelenem kovčku, na dva pločevinasta krožnika, z modrim robom,-na aluminijast lonec in rdečo kožico ter dve skodelici za kavo — razen obleke vse njeno premoženje. K temu bi lahko prištela še nekaj kinopred-stav, kremovo rezino v slaščičarni po prvem, ko dobi plačo in včasih obisk pri frizerju, ko se z užitkom prepustiš rokam lepega dekleta v beli halji, ki ti umiva glavo z dišečo milnico, nato pa sediš dve uri s trdo navitimi lasmi in aluminijastimi po-klopci na glavi — vse zato, da naslednje dni segajo dekleta v skladišču s prsti v tvoje lase in ponavljajo: »Oh, sijajno! Gotovo bo dolgo držalo!« — čeprav nikoli ne drži dolgo. »Saj vaš Miha in Ana tudi nista ostala na kmetih,« se je zbadljivo oglasila Cila. Kmet ba bil skoraj še enkrat švrknil z bičem po kobili, »če bi bila mene poslušala, bi bila ostala.« »Zakaj? Saj se jima dobro godi!« »M-ja,« je zagodrnjal starec. »Miha se vozi z motorjem.« »Hudič pa motor!« se je obregnil stari in utihnil. Pri srcu mu' je postalo tesno, kakor zmeraj, kadar je razmišljal o takih rečeh. Svet se je spremenil v motorje, asfalt, betonirane ceste in električne daljnovode. Povsod je sam železobeton, elektrika in gumi. Potem še radijski sprejemniki in telefoni.- časniki, ki so nekoč pisali o zlatih porokah in med cenami z dnevnega tržišča prinašali fotografije jubilantov, polnijo zdaj stolpce z vznemirljivimi vestmi o atomski bombi, Ne — o vodikovi bombi. Atomska bomba je že zastarela, pravijo. Toda zaradi atomske bombe so zoprne, dolge zime in deževna poletja. Svet je ponorel. Človeštvo je kakor žrebec, ki se vzpenja na zadnje noge in divja. Težko se je znajti. Za grunt in stari, preizkušeni način življenja skoro ne bo več prostora. Eh, ko bi bil človek mlajši! Starcu pa se je težko upirati vsem tem čudniim rečem, ki jih niti razumeti ne more. »Grunti bodo šli počasi v nič«, je rekel s težavo, kakor bi moral vsako besedo iztrgati iz svoje notranjosti. »Brez gruntov pa ni mogoče živeti!« V starcu je nenadoma zrastla bolna škodoželjnost. Naj pa poskusijo živeti brez zemlje, brez kruha — ti mladiči, 'ki bi radi vse postavili na glavo! »Kaj ste se pa tako razjezili? Saj nismo na sestanku v Domu!« ga je zavrnila Cila in se drobno zasmejala. »Na sestankih tudi ne uganejo nikoli nobene modre,« je čemerno odvrnil kmet. »A mislite tisto zadnjič zaradi farovškega vodnjaka?« »Nisem bil zraven. Kaj so ogla na dvorišče. Nikogar ni rekli?« je vprašal s prebuje- bilo, da bi jima prišel napro- nim zanimanjem. ti. Zaletel je jezno premeril »Župnik trdi, da so ga po- hišo in hlev, potem je togot- kvarili Lojzini otroci. Da so no vrgel bič pred zaprta hiš- nametali vanj blata in ka- na vrata, menja « »Spet ga m! Kam se je po- »Lojzi ni bilo treba dati tegnil, hudič!« Ozrl se je na stanovanja v farovžu!« je dekle, ki je lezlo z voza in pribil Zaletel. »Zdaj naj pa mirneje dodal: »Dal ti bom soseska vodnjak popravlja!« ,n karnrn t] hnm nnka" jesti in kamro ti bom pokazal. Samo počakaj, da izpre-žem!« Vdano je prikimala. Potem je stala zraven voza in zamišljeno ogledovala veliko hišo z dvema vrstama oken. Zdela se ji je pusta in prazna, kakor bi bili pravkar odnesli iz nje mrliča. »Lojea taji »Mrha!« je jezno zarezal krnet. »Mrha — kolikor je je!« »Delati pa res noče,« je obotavljajoče reklo dekle. »Ta bo delala! Saj ni neumna! Pokojnino ima po možu, pa invalidnino in clo-klade. Kaj bo delala! Mrha, izvožena kot tale cesta!« ^ Cila se je zasmejala. Prijeten topel smeh ji je prihajal Poznojesenski dnevi so bi-naravnost iz grla. Tudi Za- li pusti, polni težkega vonja letel se je zasmejal. Kratko, mokre ilovice in vodnih hla-razdraženo. Mihela ju je tiho pov, ki so silili iz črnice. V poslušala. Vse ji je bilo ne- vonju je bil zadah po travi, znano, tuje. Nič ni vedela o ob jutrih oparjeni od slame, Lojzi in o farovškem vod- po žalostnih, široko poveše-njaku. Tudi o plemenskih nih listih umirajoče trte za junčkih najbrž nikoli ne bo hišami, po gnijočem listju mogla govoriti. Njen svet je iz sadovnjakov in blatu, ki bil drugačen. Najprej je bi- se je na široko razlilo iz kola to bajta s sajastim ognji- lotečin po vaških kolovozih. _ ščem v veži in nizko kamro, Glasovi jesenskih večerov so kjer je bilo pozimi hladno bili žalostni: škripanje roči-kot v ledenici in jo je pono- ce pri vodnjaku, voda, ki teči stiskal mraz v pošasten če v podstavljeni škaf, ble-obroč, ki ga ni mogla razbiti janje ovac in lačno, nestrp-niti opeka, ki si jo je pogre- no mukanje krav, težki ro-la v peči. V tem svetu je bi- pot voza na cesti, osamela la tudi Reza, petdesetletna kletev brez odziva in švist in sila pobožna, ki je nepre- vetra skozi črno drevje in stano govorila o šesti božji nad opečnimi strehami. Na zapovedi. »Velik greh je, če podu je bilo vlažno in mraz, kdo nečistuje,« je ponavlja- tema se- je lovila po kotih, la Miheli, ko je ta nekoliko Detelja v svislih je dišala odrasla, — »Tako velik greh, plesnivo, tudi proso je bilo da bi se na grešnika moral plesnivo, preležano — prah podreti strop in prav nič bi je zatohlo silil v nosnice Ci-se ne čudila, če bi se to zgo- rilu in Miheli, ki sta naprav-dilo!« — Tisto o stropu si je ljala kopo. Mihela zapomnila bolje kot Mračilo se je že in zato vse druge nauke. — Potem sta hitela z delom. Vlažna je bil njen svet še žaga z vi- slama ju je bila po rokah in sokimi skladovnicami desk. po obrazu, od časa do časa Žaga je noč in dan, grizla jima je puhnila dušeča ples-hlode in bljuvala deske. Ni- noba v nosnice in v oči, da koli jih ni zmanjkalo. Mihela sta morala prenehati z de-je stala na kupu, oblečena v lom, dokler si nista obrisala hlače iz grobega sivega plat- solznih oči in izkašljala prana, kakršne nosijo delavci in hu. Potem sta spet molče je naravnavala deske, rume- delala. Pod nogami so se ji-ne kot kruh — vsak dan ma trkljala trda, okrogla . osem ur deske. Takrat je mi- prošeha zrnca, ki jih je Mislila, da bo vse življenje hela čutila skozi podplate, skladala deske — ali pa se Včasih sta oba hkrati pogle-bo poročila, kar bi bilo bo- dala' kup prosenih snopov, lje. Potem pa se ni poročila ki so še čakali, da jih zložita in tudi deske je nehala skla- v kopico in potem pred vra-dati. Pobegnila je v svoj dru- ta, v širok snop svetlobe, pri-gi svet, v svet majhnih vo- hajajoče izpred hleva, kjer zičkov, visoko naloženih z so obrezovali repo. Včasih balami pisanega barhenta, je z dvorišča priletela do nji-rožastega kretona, umetne ju beseda, osamljena, izgub-svile in balonske svile. To je ljena v zgoščenem se mraku svet visokih polic, polnih in se dotaknila ušes, ne da blaga, svet sindikalnih se- bi prodrla clo zavesti, ter se Stankov in deklet, ki si ku- spet izgubila v sivini. Fant pujejo za svoje lahke polet- in dekle sta delala na vso ne oblekce ostanke blaga z moč: ona mu je podajala napakami po znižanih cenah, snope in on jih je spretno V tem svetu je tovorni avto, zlagal drugega k drugemu, s katerim se vozijo delavke Na sredi kopice je že zra-na skupinske izlete. Pravza- sla široko razčeperjena »ba-prav ni slabo — lahko si po- ba«. Med delom so se vča-polnoma iskren. Lahko bi bil sili njune roke nehote dotak-celo srečen, če bi imel... Da, nile ali pa sta oplazila drug svoj dom in svoje ljudi bi drugega z rameni — toda moral imeti. Hudo je,, če vi- vselej sta se naglo razmakni-siš v zraku in nisi nikjer do- la, ker jima je postalo nema. rodno in sta spet delala kot Cesta se je prevesila v kla- dva stroja. Tako tuja sta si nec. Spodaj je mežikala vas bila, da nista vedela, o čem z živimi očmi razsvetljenih bi govorila. Oba je tudi pla-oken. Kobila je začutila bli- šil gospodarjev glas, ki sta žino doma in voz je hitreje ga slišala z dvorišča. Njemu zropotal navzdol. Žival jii za- bi ne bilo prav, če bi počiva-drževala voz, komat ji je si- la in se pomenkovala, lil čez ušesa in kmet je naglo Samo še petdeset, štiride-privijal zavoro. Junček se je set, trideset snopov in kopi-spet skušal odtrgati in Cila ca bo narejena, je mislila je na vso moč vlekla za vrv. Mihela, in: Zunaj je gospo-. Končno pa so zdrdrali čez dar! Če pride sem, naj vidi, most in se ustavili pred Gre- da delam! Toda zdaj ga naj-gorčevo hišo. Cila je naglo brž ne bo. Zunaj sedi na niz-skočila z voza in odvezala kem stolčku in obrezuje re-junčka. po. Bebasti Gregorčev An-»Kako so se mi noge raz- žek mu pomaga. (Mihela ga bolele,« je rekla. je to popoldne videla prvič »Kmalu si počeli' žulje,« je in se začudila majhnemu, hudomušno menil Zaletel. »Da boš lahko plesala, ko bomo meli proso!« »A ga boste res šele meli?« tridesetletnemu bebcu z rumenimi lasmi, ki so mu štrleli izpod oguljene kape kot šop zmršene slame in njego- se je začudila Cila. »Ampak vim velikim, koničastim miš- plesala pa bom! Lahko noč in hvala!« »Pojutrišnjem bo kopa!« je zaklical kmet za njo, ko je že vlekla junčka proti hlevu. »Priiidem!« Kmet je spet pognal. Čisto se je stemnilo. Sredi vasi je z bičevnikom pokazal Miheli veliko poslopje. »Zdaj sva pa doma.« »Doma,« je zamišljeno reklo dekle in si začelo ogledo--vati hišo. Voz je zavil okrog_ jim ušesom). Na podboju hlevskih vrat pa sloni potepuh Lojz. Nehote je prisluhnila po-menku z dvorišča. Zdaj je bilo razločno čuti Lojza, ki je rekel: »Kozarček žganja bi mi pa že lahko dali, oče!« Gospodar je odvrnil: »Še nismo kuhali. Brozga čaka v sodih.« (Se nadaljuje) (Dalje prihodnjič) ozga i juje) I Letos samo 2,800.0001 lignita /h£A?*eČ& Centralni delavski svet rudnika lignita Velenje je na svojem rednem zasedanju pretekli petek sprejel in potrdil predlog rebalansa plana osnovne proizvodnje od planiranih 3 milijone ton na začetku leta, na 2,800.000 ton lignita. Hkrati so znižal stalež zaposlenih za nekaj sto delavcev. Pri sestavljanju letnega plana za letos so najprej predvidevali proizvesti 3 milijone ton lignita. Ob koncu leta 1966 so znašale zaloge premoga 177.000 ton, katere je -nameraval rudnik tekom letošnjega leta znižati, posebno še ob takratni situaciji, iko je podjetje imelo odobren kredit za zaloge premoga. Trenutni razgovori z odjemalci ,pa so celo nakazovali možnost morebitnega zvišanja pogodbenih zaključkov. Tekom naslednjih mesecev pa se je situacija iz dneva v dan slabšala. Ker so nedavni restrikoijski ukrepi na področju kreditno-monetarne politike omogočili podaljšanje kreditov za zaloge in obratna sredstva na splošno, so odjemalci-kupci stvarno zaključili dobavne pogodbe le za 2,965.000 ton lignita, medtem pa so se tudi zvišale zaloge premoga na deponiji, ki so znašale ob koncu letošnjega februarja preko 200.000 ton. Takšno stanje je še zaostrilo poizkusno obratovanje Toplarne Ljubljana, ki ni uspelo. Pogosti zastoji in sedanji daljši zastoj, je povzročil zmanjšanje odvzema za leto 1967 v višini ■80.000 ton premoga ter popolno ustavitev dobav v mesecu marcu. Vse to je narekovalo delovni skupnosti rudnika lignita Velenje, da je pristopila k spremembi svojega prvotnega proizvodnega plana tako, da bi lahko znižala tudi veliko zalogo premoga na deponiji. Spremembo plana pa je narekovalo tudi to, da je januarja rudnik obratoval le v 21 delovnih dnevih, v februarju v 20 dnevih, v marcu pa celo v 18 delovnih dnevih, kar pa so delavci krili z že znanim 4-dnevnim plačanim in enodnevnim neplačanim dopustom. Seveda so osebni dohodki zaposlenih v tem času zelo padli. Da bi to upadanje delavnikov zajezili, morajo v naslednjih mesecih obratovati vsaj v višini 42-urnega delovnega tedna s tem, da s prvotnim planom delavnikov od 265 preidejo na toliko več delovnih dni. Rebalans predvideva proizvodnjo v jami-vzhod 1,990.000 ton, v jami-zahod 465.000 ton in v rudarskem šolskem centru 345.000 ton. Pri vsej tej spremembi družbenega plana, po kateri se naj zniža količinska proizvodnja ob sočasnem povečanju delovnih dni in zagotovo primerni osebni dohodki ter s prvotnim planom predvideni finančni rezultati, je potrebno na rudniku predvideti povečanje rudniškega in jamskega učinka dela v primerjavi z doseženimi rezultati v letu 1966 in do sedaj predvidenimi za leto 1967. Da bi obdržali določen nivo učinkov dela, morajo ustrezno temu znižati proizvodne strošike, ker se rudnik nahaja v res nezavidljivi situaciji. Naloga vseh odgovornih strokovnih služb je nenehno stremeti in delati na povečevanju poslovnega sklada podjetja. Velike zaloge premoga in ostalega materiala močno pritiskajo na obratna sredstva in jih vežejo neizkoriščena. To se predvsem kaže v stanju realizacije dobavnih zaključkov v dosedanjem razdobju prvega tromesečja letošnjega leta. Grosisti-tapci lignita namreč precej zaostajajo pri samem odjemu ter bo ena glavnih nalog rudnika povečati dobave premoga oziroma doseči, da bodo kupci tudi prevzeli tisto tonažo, ki so jo pogodbeno naročili. Poleg tega pa bo potrebno nenehno pridobivati nova koristna tržišča. Člani centralnega delavskega sveta rudnika lignita Velenje so ob dokončnem rebalansu družbenega plana za leto 1967, predvsem poudarili težko in odgovorno nalogo, ki čaka ves delovni kolektiv in samoupravne organe pri opravljanju in izvajanju spremenjenega plana. —ČAN J OBVESTILO Vse kmetovalce in vrtičkarje s področja Velenja in okolice obveščamo, da se je zadružna trgovina z reprodukcijskim materialom proizvodnega okoliša Velenje preselila v svoje prostore v Zadružni dom Velenje, Celjska c. 72. Prodajalna je odprta vsak dan, razen nedelje in državnih praznikov, neprekinjeno od 6. do 16. ure. Sporočamo vam tudi, da imamo stalno v zalogi vse vrste umetnih gnojil, kvalitetnih semen, kmetijsko orodje in pripomočke, kmetijske stroje, izdelke domače obrti, gradbeni material, krmila za teleta in goveda in kemična sredstva za varstvo rastlin. Za večje kmetijske stroje, kot kosilnice, traktorje, mlatilnice in drugo je potrebno prednaročilo. Vsem dosedanjim naročnikom kosilnic zagotavljamo pravočasno dobavo. Uprava KZ Šoštanj iiiiiiiiimmiiim................................................................................................................ Novoporoeencil Če želite imeti lep spomin na poročni dan, obiščite z zaupa- § | njem samo fotografski atelje S = F0T0 »PAJK« Velenje I Redno vršimo fotografiranje: p o r t r e t o v, otrok, za vse | I vrste dokumentov, razne repro-dukcije, ter izvršujemo tehnično, = | propagandno in turistično foto-grafijo, v črnobell in original | | AGFACOLOR tehniki! 1 FOTOAMATERJE obveščamo,da zopet redno razvijamo črno- | = bele in color filme, ter kopiramo in povečavamo samo na uvože- = - Veljavnost plačilnih kartončkov rlv = fotomaterialu. Naši fotoamaterji dobijo brezplačno strokov- = prekhcuieta: Peter Kraine, Vojkova 13, Ve- = * " „ c .__c.___, J ' ' lenje; številko 515 in Martin Potočnik, Po- = no navodilo za uspesno fotografiranje, nikva, številko 911. .. . 3 • ^lcoLaVnercAsničn^'žaTu^e,1Cki 'jih j^pisaU HlHI......Illll.......................................IHIMIIIIII.....Illlllllllll.....MIHIH.......................J111 lllllf Itll t.....iT Martinu Senovršniku 9 . 3. 1967. MALI OGLASI ai -v: PREKLICI STANOVANJA — Na stanovanje in hrano sprejmem žensko. Naslov v uredništvu. IŠČEM strojno pletiljo Redno zaposlitev lahko dobi kvalificirana ali priučena strojna pletilja. Prejemki po dogovoru. Informacije dobite v uredništvu »šaleškega rudarja«. icifr -O KINO »SVOBODA« VELENJE HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN. RAZEN PONEDELJKA Dne 7. aprila do 12. aprila »Faraon I. in II. del«, poljski barvni CS film. Dne 11. in 12. aprila »Glasujem za ljubezen«, jugoslovanski iflin. Dne 13. in 14. aprila »Nebo in blato«, francoski barvni film. Dne 15. in 16. aprila »HarIow«, ameriški, barvni CS film. Dne 17. in 18. aprila, »Viva Maria«, francoski barvni CS film. Dne 17. in 18. aprila »Kritična točka«, ameriški film. Dne 19. aprila, »Konec mojega sveta«, poljski CS film. Dne 20. in 21. aprila, »Grenke trave«, jugoslovanski film. Nepazljiv avtomobilist V sredo, 22. marca ob 5.50 se je peljal po Celjski cesti proti želez- nico. niški postaji kolesar Peter Jovano-vič iz Kavč. Pri mostu preko Pake mu je pripeljal nasproti osebni avtomobil CE 144-38, ki ga je upravljal Bernard Knez. Zarad' nepazljivosti je z avtomobilom zapeljal na levo polovico cestišča proti kolesarju. Ta je zapeljal s ceste, da bi se umaknil avtomobilu. Pri tem je kolesar Jovanovič padel in si zlomil ključ- TRČENJA NISTA MOGLA PREPREČITI Voznik osebnega avtomobila CE 111-53 Zdravko Satler je 25. marca ob 12. uri peljal po Stanetovi cesti je prepozno opazil Satlerjev avto, Čeprav sta oba zavirala, trčenja nista mogla preprečiti.' Telesno ni bil iroti Šmartnemu. S stranske ceste nihče poškodovan. Na avtomobilih je hkrati pripeljal osebni avto CE pa je nastalo škode za okoli 500 t;-36-37 Jože Oštir. Zaradi nepazljivosti soč S-din. Z AVTOMOBILOM PREKO TOPLOVODNIH CEVI CLAS1LO BOClAlalSTIčHB ZVEZI DELO Lastnik in Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavc, Maruša Trampuš, Alojz Zavoiovšek In Rudi Zevart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev ln 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 prt SDK, ekspozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 8», telefon 8-50-87 — Rokopisov ln totogratlj ne vračamo — Tisk In klišeji: GP Celjski tisk Celje. gibanje prebivalstva FEBRUARJA SO SE POROČILI: — TOMPLAK Friderik, rudar iz Velenja, Koroška cesta in Jožeta GROSL, delavka iz Silove št. 10. — Hendrik FIŠER, mizarski pomočnik iz Velenja, Koroška c. št. 15 in Ivana ŽEVART, delavka iz Velenja, Koroška c. št. 15. — Jožef PODJAVORSEK, šofer iz Velenja, šlandrova c. št. 7 in Danijela LESNIK, uslužbenka iz Velenja. Tomšičeva c. št. 8. — Ivan BLA2IC, delavec Iz Arnač In Štefanija GORISEK, tovarniška delavka iz Arnač. — Marjan POLH, orodjar iz Velenja, Kaju-hova 5 in Alenka CREŠNIK, trgovska pomočnica iz Šoštanja, Metleče 50. — Jožef HRIBERNIK, delavec iz Velenja, Kidričeva c. št. 2 in Ana KOROTANCNIK, gospodinjska pomočnica iz Velenja, Celjska 77. — Kari SITER, kovinostrugar iz Skal št. 100 ln Erika LORGER, šiviljska pomočnica iz Velenja, Šlandrova c. št. 28. — Ivan MERNIK, rudar iz Malega brega št. 7 in Olga SUŠEČ, gospodinjska pomočnica iz Velenja, Koroška c. št. 31. — Kari SEME, strojnik iz Breznega št. 2 in Martina BRLOŽNIK, delavka iz Velenja, Gregorčičeva 20. — Jože LAUBENSTEIN, ključavničar iz Šoštanja, Kajuhova 39 b in Miroslava Marija KOREN, delavka iz Šoštanja, Cankarjeva c. št. 14. — Emil Jože Ivan MOSETIZH, zdravnik— neuropsihiater iz Celja, Smrekarjeva 1 in Nina VIDERVOL, novinarka iz Ljubljane, Vese-lova št. 8. Na Kidričevi cesti nasproti vrtnarije se je v ponedeljek 27. marca popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil lažje poškodovan Franc Gavez iz Kopra, ki je začasno na delu v Švici. Pripeljal je z avtomobilom ZH-8682 po Kidričevi cesti proti Šoštanju. Bil je nepazljiv in je zapeljal na desni pločnik, kjer ga je začelo zanašati tako, da je zapeljal čez cesto na levi pločnik. Od tam pa je bočno drsel po travi do toplovodnih cevi, kjer se je prevrnil na streho in obstal na kolesih tik pred obrati toplovodne vrtnarije. ZDRSEL V POTOK LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT »LIK« ŠOŠTANJ SPOROČA, DA PO SKLEPU CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA IN ZARADI POMANJKANJA USTREZNIH SREDSTEV, NE BO REŠEVAL PROŠNJE IN VLOGE ZA DENARNO POMOČ ALI DRUGE OBLIKE PRISPEVKOV. ZATO VSE ZAINTERESIRANE PROSI, DA NE POŠILJAJO VLOG. Jože Krk iz Škal, je 29. marca zjutraj zapeljal svoj avto CE 58-03 iz garaže. Hotel je zapeljati po novo zapadlem snegu preko ozkega mostu čez potok. Zapeljal je preveč desno in je s sprednjim kolesom zdrsnil z mostu ter se prevrnil streho pod most, kjer je obstal kolesih v potoku.