Bler. 112. »SLOVENECc, čefrtck. 24. junij» I945-XXI. Orn 3 Ljubljanski škof vabi vse vernike k novi pobožnosti S pobožnostjo peterih prvih sobot v častno zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu smo te pripravljali na slovesno posvetitev, ki ae je po vsej Škofiji izvršila z zgledno pobož-nosijo in globoko resnostjo. Mariji smo slovesno izjavili, da hočemo v bodoče božje in cerkvene zapovedi zvesto izpolnjevati in »e varo. vati zlasti tistih žalitev božjih, ki so zadnji vzrok gorja na svetu. Da bomo mogli vztrajati v teh svojih skic-pih, hočemo z mesecem julijem začeti novo vrsto peterih prvih sobot še z večjo vnemo, da pritegnemo tudi tiste, ki se doslej še niso odločili pridružiti se tej zadostilni pobožnosti. Poseben namen le naše tknpne pobožnnstl bodi: Prvič, da bi se v»e slovenske družine še posebej posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Precejšno število družin se jc že posvetilo, v nekaterih župnijah kar vse. drugod se ie sploh niso začele. V trku bodočih petih mesecev naj hi se kolikor mogoče vse, saj so vse družine prav posebno potrebne Marijinega varstva. Drugič, da bi po Mnrijt sproslll grešnikom, zlasti brezbožnim, spreobrnjenje in Bogu dali vsaj nekaj zadoščenja za njihove grehe. Pomagati grešnikom, da se »preobrnejo, je prav odlično versko in narodno drlo. Če bomo z vso resnostjo in vestnostjo opravili to pobožnost in bomo tako po vseh svojih močeh storili, kar Marija žrli. potem Mnti božja ne bo mogla biti nezvesta svoji obljubi, tako nnm Je sporočil sv. Oče, Kristusov namestnik.na zemlji. t GREGORII ROiMAN Škot. Navodila škofijskega pripravljalnega odbora petih prvih sobot Skof. pripravljalni odl>or petih prvih sobot bo delal tudi v Ivoiloče. — Naslov odbora je: škofijski pripravljalni odbor 5. prvih »obot v Ljubljani Pred škofijo 1-1. Na odl>or «e obračajle v vseh zadevah, tičo-čih se te pobožnosti v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcul — (Posvetilne in druge podobice, razne knjižice, brošure, pridige itd.). Pridige bodo vsi župni in duhovnijski uradi ''prejemali kakor doslej. Najlepše prosimo, da bi poslano tvarino povsod uporabili na za to določen dan — le če bo ista tvariua istočasno povsod obdelovana, lahko pričakujemo večjih uspehov pri delu I — /a nedeljo, 27. t. m, to je za nedeljo pred prvo soboto blagovolite uporabiti za cerkvene f lovore sporočilo našega nndpostirja o tej ponižnosti v zadnjem škofijskem listu. V kratkem Imdo sledila podrobna navodila za to novo polmžnosi petih prvih solmi. Organizirajte prodajo knjig — Skrivnostno ra/mlcije sv. Janeza — delo škofn dr. Gregorija Rozmana. — škofijski pripravljalni odbor petih »obot v Ljubljani. Greh opustitve Spokorne procesije na Dolenjskem Dogodki zadnjih časov to na vso našo deželo vrgli čudno senco: ta senca je vse naše življenje in vse prebivalstvo kazala v čudni luči. Zadnja sobota je z vso silo pokazala našo deželo kot jel Kako »mo bili vai veseli Ljublianc! Liubljana jc ie bela Ljubliana. ta ic naša! S solzami v očeh tmo brali v listih poročila o procesiji, ki je netla nalo Kraljico iz stolnice na Rakovnik. Sam sem videl, kako to sivemu možu, ki je bral poročilo v Vašem listu, tekle obile tolze ganotja, -Se smo Marijini, nismo zavrženi!« je vzkliknil mož! Tudi dciela te |e pokazala. Imela |e priliko — kier je bila procesija mogoča — da |e pokazala! kje ic ljudstvo. Samo dve procitiji bi rad omenil. Ono iz 2užembcrke, kier je častitljivi atarček dekan Gnidovec križ nosil bot, kier to celo odličniki in bogati po odri cesti bosi stopali in delali pokoro za tvoje in drugih napake. Ginljiva procesija — nikdo je ne bo pozabili Druga procesija pa v S t ii n I. Od treh po. druinic se ie proti baziliki vila procesija kot še nikoli. Iz Drage je noiil križ aivolaal gospod opat, mož preskušen v težkem delu In trpljenju. Pot ga ic oblival, videlo te je. da mu roke omahujejo, a do konca je prinesel križ. Več tisočglava procesija je napolnila veličastno baziliko do kotička, kar se redkokdaj zgodi Na prižnico je stopil skrbni oče fare, g. opat in očetovsko spregovoril, pokazal napake naie in nam v ganljivih besed «h nakazal tisto edino pot, ki gre v nato trečo. Večer jc že padal na polje, ko smo te vračali; utrujeni, vate zamiilieni. brez besed... In nedelja! Stiška bazilika via v cvetju in vencih, v avelem zelenju, vta ožarjena, je sprejemala posvetitve. Titočglave množite no vsem Dolenjskem to ac klanjale pred nebetko Materjo Na» narod je Tvoj in osUne Tvoj! Marija, ali nas more» zdaj zavreči? Mati, Ti tega nc more», ker tmo v resnici Tvoji.,, Janko Dolžan — 60 letnik Matura trka na vrata 640 maturantom Ljubljana, 23. Junija, Dobrih deset dni ie, odkar smo videvali po ljubljanskih ulicah lante in dekleta, ki so s poru wo m nosili rdeče ali bele nageljne. Vsakdo, ki jih je videl, je vedel: >To eo pa letošnji maturantje!« Marsikomu je spomin poletel nazaj v tiste dni, ko je še sain prešerno in trdo stopal poslcdnjikral v šolo, marsikdo se celo zavedel, da čas re« beži in da matura ostaja vedno bolj iu bolj v daljavi. Kakor je včasih IT». m.i| pomladil vso Ljubljano, prav tako je tudi letošnji 12. junij prinesel novega poleta v hladno kri Ljubljančanov. Saj že zlepa nismo videli toliko maturantov z nageljni kot prav letos, .lasno je, da Iretješolci odiioeuo četrtošolri, ki olioji delajo letos malo Novomašniki pri Mariji Pomagaj Duhovnik! In verniki tekmujejo, kako bi bolj počastili nebeško Oosjio. ki sedaj kraljuje in deli milosti v ljubljanski stolnici. Od nekdaj so vai dobri duhovniki častili Marijo, Kraljico duhovnikov. Od njih ac je lo ljubezni do Marije učilo naše ljudstvo. Druga leta so se srečni novomašniki hodili zahvaljevat za milost poklica Mariji Pomagaj v njeno cerkev. Sedaj Je pa Marija sama prišla k njim, saj je postala najbližja soseda semenišču. Sedaj, ko se končujejo šole. večkrat prihajajo celi zavodi, da se pri Materi božji zahvalijo za dober uspeh. Tako so se novomašnikom pridružili tudi vsi njihovi lovarlši-hogoslovci in se zahvalili pred Marijo, da »o mogli brez kakih motenj letos študirali. V torek ob pellh popoldne Je prišlo pred milostno podobo 20 letošnjih novomalnikov, ki se jim je pridružilo 80 ostalih bogoslovcev. Kakor znano, verniki nepreslauo prihajajo od zjutraj ob petih pa do deseto ure zvečer v stolnico. Vsak Je obstal in prisluhnil toplim besedam semenlškega ravnatelja g. prosta Natlralia. Marsikdo je segel po robec, da si ohrise solzo. Oanolje •e Je še stopnjevalo, ko je g. spiritual Trithlar oh asistenci bogoslovcev prenesel Najsvetejše k milostnemu oltarju in so mlada grla inlonirala krasne Sirherlove litanlje M. B., ki Jih ljudstvo pozna pod imenom >semeniške litanijo«. Množica je takoj pritegnila pevcem, da Je mogočna kupola odmevala od lepih akordov. »V zakramentuc jo pel bogoaloveki zbor, ki ga dovršeno vodi g. Pogačar. Na koncu je zaorila iz grl priljubljena pesem: Povsod Boga. 47 (O 100 matur«, silno povečajo število srečnih nosilcev nageljnov. Zalo pa se človek tem ImsIJ vprašuje, koliko je tistih, ki eo z 12. iunijeni dali slovo šolskemu pouku. — Da ust režemo mnogim, smo vprašali na pristojnem mestu, kjer «o nain radi postregli z zaželenim, fttevllke, ki so za nekatere gimnazije točne, za ostale pa približne, nam povedo. da imajo zavodi maturantov oz. maturantk: klasična gimnazija......... , 110 I. moška realna gimnazija (realka) . . , 130 II. moška realna gimnazija (letos nima maturantov) III. moška realna gimnazija .«••«as IV. moška realna gimnazija okrn? . . , ■ L ženska realna gimnazija (poljanska) . . II. Ženska real, giiun. — naslednica mestne . Ženske gimnazije — ki letos prvič elopa pred zeleno mizo......... škofijska klasična gimnazija...... uršulineka ženska gimnazija a- letos prvič . novomeška gimnazija kočevska gimnazija.......... dri. učiteljišče (kandidatov)...... , uršulinska učileljeka šola (pripravnic) . . Krekova višja gospodinjska šola (pripravnic) Slednji dve delata vUji tečajni izpit vsako drugo leto. Tako vidimo, da Je vsega skupaj okrog 000 maturantov o skoraj na vseh zavodih pismeni del 5., 8. ini 7. julija, ustni pa se ho začel 12. julija. Veliko maturo «o do zadnjih Časov vsi kan-didalje zelo resno vzeli na znanje; zavedali so se, da je treba prvi kamen spotike brez oklevanja in cincanja prestopiti, kajti maturitetno spričevalo je edina listina, ki ostane za življenje, dokler si človek ne pridobi diplome na vseučilišču ali kaki drugi visoki oli. Zato |ia je nujno, da se v delo za nialuro violi vse razjioložljive sile, ker vse drugače gledajo na človeka, ki pokaže lahko nekaj odličnih in |irav dobrih redov, kakor pa če mrgoli cel trop trojk. Ce ludi letošnji maturantje pojmu]eJo višji tečajni izpit pravilno, bodo pokazali šele končni izidi. Razumljivo je. da jih vročina In večinoma lepo vreme v veliki meri odvračata od resnega dela; a vse zunanje mikavnosti tega sveta mo- nih uspehov pri njihovi prvi življenjski pre-rajo stopili v teh dneh ob stran in vse mieli mo- izkušnji. Danes na praznik sv Rctnjeg.1 Teleta in na kresni dan, ko te ie v tem 20. stoletju edinstveno primerilo, da Janez Kristusa noti, goduje dobrosrčni in ljubeznivi Janko Dolžan, vitji računski inšpektor in računsko-pravni relercnt pri zdravstvenem oddelku Visokega kcmiaariata in bo jutri 25 dopolnil 60 leto rojstva. Janko Dolžan se |e 25 junija rodil v idilični Zabreznici na Gorenjskem. Leta 1003 je maturiral v Kranju, obhaja torej letos tudi 40-letnico mature. Po voja»ki službi je g. jubilant na Dunaju študiral pravo. Po 4 dovršenih tcmetlrih pa je vstopil v tlužbo takratnega deželnega odbora kranjskega, ki ga je, ko je napravil na gra»ki univerzi I. 1910 izpit iz državnega računovodstva, dodelil upravni službi dcirlne bolniinice v Ljubljani. Tu ie ottal do leta 1928. ko ga je takratni oblastni odbor Ijubljantke obliili premestil v novoustanovljeni samoupravni zdravstveni oddelek. Po ukinitvi oblastnega odbora I 1930 je preiel k oddelku VI takratne banske uprave (zdravstveni oddelek), kjer »e tedai službuje kot računtkopravni relerent tega oddelke. Razen v vsakdanji uradni tlužbi je g. jubilant deloval in še deluje a prirojeno dobrotljivottjo, odkritosrčnostjo in požrtvovalnostjo pri raznih humanitarnih ustanovah in drugih društvih Je ie vrč let predicdnik Podpornobolniikega druitva javnih nameičencev in upokojencev, je dober in kole-gialen stanovski tovariš, mož dejanja. Kot turiat in ljubitelj gorenjskih planin je g. jubilant vnet tudi za razvoj turiatike. je te izredno trdnega zdravja in krepak kot gorenjska korenina V krogu tvoje dobre ge. soproge Ivanke roj. Bidovec iz 2irovnice, obeh sinov knjigarnarja Janka in diplomiranega pravnika Branka in hčerke Marije por. Kalin naj g. jubilant preživi ie mnoga tretna in zdrava leta, kar mu tudi mi želimol Ii hrvatskega gospodarstva. — V Zagrebu |e bila vpisana nova tekstilna trgovina r. glavnico 5 milij. kun. — Prva dalmatinska trgovinska družba z oz. zavezo v Dubrovniku zvišuje glavnico od 2 na 4 milij. kun. — Anilokemika, Zagreb izkazuje za lansko leto pri glavnici 2 milij. kun čistega dobička 831 -i 15 kun. — llovar, opekarniška d.d. v Zagrebu, izkazuje za lansko leto dobička 537.(108 kun. dočim je za 1011 znašala izguba I0K.II1 kun. — Zagrebška pivovarna: glavnica 20, čisti dobiček 5.5 milij. kun. rajo biti usmerjene v en sam cilj: narediti maturo. In še več, narediti jo, čim bolje. Svet In vseučilišče ne polrebujetn polovičarjev, pilciev in povprečnežev, pač pa ljudi, ki na pridohlie-nem znanju znajo samostojno in pravilno misliti in delali. Ites je, da spričevalo da svojemu lastniku pravico do nadaljevanja študij, a marsikdo, ki hoče operirati samo s spričevalom, bo videl in ugotovil, koliko vrzeli Je v njegovem ivomanjklji-vem znanju. Miti povsod doma, predvsem pa v predmetu, ki je mlademu maturantu najl|uhšl, bi moralo bili načelo slehernega, ki bo jeseni prestopil prag našega vseučilišča. Maturantom želimo čim več sreče In prodor- ih! časa do časa sklepa gospodar račune, ali kakur pravimo v podov tirni svetu, dela bilauro »tujega gospodarstva. Moderni podjetnik, ki vedno bolj apopolnjuje sloje delovne metode, uporablja le rasne inansiseno preizkušene načine »anioaad-lorslva, ki mu takoj pokatejo ne »attio u»uehe in neuspehe v njegovem poslovnem priiaiievanju, temveč razkrijejo ludi njih viruke. Taku je motno odkriti napake. ki »o poviročile tieu»peh, ugotoviti pa tudi »»a lista dejania, ki so do uspeha r v i rut ne ui railiierju, 1'sprsno delu je nainrrč tisto, ki do»ega v naprej titišliene in holeae učinke. Ti lioleni učinki »■• mnogokrat drugim ljudem nepoznani, so pa vedno naviori v duhu ia»novalra, ki je vsa sredstva viporedil tako. da «h koncu rode laielrni u-iieh. 1'čitiek je torej vedno prvi v duhu ia»novalra. a «adnji r izvedbi relolne vrste dejanj, ki vodijo do učinka in ki jih imenujemo sredstva. Odtod Je raiuuiljivo. da če »e opusti v vrsli »redstev eno samo dejanje, ki je z učinkom bistveno vzročno poverauo, učinek i«-»slan*; tedaj pravimo, da delo ni u»pe»no. Neuspeha navadilo niso krive napake, ki jih zagrešimo i nepravilna iivršenimi dejanji, temveč večinoma dejanja, ki njih iioslanek pretrga viročuo iveio med sredstvi in holenini učinkom. T« valna ugotovile« ne velia same ta poslovno tivljenje. leitiveč se mora uporabljali ludi povsod lam. kamor sele človeško delovanje na »ploš-no. 1'ov.od veljajo isti zakoni dela. ki vodijo do U-pelia, če «»ehuje v«e svoje »estavne elemente, do neu»peliii, če pogreša kak bistven člen v verigi »reil.lev. T» razlikovanje je dobro znano ludi na mural se lil podrečju. kjer poznamo tis dejanja, ki jih ljudje po v iročije s leni. da livrle kako prepoveduno dejanje, poinutilo pa ludi opustitev do brili, а doltiiih dejanj, ki »o tndi obremenjena > krivilo. Tudi tu kaie livljeni»ka praksa, da ljudje več grese i opii»lilviia doitnill dejanj kakor pa s storitvijo prepov eilanih. To «uliopjrno razglabljanje o delovnih Zakonih ter o vlogi opustitve dejanj je potrebno, če hoienio kol vestni uprav Ijalri dediščine svojih prednikov leliluti preteklo«! i namenom, da illiolj-šamo sedanjost. Ne samo. >da ie zgodovina učite-Ijira tivljenjac objektivna zgodovina odkriva napake in opustitve, ki so poviročile neu.prh pri v umih dejanjih ter s letu vplivale na polek na-daljnega raiveja: stvarno in pravilno raiglaliljsnjo nreteklo-ti poinriii te nekak ll»peh v sedanjosti, kajti pri človeku, ki ima re.no voljo, je »poznanje >l;i te lačetek dobrega, ii.leilile* napake pa toliko kol u|iosUvilev pravilno»!). liotove je t pretekli in polpretekli dobi napor katoliškega gibanju na Slovenskem delal napake, ki so pač pri vsakem gibanju neiihetne in »o v človeškem elementu nekako nujne. Zgodovina jih ho mogla sča-onta našteli in prikazati. \ objektivna igoilovina ho prav lako mogla ugotovili, da se le napake, ludi če so bile »levilne, navadno nebistveno vplivale na raivoj eelolnega kalidi-kega gibanja, t kolikor so Itile nepravilno lasnovana dejanja. V večini primerov je na začetku neuspeha iioslanek kakega važnega deianja. kake vatne naloge, t'elo če »e lami-limo v sedanje preii-kašnje. ki so jih katoličani doiiveli laradi na-t»pa komunistične revolucije, bi lirei lelav mogli na dnu odkrili vrsto nad «se vatnih. a opu«renih delani, ki je v njih opustitev omogočila komunistično pu-tiiim je. ki pa hi njih na-levanie liilo se preigodnje in Iii uiar-ikoga pritadeio. Zdi »e, da na« je v tem etiru prriela kar nekaka miselno»!, če» da se moremo pregrešili le a storitvijo ilega dejania. ne pa Intli t npu-litvijo dolžnega dobrega. Tako »e «ča»ih odteguje velika večina katoličanov dejanjem, ki njih opestilev povzroča v rsisoiu katoliškega glhanja težke posledire, ne da bi si pri Irin najmanj očitali. Ta miselno»! je loliko holj nevarna ia u-pe-no delo, v kolikor re»nejših ra»ih tamamlja katoličane. Morila najbolj »ol»ki primer ia lo nii»elnost opuščanja, in to ne samo pri nas, temveč ludi po drugih drielnh. je prav primer Katoliške «krije. Katoliško akrijo je ie papel Pii M. pn.tavil kot nujno sred»tvo za do»ego katoliškega tt-peha. Z drugo hc»edo Iii se to reklo: če to sredstvo opu stimo. uspeh ito»lane. In vendar... Vsi dobro vemo, knko smo ga mnogokie opu»čali. in knko se je poleni In opuščanje maščevalo ilasli oh pre-ilkušniah. ki nam jih je prinr»el koniiinltein. Ker ie v vrsti dejanj, ki jih je bilo Ire ha postaviti kol sred»lve ia ilo.ego določenega učinka, bilo ninogokie npu»čeno dejanje, ki je kol sredslvo vzročno in bistveno povezano s botenim učinkom, je zato mnogokje zaželeni učinek ilostal. A to je le en printer »greha opustil vee. ki ie sirer lako pogo»! poiav v na»em obče»lvenrni Šiv-Ijenill. l'-eprečila ga ho večin odločno»! in duh večie potrtvovalnosti v prliadevunju ta tmago luči. v. Kl njte izvirni slovenski roman »ARG0NAVTI« dv lo pisatelja Radislava Rndana. Knjiga je izšla v »Slovenčevi knjižnici« KULTURNI OBZORNIK članek o slovenskih mitoloških starinah v italijanski reviji Muzejtki glasnik je I. 1940 prinesel dr. Malovo razpravo , »Slovenske mitološke ttariae«, ki je že tedaj ob izidu vzbudila med nami živahno zanimanje. Prav tako pa tudi v avetu. Tako je bil ravnatelj dr. Mal povabljen, naj jo priredi za znano italijansko revijo Studi e Meteriali di Storia delle Religion!, ki jo izdaja založba Nicoa Zanichelli v Bologni pod uredništvom znanega R. Petazzonija. Ta založba je prevzela nalogo, izdajati knjige o raznih verAi. starih in modernih, tu to izšle na pr, Pelazzonijeve knjige o Zarathuttri, o griki antični mitologiji do Aleksandra, o antičnih verah Amerike, Japonske, Kitajske in Indije, Sirije in drugih vzhodnih narodov (Atircev, Hetitov, Arabcev itd ), pa tudi Brücknerjeve Slovanska mitologija (Mito-logia slava). Poleg teh posameznih monografij izdaja omenjeni raziskovalec ttarih verttev tudi zbirko tekstov in dokumentov za zgodovino verttev ter posebno revijo, ki »mo jo imenovali zgoraj. In v tej reviji je izšla tedaj — pa tudi teparatno (str. 16) omenjena dr. Malova razprava o Slovenskih mitoloških starinah pod naslovom Contribute alia mitologia slovena (Donesek k slovenski mitologiji), ki pa ni dotloven prevod tcktta, kakor je izšel v Muzejskem Glasniku, temveč na novo prirejen ter dopolnjen z novimi podatki in novo literaturo. Dr. Mal te je tu oziral predvsem na odmeve v kritiki tvoje razprave ter na nove najdbe v strokovni literaturi, mnogo tudi na podatke dr. Strm»ka. zlasti pa je tedaj našel priliko, da je popravil »voje preveliko zanašanje se na Vcr-kovičevo knjigo Veda Slovene (iz 1. 1867), ki se j« Ukazala ia mUlilikacijo. T« popravljena ln do- polnjena metla tudi posebej dokumentira z znan-ttveno literaturo, dočim po drugo uporabljeno literaturo navaja bralca k slovenski izdaji. Tako bo tudi v zunanjem tvetu laže dottopna ta zanimiva razprava o ostankih poganstva med Slovenci, ki je dvakrat zanimiva zato, ker jo pite — zgodovinar, ki je po zgodovinskem gradivu prišel do mitoloških ostankov poganskega verovanja med Slovenci. Tu se tako omenja prepletanje poganskih in krtčanikih elementov pri nas te v XI. st., kar pričajo ostanki Triglavovih kamnov, zapitana mesta o raznih čcičenjih drevet in naravnih božan-ttev, potem pa tudi običaji, iz katerih te da sklepati na duhovni sestav poganskih Slovencev. Tako dr. Mal dokumentira tlaroilovensko mitologijo, ki je obstajala v četčenju takih bogov, kakor Triglav, Perun itd., gozdov in dreves, v kultu Sonca (kretni običaji itd ), svetih semen, domačih bogov (tčur), bogov plodnosti (polevoj) itd., itd. Ni sicer podal strnienja slovenske mitologije, temveč samo tvoj prispevek kot zgodovinar k tej staroslovenski religiozni usmerjenosti v prvih t toletjih bivanja na naii zemlji. Ne ipuiča te v notranjo razlago teh verstev in njih odnosov do drugih poganskih mito-loikih in etnolotkih sestavin, temveč tamo dokumentira verstvo Slovencev teh vekov ter rahlo tudi njihovo zvezo t Slovani (predvsem Ruti), kar vodi nazaj v skupno pratlovantko dobo. Nc načenja pa vprašanja avtohtonosti te praslovanske mitologije nc v njeni zvezi z ostalimi etnolotkimi kulturami, kajti to ne spada več v področje zgodovinarja, temveč že etnologa. Ob izdaji te prireditve imamo zopet priliko, da poudarimo važnoat te razprave ter opozorimo naie bralce na sloven-tki izvirni tektt v Glasniku I. 1940, obenem pa na dopolnila v tej italijanski najnovejii prireditvi. Svojim znamenitim razpravam iz prvotne slovenske zgodovine ie dr. Mal aodal tako tudi tvoj donesek k verstvu Slovenov ob naselitvi na sedanje ozemlje, ki bo imel trajno vrednost, td Novi skladbi. V Akademski založbi sta iziti dve skladbi mladega slovenskega skladatelja Primoža Ramovia, in sicer Scherzo za klavir ter Suito za klavir. — Primož Ramovš je zaključil pred dvema letoma ttudij kompozicije v ljubljanski glasbeni akademiji kot učcncc pokojnega Slavka Otlcrca. Izpopolnjeval te je nato v Rimu kot oieb-ni učenec mojstrov Alfreda Catelle in Goffreda Petrassija, ki sta oba sodila, da so njegove skladbe izvirne, tehnično dovriene ter polne muzikalne invencijc. — Pred slovensko javnost ttopa Primož Ramovt zdaj prvič t tvojimi zrelimi deli. Resnost njegovih tkladb zasluži nedvomno pozornost na-iega glasbenega sveta, zalo bomo o delih prinesli ie strokovno occno. »Slovaška kri.t — Nedavno je v Bratislavi izšla knjiga, ki nosi naslov: »Slovenska kry« (str. 570. cena Ks 270), ki jo je spisul Ercc, to ie: Celo Kativanyj. Je to zanimiva knjiga, kakršno hi potrebovali tudi /e zdavnaj mi Slovenci. Pisutc-lj si je namreč dol nalogo, tU poišče vsa znana imena v svetu in kulturno politični zgodovini raznih narodov, v kolikor sn morda slovaškega pokolcnja ali pa so celo bili izraziti Slovaki, pa so se mogli uveljaviti šele v svetil poti drugim imenom in v drugem jeziku. Slovaška je sedaj čutila narodno dolžnost, tla zbere svoj nholos svetovni zgodovini in kulturi in prikaže slovaško kri v inozemstvu. Mnogi izmeti njih so bili v inozemstvu nosilci idej in tokov, kuterib niso mogli doma izpovedovati ill katere so Slovaki т državah, niim neprijaznih, morali v sebi zatirati. Celo Hutlvanyj, se-stavljolec prvega slovnškega Leksikona, si jc dal to nalogo in jo je tndi. kakor pravijo ocene, odlično rešil. Ćo človek lista po tem velikem leksikonu Slovakov, v tujini slavi jenih in priznanih, vidimo, tla je bil Slovnk Gallus, prvi poljski kronikor iz XII. stol.: prvi poveljnik stare ogrske mornarice i/ časa kralja Bela IV. jc bil po rodu u Turca slovaškega; pisatelj prve knjige o deželi Peru jezuit F. R. Fder; Bfllatlutiskv, organizator in prvi lektor univerzo v Peterburgu: oče poljske ojiere Matej Ka-menicky-Kaniienski; Palma, tvorec madžarske narodne glasbe (i/ Ružoinbcrku); izumitelj XVIII. stol. Josip Icll itd. Lo jc samo nekaj inicn Slovakov, ki so se uveljavili v svetu ter jiri drugih narodih. Slovaka sta bila n. pr. zn-rebšku skola kardinal llauiik in Moysea ild. * «ko je Ercc zbral skoraj 5()tK) imen v svojem :ksikonu. Slovuška javnost je kniigo sprejela 'ill leks z navdušenjem in priznanjem. Zdi se, du bi tudi Slovenci morali žc misliti na tako zbirko in videli bi. tla je slovenska kri prav tako bogatila svetovno kulturo v preteklosti bolj v tujini kakor doma. je to pac bila usoda tiiulih narodov. Neznani hrvatski klasik v Bologni XV. stol. V Tu rinn je izšla posebna monografija Cesara Gnutlija o velikem in slabo poznanem dalmatinskem kiparju, ki je svoja najlepša dela kiparske umetnosti /a|iusti| v mestu Bologni ter tlo zdaj niti ni znan po imenu. Tako »o dela tegn kiparja grobnirn sv. Dominika v dominikanskem sumostnnil ter Pieto v cerkvi Santa Maria dolin Vlita. Ker se grobnica imenuje italijansko Aren, so doslej imenovali tega kiparja »Nirolö delPArca«. Snlobniki so imenovali njegov tulenl «fantastičen in barbarski«, bil pa je le jtižnjaški dalmatinski temperament, kajti rodil se je nekaj let pred I. 1450 verjetno v Dubrovniku, kiparstvu se je izučil v Bariju, tlelal pa v Bologni. kjer je umrl I. 1442. Tetini je prišel 17 letni Mirhelangelo iz Kiren-ze, dn dokonča nekatera njegova dela. Verjetno je. do je ta Dnlmatinec napravil nnnj velik vtis. Tn monografija o njem je izšla leta 1142. v T ii rinn kot drugi zvezek Biblioteca d arte z naslovom »Nicolo deli \rcn« (str. 93, M strani reprodukcij). Hrvatska publicistika, ki poroča o tem delu. imenuje unieiaiJs* kratko a.Nikolo Dulmatiucc».