278. itcuilRo. P Uiinimni,»ielrleli 1 đcccmUra igzz. Lela W. Izbafa vsak dan popoldae, Uvzoaail aostolje la praznik«. •nserati: *io 9 petit vrst i 1 D. o I 10—13 nrti' wst i 1 D 50 n.večjl inseratl peilt vrsta 2 D; notice, poslano, iziave, rek!.* ne, i>reiJici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veltkosl 15 vrst 30 D; ženitne r»»n i la» beseJi 75 r>. Popust Ic pri naročilih od li ob,av naprej. — In^entni davck posebej. Vprašanjem glede mscratov naj se orilo?! znatnka za od^ovo:. VPtnvnlštvo „S!ot. Naroda1 ln „Niriifini tiskara*" linallova olica št 5, prltllćno. — Teltlaa ftt. 334. UrtdalJUo „Slov. M-iroJV- ffiii >»i »uai at 5, I. nadatropl« Tel»on što=r. 34. Dopisa 9pr»ia*a* la f»iiili&ii ii laijstio Irankovane« s.-«*r RoMopnatf sa na vrđća. ~4M ■•* Pos3?%i3xui3 staji!*-*: "«Q v Jugoslavill «$e dnl po Din %•— v Inozemstvu nJi/aJia d-ii Oin 1, nedella Oin 1*25 Po$lnifi9 plaV'a.3 1 v gotovini. .Slovenski Narod- vela: -,. ,,V jB-^!i%pl , v l=o:cni:*o i2 me^ecev...... D.n 120-— Din 1 -*•— Dm 2I(r— 6 . .......60— . 72— . !<■*-o w •*.«.. , 30' — * t ■ li' — v *■ * 1........10— . 12- . \6- Pri mor-b;tneni poviS.inju se imi d.V.,Š.i turo*:ii:i.i i'o;'.;.'.1.!!. Novi naroitiilu naj po5l cjo v prvi* nnro^niuo veJ.io "OT" po na?vizn'CJ. Sa amo n'smena narnCil.i hrer pos'.ntve dcnria S' ne n-orc:r.o ozirntf. Oboroženi znarovalci. Franccsco Niti, bivši italijanski minisrrski prcdscdn!k, stoji stalno v ospredju presojanja evrc pskih za-dcv. Reparacije bi rad uredil tako, da bi v resnici mojrle služiti uspešni obnovi vsch po vojni tako Inido pri-zadetih dc*?cl, oro:":je pa. katercp:a so polne zn:aeovite in nasledstvene države, bi rad sprav'l v kot. Najbolj tra straši Francija ,ki koraka na čelu obnro^cvania. Dolsrov ima pnMi-'no 300 rnilijard, pa vzdržuje nnivcčjo moderno armado in ima največjo zračno floto, ka kor tući največje šte-vilo podmorskih čclnov, kakor J i li je kdaj imela kaka evropska kontinentalna država. Društvo narodov je nabralo mnosro interesantnih podatkov o proračiinih za dcž. obrambo posam-n"h držav. Nemčija je zsrnb-la svojo moč na knpncm. ra morju in v zraku in uničila je tndi svoje orožne to-varne. Po vers. pogodbi ima 95.000 mož vojastva in 4.000 častnikov. Njene trdnjave so poražene in prepove-dano ji je vsako izdelovanje orožja. Avstrija ob svoji mizeriji ima komaj okoli 20.000 vojastva, Bol^arija. ki bi jih lahko irrcla po pogodbi 20.000, jih nirna niti 12.000. pa tuđi Madžarska ne dosega po tnanonski pogodbi pripoznane^a ji števila 25.000 mož. \rsi premazani naredi nimajo pod orožjem niti 180.000 mož, so brez artiljerije, brez letal in brez vojnih vo-zov. Napram premazanim sovražni-kom se oborožujejo zrnaarovalci in države, ki so nastale na tleh Pusi.fe, Avstro - O.crrske, Nemč\ie in Turči-je. Proti koiru se oborožfifejo? Nit-tifii se zdi najerrozoviteisa država Poljska. Uštv?rjera je. da IoČi Rusi-in od Nerncfe in da se Nem(*?n potom nje tlači in ponižiijc. Poljska je dobila (lornjo Slczijo samo na željo francuske težke industrije, ki hoče I7kor7stiti njeno rudninsko bosrastvo. Poljska vzdržuje armado. ki porabi vse njene pomožne vire. Društvu na-rndov je letos sporočila. da ima se 27^.3C7 vojakov in 18.377 častnikov. Ntiti na ne verjame prav tem števil-Jnm in rrish*. da zna^a poljska arma-da nnd 400.000 mož. Po niecrovem m^cniu ima Poljska arkado, k! je dvakrat tnko močnn knk^r Itnliian-skn. Litnvska ie pisala Dn^tvu narodov, da sploli ne more objaviti visine svoje armade. ker se nahaja ?e takorckoč v vojni. Romunija, kateri preti finančni polom, ima tako šte-vilno armado kakor Italija. S pismom 10. junija 1922 je sporoč.la Francija Društvu narodov, da ima 3S.700 častirkov in 690.000 vojakov pod oro/jem. Od tec:a števila služi 150.000 za vzdrževanje mirovnih p> crodb. Italija Ima pod orožjem 12.711 častniV"*- in 17 ".000 mostva. Iz te era sledi, d:t ima Franji ja več vojastva kakor Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarska, Holandska. Svi-ca. Švedska, Danska, Norveška in Spanska skupaj. Nitti pravi, da sna-data k franeoskemu kontT.ncntrlnc-mu sistemu tuđi mala antanta in Rcl-eija. Češkoslova^ka ima p°d orožjem 11.123 častnikov in 13S.0S6 vojakov, Jucroslaviia SI32 častnikov in 144243 vojakov, Belgija pa 5348 častnikov in 115.500 vojakov. Grška je imela pred svojim vojaškim polo-mom tuđi naravnost ogromno armado. Nitti vpraša ponovno: »Katcre cilje zasledtije kontinentalni evropski voja^ki sistem? Proti komu je na-perjen?« Ali je končno samo pl id skrl i, da se ne bo motrio vzdržati stanje, katero smatra vsnkdo za ne-smiselno in nestrlno? N:tti pravi nato, da veie po Evropi duh norosti in da se vrtinci sovraštva srečujcjo z vihar.fi jeze, bojazni in strahu. Nato pa se Nitti obrne do Amerike in pravi: Napram sedamemu evrop^kemu stanju ima Amerikn samo jedno doHnost: nrj ne dnvoli ri-kake^a posojila ne državam, ne obei-n^m in ne privatnikom v Evropi, do-kler ne nastrni gibanje za pravi mir. dokier obstoie z^se^^iore <*r-m^<5e, dokier zrr?.?rova1ri. ki ne p1^ čuiejo svoifh bctnTh d^Vov AnHi.ii in AmerikT. znhtcvaio od nrem^^-nn-cev avsurdne in nemoralne odškod-nine, katerih norost čestokrat se prc-sesra absurdnost. Amerika nni ne opusti n'kake svoje denarne znhteve, to je edino orožje, da bi se Fvrnpi v^ilil mir. Ako h^če AmeriVa nrepre-čiti svetovno krizo, torni tuđi svofo lastno. potem mora vs'liti mir in to se znrodi, ?ko ne odni^ti svnrm dol-žnikom n'krkcea kredita, če se ne odrcčef^ s svnie stranf trkozv^nfti reparacijam, okrpacijskim armadarn in nesmisclnosti mirovnih po^odeb. Vsak dancs izposojeni d^lar bo imel samo ta učinek, da podnljsa cvrr>pski nered in poveča tcžkoče. Ta blaz- nost re more trajati večno in Amerika mora biti ona moć, ki v višjem interesu civilizacije in v interesu življenja prinese svetu končni mir. Nitti repota n::d Evropo zelo enerp;čno. Prav pa li storil, ako bi tuđi it^.lijanske dr/avnike prijcl za n?.e?a, ker delnjo ili prin:er cknl: na-^e države vedno ncn;ir in nered in jo o^rožajo neprestano pa če se v svojih izjavah sicer cc tako ustijo s pri-jatcl;:"kimi in kojektrimi odno^aji. Sredi takc^a liujskanja je italijanski zastupnik na vvashin^tonski konfe- renci zahteval ćelo razoroženje Jugoslavije! Je več krivcev na scdi-njem stanju Srednje Evrope in Itali-jani nišo zadnji med nj'ir.I. Nittijcvi klici p ) pameti in raz-sodnosti pa so scveda vpcštevnnja vredni. Tcd.i notrc!-no ?2 rccblndr.o, da p"slanccv jih je rrišlo na sejo 67. To'no ob 10. đ^p'jl-dne je otvoril predsednik Ljuba D^vidović politično diskus::o. j Ljuba Davidovfč je v svojem otvorit-venem govoru kratko omcn'ai, da je s'Ji.al plenirno sejo kluba v svrho dcfinfilvnejrn razbistrcn'a situaci c in da zalitcva med drugim, da mu demokratski člini vlade, kakor tud: posfpnci, poveđo radi česar in ra-kaj jfe prišlo do demisije vlade. Ministcr Svcin7nr Pribičevfč je nnvzo-čfm po:n<=Tiil razloge vhd'ne demisi'e, nava-ja'oč kot prvi razlog deistvo, dn so nekateri posh'nrf vladine koa'fci'e vodl-l razjrovere z rp^zi?i;o s tendenco, da se strmoglavi v^ada, in kot dnici razlog okolnost, dn so dcmrkrn'ski čb.ni v p?.r1nmentr«rnih edbo-rih začeli s trktiko, ki ie dala izraza za go-renjo terdenco. Prcdscrfrfk Lirbi Dav:d^vić Je rrn to v po!dru£ourncm povoru podrrbno poroial o svojem dci^vinju v pislcdn'em času. Govor Sefa dem^lrratsTfe s^rnnke )e bfl ves čas jasen, točen In odlučen v vs?kem ozirn. Uv°doma ^e preds. Pivfdovlć op:sal svoje politično in rarlnmcntnrno delovanle fer o'rtal sednn'o nrtrnnio sf'naciio đr.'nve. fziavfl )e, da je doseda] vodi! z znstopniVI hrvafskcca nnroda in rpozlci'e »imo razgovore a iTknk'h p^ralanj. Pnzeovarial se Je z zastopniVi ranili frakcf! tn to v ctav-nem z nepoob! šlenimi zastrpnlki Hrvat-sVcn bToka. Pri teh rr^7Kovorih *? ie 5(rora. Od'očno mnra zavračatl vsa očftnn'a, ki lete m n'cjrov rrčrn rndl rnzjrov-r^v s Hr-vatvk'm blokom. Ta očttanTa so bila popo!-ft"mi neumestm. Sai se ie tuđi PnSfČ raz-govnrfal z rnzninii strrnkami np"»7i'Te. L'tibn DnvidoviČ ie odt^čno ^tavM na k!i:b vpraS-inJe: »Vpra.i^m Vi^s. p^ knteri iot::\i im?io rndiknic'. ki so istotako članl koalicije kot demokratje pravico vaditi razgovore in pregovore z dru^irr.f skupinom!! Vprašam Vjs. zakaj naj bi ne imela demo-krntska stranka ravno iste pravice kakor radikalef! Radikalni aktivni minfs*er Laza Marko-vič n:i je priznal. da se je razgovarjal » Radićem. Ravnorsti dr. Mark' vić ra je meni zc!o zameril. da sem se razgovarjal z R:.di^cm. Nasl-Šam dale tndi, da se je pred-scdr.ik zakonoda.'nega odbora Misa Triu-| novič ti:di razsovurjal z RadiCcm. Odlično !e Davldovič dalje pcvdnrjr.i: »Nisem mcgcl dovol:ti, da bi rs:ala dcr^o-kratska stranka izolirana, za čemer so s::';-mi!i rr-dikalcl. Motel sem r:.cika!cem pokazati, da demokratska s.rr.r.ka more imetl tuđi drr^o kombinacijo. Ne meremo b*ii po-poinorna izolirani in zato je potrebno, da se vodijo razgovori z opozicijo, esrbito z za-stopniki Hrvatskej:a b! ^ka. Demokratski strankf se nikakor ne more očitati ne!o:a!-nosti radi teh razjrovorov. Ce so se voditelji demokratske stranke tide'sivovali na za-grebškem kongresu. Je bi!o to gotovo ko-risino. ker so dnsc^I!, da v rcsoluc.Jo ni III spre!et odstavek glede revizije us'avc. Ra-d.kalci so imeli svoj somborFki kongres na knterem so decidirano in odločno ol'sod.li koalicijo radiknlccv in Ćerrokra.ov. Njegovo d">sedan'e ddrvri'c je imelo narr.en. da se ohrr.ni koalLi'n. Davidovič najrlaia dale, da mu je ravno v razsovrrih % cpnzul o in za-stopniki Hrvatskeci bloka zelo d^bro uspelo, da :e rrf rra'nem dclu opp-lcfje prbil '.defo revizije usavc. Glede rčitka, da p:re n'cgova nkcia za strmo^i^vlen'cm vlade mora nas^aSati, da to ni b;l n'cjov cilj in konstatira, da ni za tem dcl^val, da se strmoj;!.) vi. dn!> ler se ne postavi na nTcno mc-sto kaj b('ljšc;:a. »Naša dfl/nost ie. da za-h'cvamo in iistvarimo br!'?o v1a(!*\ Po'rcb-na je več ali manj mrčna v!«f!na koa!ic'Ja, v ta eri r*o zas'rrirn čim vciJ'j dcl rnšccT nn-roda. V tem smislu sem voJil tuđi vso do-sednn'o akcijo.« Odl-č^o ra te daPe o^!^O'!*l Dav*t!ović razmerje med sc^rj kot šcTotn stranke in dcrrofcra*. m*n*sJr1. Mcri se rčfta, je rckcl, nc!^:alnf"st, na dnig;f strani p.i se vr^e sc-stnn!,i mmis'rov, o kr.tcrili se ca kot Šefa stranke absolutno nič r; irf ::r.'ra. čudim se, da so iiTidi c!cnT.o!vrt.;sU rr.ln iUri sejo, o k'teri n:scm b:l rbvcšJcn. N. "i ministri v oi.o p li,ikvO v iircir.i dc:r.okr~ .?':ej:n klu-b:i. tcdj brez vprašanja in cJt.bi^nja klr.ba. (i-'rav isM taktika kakrr ?o irnajo mladini v Lublori! L'rccir.iš vo.) C::d!in ?o. da je g. Tribi^ević kcnfc:ir.;l s Kž:.ci;i, i.vcĆJt pa sc:^ o tern šcle iz listnv. Laviii: .j od očna o" rila f?d2nj3 raz:r»cr!^ čznic'. !skih itrl-ns.rcv do parl-^rtcntnrn^^n klu a. Ljub* Davidovič kot šef stranke je bil vedno pripravljen d ti vsakor.iur poj^c a. kdnr jo i-) zahtevi 3. K< nćno Ljiba Do.v;J vij Š2 en-krat nnsl.ša, da v vsch dc3scJ njih razgovorni z za^tcpr.iki Iirvats'ic.^a b! "ka abso-lu.no ni revera o kaki rcvi7i.i i-^tavc. Po njesovem covoru so neJ.atcri post na njega stavili kratka vpraš.tr.'.i, na katara je L'i.ba Davidcvio takoj cd^ovoriL Za icrn je slcd"a poati:na clcb.ua, Krlctc fibv-no jedro je bilo vpr-5an"c cv.rani'.ve d.;sc-darfe vladine kra'i.ic cclnrs::o a!i nnj pri-Cnc t'emr-kratskf Hi;b z n.-.vo pjlitićno tal;-tiko in spremeni prliiilno smer. Nctr-nji m nister K^sta 1 im^tljcvič na-sprotujc v svo'cm rjovuru pclij*w!ii:ii n:\zo-.( n L:t:bo DavidoviCa, skv.ša ironizirali Dsi-vidovićeva Izvajanja. Tinio.ijcvIČ zastupa s.a'išče, da se ohrani šs nadaljn". koali i.a z radikalci, ker raz^civcri z opozicijo ne bo-čo dovedli do r.r.bcnih pozi-ivnih rczulta-tov. Notranji minhter nas'aša med clr:igim. da nekateri, ki scdclujcjo pri tuh pos-janjft cCito priznavajo, da se vsi ti rrzj;uvori v> d:o na temelju prevare drug ciriij;c:^a. f'I-nis'.er pravi, da n.u je jasnr*, tia Hrvatski blok scJaj ne cnv^nja rcvi-i'e ustave radi tesa. da priic v kcnjentraci'sko vl^Jo in da se tuđi ekrepi pri noviii vo'.itvah. Potcm b* prišcl Stojan Prutić s svojini ustavnim ra-Crtom. K;m:cm svojega govora rrediaca Kos:a Timotrcvič: Dcmckr3-:^?il kl-jb ?k!:n!F c'a so rz' razgovori s Hrva iskri I Irfcom r"ckjne'o in da ?e klub izrećo za soJ^lovjm'c v sedanji koaliciji.« Ob 12.31 je predsednik debato znfcliučil ter rdrec'il nje r.r.daljevan.e za popoldne. Takoj pi kor-jr.ni seji p.-;rodne skt:pšči-nc je demokratski klr.b nadal'eval debato. Od 85 pos'nncev je bi'o navzočih 74. Posl. Života La/nrcviČ, z^strpni'v beo-rrrdskc^ra oknima, s^ je pridm/il izvnja-nem nrtranjes:-! ni.::iis'ra K Sui Timo ijevića ter prcdLLTrl, c'a se rrckineio razsov-.^rl s Hrvatskim blokom. Akcija Lj'-ibi Davidovi-ća pomenja sr.momor stmnV.e. Svetozar Pribičević jo v trtcctrt-nrnem govoru skr?"! p^bii poliMČna irva-jr.na prcd?:drika Ljube Davldovifa. Pri-bičević je pri'.i r'K-!anjcm s Mrvalskira b'okom. Po^ajana in ttidi razgovori Irnajo cdinole za cilj. da s*; kompromi fra prpjrrani t!cmokntske striin'vc, ki je edina rdlnčilna branitcl:i:a naroc'ne^a in c'ržavncrra euin-stva. Dni:e nac'r.Sa Prfbičcvič. da bi hp.a akci:a s Hrvatsl.!:n blokom tuđi katastro-f.'.lnn za demekrate, ker Mrvarskl blok 5s vedno zastora av:onomisiič;;I in proti.is.nv-ni procram. Peiv.ifija vbde je bila sklcr'e-n.i, da «c raz'-rni sitiia.f'a. P:'ni st.i dve mo'rostf. V fliiJa"^, da so k^a!Ic*In chr-tU Miran Jare: BOG (N PUSTOLOVEC. (UiljR.) IV. Neobičajna partija šahx Drtisi Kospod, ki je ostal pri meni, je bil učenjak Išla; bil js videti precej izprcmcnjcn, njegove krtove oči so bulile prazno v n^otovost, tr5čato telo se je boječe zibalo in Ie Še obilna brada je spominjala na moža po dnevu. »Oprostite, gospod,« me je zmeden > r.agovoril glasoviti znanstvenik, ki sem ga imel nekoč priliko poslušati na ne-kem Ijudskem predavanju, ko je s pre-priJevalnimi dokazi podiral mojo in za-vzetih sluSatcljev, meš^anov in delav-cev privzgojeno sliko o svetu na pod-Ivzi katek:zma. Takrat me je popolnoma cbvladal in zdcl se mi je silno globoko mislcč človck. Njegova knjiga modrosti so bile Hčickelove VVeltratsel. »Oprostite, moj gospod, dr. Tgb. Trtidcn sem . . .« je zajeclal tn se vse-del na stol polcg zuie. Pogladil si je brado in zavzdihnil. Možu se je poznalo, da je mnogo pil, ne samo vina, temveč tuđi bolesti. Kar je prisedel k meni in mi začel govoriti v prctifianili stavkih, ki jih je vezala valujoča nit šurnov in zvokov iz Mižine. »Ne poznam vas. Mnrda sva se ft često srečala. Vsecno. Včemi. na pri-rner, vas še niti po^l^dal ne bi. ne mor-da iz nnpnria. ampak. ker do včeraj nisem vedcl za živa bit?a. Tuđi sebe sem smatral za nauimcstnciši proizvod slc-pe prirode, ki živim zato. da računam, ln ker sem viJcl vedno Ie mrtvo stvar-stvo, sem bil tuđi sam mrtev in od ic-setega leta dalje do pctdesctcga ostal vedno isti. Življenje je zame obstalo. Zdaj pa se mi je zmcdlo, ker sem prvič pogledal v žive vrtinec in slapove! Ali vemjete. da sem poročen in imam tri otroke?c »Vcm, gospod profesor.c »Slučajno veste, da; toda če bi ne vedeli. bi ne verjeli in sam sebi se čudim, ali je to sploh res. Oznanjal sem mrtve številke. in ker sem bil sam Šte-vilka, sem bil zadovoljen----------- In sem govoril, da ni Boga. da ic sploh vse stvarstvo proizvod nagonske prirode----------« »Mnogo ste jih z dokazi prepričali!« »Ha, mnogo!-------Ne očitajte mi tega. Raje recite, »mnogo ste jih pohuj-šali!« Ha, moji dokazi! Sploh dokazi! Toda zadnje čaše se mi je vedno pngo-steje pripetilo, da sem se sredi gluhe roči prebudil — morda za četo uro. ali Ie za deset, pet minnt. za trenotek, kaj vem — in sem se zgrozi!, ker sem se vid?! ob prepadu brczkončne praznote. Slabntncea sem se čutil. Po^li^aite: v strasnih dnTsfovih je rroja družina, stanovanje moramo čez dva mesrca zapustiti, moja lastna žena se mi odtujui?. morda se mi je že prcu pa te«ra u vidri nisem; moj najstarciši sin MUan je p^stal 1 latež, ničvredne:'-, tat! Vsi se mi iimikajn. ler se boje mrt-vaSkcga diba. ki g:a razštrjaT! pr> vs2j okolici. Oni žive, jaz sem mumija. Ne, ne, tuđi jaz živim, od rnrga hipa živim, ko s:m se zavcdcl trpljenja . . . raz-umcte . . .« »Razumcm.c »Ne, ne raznmete me. sieer me ne bi poslušal! s takim nezanimar/m . . . Morda tuđi ne znam več človcško govoriti. Skratka, povejte mi nekaj, odgovorite mi, odgovorite ml, prosim vas . . . « Mož je trepetal v veliki razburjeno-sti. »Prosim vas, povejte mi: ili ne ču-tite nekega strašnega nesklad!* med hladnim računanjem, ki mi je bil cilj — o. kako bedasto! — nekega živlfen!« in dejanjem in firmanjem moje družine, sploh drug'h ljudi in tuđi mojim, v ko-likor je važno za takozvano srečo?« »O, razumem vas; ncsklaJje je...« »Ne recite, »razumem vas,« to je remogoče, tcmvcč »sočustvujem«. ln povejte mi, kaj je važne;šo: ali računa-f;je, ki je samo cebi nam.cn, ali požr-tvovalno delo za družino?« »Požrtvovalno delo za družino!« »Vidite, tako je. Knlco mirno ste mi povc-Jali to veliko skrivnost. vi, ki riste določevalt zvezdam poti, ki se niste oholili raztognti skrivnosti življenja, čc-nrav ste ziveli. O. zdaj vcm: ni važno, tako obi:ko nosi človek. tuđi ne, čc ie popisal skladovnice kn;ig: temveč važno je, da dela v Ijubczni do bli^njcjia. Kaj vam ni vere v mojo znanost oma-jalo dejstvo. da sem se vani razgalil in da sem se moral najloni ci na vas? Tu, tu nas zain:sti vsa učenost in znanost in i v takih obupnih trcnntkih spoznamo, da ! smo v resnici acvedni. Da, prave vede nam manjka!« Profesor se je bfl sklonil prav blizu mene. Njegov obraz je bil Tnrtvaško bled ir. izsuScn. Ie v očeh mu je slabotno od-sevtlo prebujajoč^ se življenji. Skoro šrpnil mi Je: »Pred tremi dnevi sern zapustil svon predava'nic-.). Ne smem se več mrtvi ji ti. ln zJai sem kakor Don Qi::chote, li je prepozno spoznal, da se je boril z nilini na veter. ■ Kaj nanj začnem? • . .« s\ M/'ž š^ ni skon;?.I svoje prctrcsljive izpovcdi, ko se jo iz dvorana privalU plaz br.čTicsa s:i:;I:a in vril.a. K nama so priJrveli V:\12 meni^ca oplcščani veseijaki, vi-itoči na vrvicl pritrjeno staklenice kot kadiliiici. Il njihovih zrnedjnih vzkli-:ov sva izve-d 'i. da se bo ta»n pri'da neka nena-vadna iffra. Po^rcčilo se jim je ra!r:re3 poiskati znan?cra mestnega čud-ikau bebea Hijcronima, ki sra ponlijni etro-čaji vedno dražio: »Jcna, pove:tc nani spet o zma:'u Antikristu, ki so skriva v s'arein gradu!«, in ubogi rcvež jih zabava z brcz.Tvezno storijo, ki so jq splctli njegovi raz::rajaioči se živci. ZJai pa se je izvolila s tem ir!ese<5-nikom. ki na je mcnJa neki veselnik pri-vcdol s cc^te, pokratl;oča«iti tr.Ji naj-vis:a g:spoda, ki so ji oči.žc hulile, prc-tcžke od vseh ostudnosti, na katerih sa se rapu^Ic. rcke in no^e pa se ji opotc* Kale in omahovab kot živecvjc, ki g^ je ovinil duh teh Rivalskih teles. Oni trijc menihi so naju pnsrabili In znašla sva se v bLšc.či dvorani. Ob obzh stenah sla šanuli dve gosti vrsti tadovednežev, ki so spominjali na člo-vel'a 1c §>: po svojili olV.ačilili in iskrc-čcin se zlatu verižic, zapestnic in obes* kov. ^ (Dahe prili). Stran 2. -31 OVPNS Kl NAROD« dn* 7. decembra 1922. Stev. 273 fn rzdržl, potem so možne voIUvc po preteku štlrlh mesecev. V slučaju, da se politični kurz Izpremenl, so volitre Že t teku dvch mesecev. V prvcm slučaju bi Imela vlada Še spraviti pod streho najvažneji« zakone, kl so seda v razprarah naroda* Skupščine. Svetozar PrIbIČevfč Je odločno z* to, da se nadaljuje skupno sodelovanje z ljudini, kl so oživotvorili vidovdansko ustavo ter zahteva, da se vsa pokajanja ln razgovori s Hrvati popolnoma opuste. Poslanec Pečić Dragutin je T kratkem govoru zavzel stališče za Ljubo Daviđovl-ća. Popolnoma je odobravaj politično smer, ki jo je začel šef stranke. Poslanec dr. Grga AngJeHnovic je ođgovarjal na lzvajanja ministra P r i b I -< e v i <5 a. Poudarjal je, da Je sporazum s Hrvati potreben v eminentnem interesu vse države in celokupnega naroda. Ta sporazum skuša preprečiti Pribičević s svojo naravnost katastrofalno politiko. Ta politika je nesreČa za rso državo ln nsode-polna pred vsem za demokratsko stranko. Ako bo v demokratskem klubn Imel Pribl. š9t\C še nadalje odločilen vpflv, te Je batl, da razpade demokratski klub. 2ato bi bilo po njegovem mrtenjn naiboljJe, ako bi Prl-b'ičevtf izvaja! konsekrence ter san Izsfo-ptl Iz klaba, ker bi se ma s!cer lahko pri- petllo, da bi ga ob konca koacev noral klub sam Istisnitl tz svoj.h Trst kot naj već-Jeca ikodljlvca. Uvaževati Je treba, da se je politično mišljenje v širokih masah tpre-menilo tako, da dane« pretežna večiM tudl ! demokratskih rolJcev obtoja »eelaajo politiko vodilnih mot ▼ demokratske« klubu ln t ten tudl režim. Povsodf tako v Srbiji, ka-kor v Hrvatski in Sloveniji prevladuje ml-sel. da Je treba Čim najprele sklealtl popo-len sporazum ■ Hrvati in tako eakrat za ▼telej odstraniti to rak - rano i nalega dr-iarneja in narodnega telesa. Dr. Angieli- | nović je v nasprotju z ministrom Tlmotije^ vicem predlacal LJnbl Da riđo vic u aaupalco ter stavil predlog: Demokratski klub prepniča svojem predtednikn popolnoma proste roke ca na-daiievanje razgovorom s Hrvatskim blokom. Predsednik Ljuba Davidović Je na to | zaključil sejo ter odredil nadaljevanje debate za danes dopoldne. V parlamentu z na- j petostjo prlčakujejo končneea Izida te de- I bate. O včerajšniem obsecu debate sodej, je pričakovati, da danes debata še ne bo ; končana In da bodo končni zaključki spre- ' jeti ali tekom danaSnie pozne noči ali pt $e le Jutri dopoldne. Od zaključkov denokret-skega kluba je odvlsen nadajjni razvoj vlad-ne krize* Narodna skupščina v agoniji. ODdODITEV NARODNE SKUPŠCINP. — DEMONSTRACIJA VOJNIH IN-VALroOV V PARLAMENTU — MO2NOST RAZPISA NOVIH VOLITEV. — Beograd, 6. dec. (Izv.) Pred-fceđnik narodne skupščine dr. f!do Lu-kinić je vceraj ob 17.30 otvoril plenarno sejo skupšeine. V zbornici so bili poslane! zbrani skoro poinoštevilno. Na £aTeriji je bilo ze!o veliko število lnvalldov, predvsem odbor »sto inva-lidov«. Po končanih formalnostfh je skupščlnski predsednik dr. Lukinič prečital pismo ministrskeca predsedst-va na narodno skupščino. Pismo, datirano z dne 4. t. m. se glas!: »Gospod predsednik! Ker sm !fa-nes ob 11.30 dopoldne Nj. Vel. kralju podal demtsfjo ce!okupne?a vlade, ki sem ji ime! čast bit! na Čelu, si dovo-ljujcm Vas prositi g. predsednik, da izvolite odrediti odgodltev sej narodno s&upščine do sestave nove vlade* Prosim g. predsednika, da blajrovoT! sprejet! to pot izraz mojega odličnejra spoštovanja. Predsednik vlade Nikola Pašić m. p.e Zbornica jo rJ!snro o demlslf! ^lađe vzela mirno na znanje. Takoj na to je predsednik dr. Lukinić kratko na-znanil: »Zaključujem rad! demisije vlade današnjo sejo narodne skupščine. Prihodnjo sejo skliče predsednlšrvo pismenim potom.« Ob 17.37 je bila sčja zaJcTJtičerra. V zbornici je nastalo živahno vrvenje. Nekateri poslanci so vzklikali: »Doli z vlado!« Veliko ogorčenje je nastalo na jraleriji v vrstah invalidov. Invalidi so začeli glasno vzklikati: »Doli z narod-nimi razbojniki! Dajte nam kruha! Za-btevamo zaščito naših sirot! Zahteva-mo Invalidski zakon!« Ogorčeni klici so se čuli tuđi proti nekaterim članom vlade. Na ministrskih klopeh ni bilo nobenega ministra- — Beograd, 6. dec. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so bila Živahna po-svetovanja v vseh parlamentarnih klu-bih. Povsod so razpravljali edinole o demisiji vlade in o bodoči kombinaciji. Z napetostjo so vsi parlamentarni kro-gi pričakovali Izida politične debate t demokratskem khirm. Na svojih kon-ferencah in sestankih so muslimanski I klub, klub SKS, radikalci in Jugoslov. klub razmotrivaH sedanjo politično situacijo. — Beograd, 6 .dec. (Tjv.) Kralj je tekom včerajšnjega dneva z zanimanjem sledfl razvoju najnovej^ih političnih dogodkov. Veliko pažnjo posveča kralj politični diskusiji v demokratskem k'ubu. Ker tekom vČerajSnjejra dneva ni ta debata prinesla še nobenih definitivnih zaključkov, kralj tud! ni storil nikakih nadaljnih korakov za akcijo v svrho sestave nove vlade. — Beograd, 6. dec. (Tzv.) V par-fementu danes živahno razpravljajo in razmotrivajo izjavo Svetozar ja Pribt-čevića na snočnem sestanku demokrat-*kega kluba. Svetozar pribičević je skušal z vso zgovornostjo pridobiti demokratski klub za svoje stališče. Pribičević želi, da demokratski klub še nadalje vztraja v koaliciji z radikalci ter nagiaša ,da bi bila eventuelna spre-memba politične taktike katastrofal-nega pomena za demokratsko stranko. Naglašujoč dilemo: »ali vztraja ti ▼ vladi, zli spremeniti politično smer«, stt dani dve možnosti. V prvem slučaju bi se vršile volitve sele po preteku 4 mesecev, ker bi vlada skušala resiti s po-močjo narodne skupščine še najaktual-nejše zakone. V drugem slučaja pa bi bile rolitve že razpisane tekom dveh mesecev. Politične vesti. = Sklepl rTrvatskega bloka. »Obzor« poroča: »Po povratku dr. Drinko-vića iz Beograda, kjer je konferira! z Davidovićem in Protićem, je imel Hrvatski blok sejo, na kateri se je imelo od-ločiti, ali naj Hrvatski poslanci takoj od-idejo v Beograd ali ne. Ker je došlo službeno obvestilo, da je kralj sprejel demisijo Pašićcve vlade in da se bodo seje narodne skupščine odgodile do re-Sitve vladne krize, je konferenca prišla do zaključka, da se je položaj bistveno spremenil in da momentano ni potrebno, da bi hrvatski poslanci odšli v Beograd. V tem smislu se je poslalo obvestilo tuđi v Beograd. Nadaljno postopanje Hrvat-»kega bloka je odvisno od rezultata debate in zaključkov v seji demokratskega kluba.« — Kdo so kandidati za novera mi-iđsirskesa predsednika? Beogradski »Balkan« piše, da so najresnejši kandi-tatje za mesto novega ministrskega predsednika poleg Pašića, Ljuba Jo-vanović, Marko Gjuričić in Marko Trif-ković iz starejše radikalne skupine, iz-ined mlajših pa dr. Velizar Janković in dr. Laza Marković. Na drugi strani pa baje prihajata v poštev z demokratske strani tuđi Košta Timotijević in Sveto-xar Pribičević. = Dr. Koroitc v Zagrebn. Beogradska »Pravda« poroča, da je bil koncem preteklega tedna dr. Korošec v Zagrebu in imel dolge konference s Člani Hrvatskega bloka. V njegovi družbi je bil ves čas demokratski disident bivši ban dr. Tomljenović. Na konferen-cah s poslanci Hrvatskega bloka se je razpravljalo tuđi o avtonomiji Slovenije. Ko je dr. Korošec v soboto potoval zepet v Beograd, ga je na kolodvor spremijal dr. TomTjenovic\ ki mu je pri odhodu vlaka zaklical: »Na svidenje v avtonomni Sloveniji!« Odgovornost za *o poročilo prepuSčama *Pnvti*j J . = Pera MaksimovML 1.1. m. je umri v Smederevu v visoki starosti tamošnji odvetnik Pera MaksimoviĆ, ki je svoje dni igral veleugledno vlogo v Srbiji. Bil ^e eden izmed ustanoviteljev radikalno stranke. Na programu radikalne stranke je bil izvoljen tuđi v narodno skupščino, kjer si je pridobil splošen ugled in spo-Stovanie. V radikalni stranki je Igral i dolgo časa vodilno vlogo, dlje časa je ! bil tuđi justični minister. Kasneje se je ! umaknil iz političnega življenja in se po- ' polnoma posvetil svojemu pokliču. Bil je mož poštenjak starega kova, ki so dan danes že zelo redki. Srbski narod mu bo ohranil časten spomin. = Volitev članov v glavno kontrolo. Državni svet je imel v seboto plenarno sejo, na kateri je Izbral kandidate za glavno kontrolo. Za predsednika glavne kontrole sta določena kot kandidata Gjoka Nestorović in Miljutin Popović. Za člane so kandidirani: Jakob Vrečko, Danilo Tričković, Milan Cenić, Dragomir Nikolić", Zivojvn Mihaj-lović, Dragotin Ilifi, Miša Stojilković, Nikola Konjević, Milojko Vasović, Vaša Dimitrijević, dr. Dušan Baljak, Milan Krlež ,dr. Josip Serpić in HilariJ Vodo-pivec. Izmed teh kandidatov ima narodna skupščina izvoliti predsednika in 7 članov. Radikalci in demokrati so sf razdelili mesta v razmerju 4:4. Za predsednika bo izbran demokrat Nestorović. = Podrobnosti o n*fnrtltvf griklh mfnlstrov. Londonski list! prinašajo nove podrobnosti o tismrtitvi v Atenah. Sodno poslopje je bPo ves čas procesa voja^ko rastra^rno. Kakor hitro je bita izrečena obsođba, so bit! obto?end tikienjen! kot nr^vadni zločine! !n revolucionarni vojak! *o jih orineMati v jef-nl'riT^o Averov. General Hadiancst! Je zakričat na nefcega oflcirja v spremstvu, J Jd ie surovo postopal x obsojcBci,^ I naj neha, da naj ima v mislih, da je Hadiancsti poveljeval armadi, Čcsto-krat gledal smrti v obraz in da se torej ne boji uboja s strani njego vili ljudi. Gunaris je bil bolan na legarju, 40* mr-zlice je imel, pu so ga vrgli s postelje. Stratos je pred usmrčenjern objei Gu-jnarisa inHadianestija ter vzkiiknil: »Zgodovina bo souila!« »To je umor,« je zakričal Hadianesti, ko so mu strgali generalske znake z uniforme, priletni mož se je jokal kot otrok in zaklical je okolici: »Jaz svoje dežele nisem izdal, živela Grška!« Stratos je izroćii povelj-niku svoj etui za cigarete s prošnjo, naj ga da njegovemu sinu kot zadnji spo* min z nasvetom, da naj se nikdar ne peča s politiko. General Hadianesti je sta! ponosno pokoncu in padel s klicem: »Živela Grška!« Gunaris in Hadianesti sta bila zadeta v srce, drugi pa v razne dele telesa, največ v obraze. = Tudl Amerika hoče veS voja-Itva. Letno poročilo, katero je predlo-žil dr?avni tajnik vojnepa depnrtcmenta kongresu, pravi, da efektivno stanje 125.000 mož in 12.000 častnikov ne za-dostuje za narodno obramho. Zaliteva se skorajšnje zvi*nnje števila častnikov na 1^.000. Poročilo obžaluje, da so Zjedinjene države zaostile glede razvoja zračne flote in zahteva ustvaritev zadostl močnega '/račnega plovstva. 7a slučaj, da se wa?.hingtonskl pomorski dogovori v Pvropi ne ratificirajo, hoče ameriško mornaričko ministrsh'o nbdržati one ladje, ki bi se morale uničiti vsled pomorskih dngovorov, v takem stanju, da bi se jih moglo taknj zopet uporabljati. Mornaričko ministr^tvo 7a-trjuje, da one ladje, katere je Crtala An-gtija, %o že 7elo stare ln tako ta njena naredba ne pomeni nikake žrtve za an-rleško pomorsko silo, marveč samo čin dobrega gospodarstva. = Amerika proti Italiji? Americi za-stopnik na mirovni konferenci v Lausanni Childes je izjavi!, da Amerika ne namera-va žahtevatl nobenih predpravlc ra svoje državljane na vzhodu, pač pa zahteva, da bo garantiran princip odprte poti na vzhod. V pogovoru z Mussolinijem pa je de'al, da bi bilo dobro, če bi se Italija odrekla dosedanji pol.tikl ▼ Jadranskem mor-in. Ako ona tega ne stori, bo Amerika za-htevala od nje, da ii brez tdlašanja plača vse dolgove. Julljska krajina. — Iz Gorice. Dne 16. t m. te vrši v Trgovskem domu klavirski in recita-cijski večer. Sodeluje tuđi zbor gori-Skega Pevskega in glasbenega društva. — Znameniti sejem Sv. Andreja v Gorici se vrši letos v povečanem obsegu. Nekaj novega so praktično urejene stoj-nice, postavljene po raznih delih mesta, v glavnem seveda na Travniku. — Knjige GorISke Matice. Ko so TtalTh-ni zasedl! primorska pokrajine, so bili primorski Slovenci odrezani od vseh kulturnih dobrln In vrednot, ki jih Imajo in u?l-vajo ostali Slovenci, posebno pa se j« to poznalo pri knjigi. ki radi raznih šikan in od-ročnostl ni mogla priti čez mejo v isti merl, da bi zadosttla naSemu ljudstvu. Poscbco pa je bilo treba kn'ige za širše ljudstvo, na-še Mohorjeve družbe. In res je stopila pri nas na njeno mesto Goriška Matica, ki je izdala prvo leto Koledar, drugo leto poleg Koledarja Še eno knjigo, tretje in četrto leto pa ćelo dve knjigi in Koledar in peto (prl-hodnje) leto namerava izdati poleg Koledarja še tri kn'fge. Kako priljubljene so bile knjige in kako potrebna in kulturno korfst-na Je bila ta ustanova, n^.m pove dejstvo. da so se tiskale knjige v 21 do 25.000 izvo-dlh, katerih je $lo le malenkost (nrkaj sto lansko leto) Cez mejo. Ker je Goriška Matici prepričana, da so v Sloveniji Tudje. kl se toplo zanlmajo za življenje primorskih Slovencev, posebno ker je med njimi tuđi na tisoče Prlmorcev. je dala na ra/polaco i tudl letos nekai stotln izvoJov svoiih kn'ig za razmeroma zelo nizko ceno, da si jtri lahko kupi ta In oni, posebno ker Imato knjige tud! syo:o ttalno vretlnnst. Prvi književni dar Goriške Matice je Koledar za leto 1923, kl Ima ?a prilogo zenrljevld JuliJ-ftk« Krajine In je letos ureien v geslu debro-delnnstl. Med pisatelji, ki so Ictns pr!*.ne-vall h Kolcdariu beremo imena Aloizij R»-mec, dr. Ivo Sorll, Joža Lovrenčič, Fran Tratnik. Ti so prispevali crtice in pesmi. Več poljudnih člankov o raznih panotah, dobrodelnostl, gospodarstvu itd. so spisnll dr. Egidij, Franc Pire, Just Uša1, Ivan Re-Ičlč, dr. J. Bačar, arhitekt Radović, Ivan Mercina ter ostali. PreobSirno bi bilo. če bi naStell ćelo vsebino. Kako je bogato ilustriran, nam priča dejstvo, da ima 56 ilustraclj poleg bogate risarske opreme slikaria A. A. Buclka. — Druga knjiga je Zabavna kn:iži-ca, hrvatske pripovesti v prcvodu našega priltubijenega pesnika dr. Alojzlia Gradnfka »Zlata srca«. Ta knjiga vsebuje vrsto poljudnih povestle literarne vrednostl in |e posebno pripravna za ljudske knjižnice, prl-jetno Ctivo za vsik kmečki dom. — Tretja knjiga je prevod Slrahove knjige v verzih od dr. Andreia PavHce, z razlago, kl bo hi-dl mnogim dobrodošla po svoji globoki no-tranjl lepotl. — Vse knjige je slikarsko lepo opremil akademlCnl slikar A. A. Buclk, da detajo čast našemu književnomu trgu. Vse , tri knjige stanejo za Jugoslavijo samo 24 D. j Primorski Slovenci, ki živite v Jugoslaviji, j kupite te knjige, sezite po njih vslh, kl se j zanimate za flvljen'e primorskih Slovencev | ali n ima te primernega čtlva; posebno pri- j poročamo društvom, da obogate s knjigami svoje knMžnice. Knjlg ni mnogo na razpo-lago; sezite po njih. Zahtevajte jih po vseh knjigarnah. Kdor hoče kupiti kn'ige posa-mezno, s^ne Koledar 6 D, ostali dve knjigi > pa po 10 dioarjev. - ■ - - ^ w- , I GOSPODARSTVO. NEVERJETNl OFICIJELNI PODATKI O NAŠI LETOŠNJ1 2ETVL Ljubljana, 5. decembra 1922. Listi poročajo, da je bilo po uradnem izvestju poljedelskega ministrstva o ls-t(šnjl žetvi pridelano v naši državi 11,-498.181 ton pšenice, 1,128.50«) ton rži, 2,291.158 ton ječmena in 2,5-47.595 ton ovsa. Ako računamo, najnižjo današnjo ceno za tono pšenice 16.000 Kt rži 14.000 K, ječmena 15.(00 K in ovsa 11.000 K. znašala bi vrednost navedenih količin žitaric 260 miljard lfiO,.*: 11.000 K. Pov-prečno odpade tedaj na vsako g'avo v državi 21.6S0 K! Vrhu tega znaša šc ves ncizkazani pridelek koruze, ki znaša naj-mani še enkrat toliko. To so ahsnh.tno neverjetne številke! Neverjetnost teh številk izhaja še bolj iz naslcdnicga raz-motrivanja: Navadno se računa, da zna^a letna potrcbščina ene osebe na žitaricah k večjernu 2 met. stota. Prebivahtvo Jugoslavije bi toraj konzumiralo kvečjemu J4.OCO.000 met. stotov eli 2 400.000 ton žitaric za vse leto. Ostalo bi tedaj za izvoz samo pšenice in rži čez 10,000.000 ton, kar predstavlja vrednost najmanj 160.000 miiijonov kron ali 40 f/K) milijo-nov dinarjev. Prišteti bi bilo še izvoz koruze, ki v naši državi notorično dalcč prckaša izvoz pšenice! Ves na§ izvoz pa je znašal v preteklem letu približno 2400 miiijonov dirarjev, od katere svote je cdpadel približno komaj trelji del na žitarice. Ako bi bilo pravilno, kar poročajo li?tl, bi mogla naša driava izvoziti v tekoči izvozni sezoni nič mani kot 50 krat toliko, kakor lani. To je očividno nesmisel. Kajti v položaju, da bi bilo vse to resnično bili bi mi v stanu z enolet-nim izvozom samo pšenice p'?gnati na-So valuto do predvoine t. j. zlate velja-ve. In cene krubu in dosledno vsem drusim življenskim potrebščinam morale bi pasti ra predvojno stopnio. S tem uradnim porc-Čilcm se pa tuđi ne vjerna svoječasna iz;ava pomočnika fi-nančnega ministra PlavŠiča, da bomo me sli v teko-I izvozni sezoni izvoziti okoli 1C0.C00 vagonov žitaric, t. j. en milijon ton, tedaj ravno deseti del gori cmenjene množine, kar bi bilo bolj ver-Jetno in za našo trsovinsko bilanco čez vse mere ugodno. Saj bi se tako veČ nego pokrilo njen deficit. Ves naš uvoz znašal je namreČ v preteklem letu okr>-lo 4 miljarde dinarjev. Le-ta svota bi bila popolnoma krita že s samim izvozom \00.000 vagonov žitaric. Ali še ta števil-ka bi utcgnila biti pretirnna, če se pomisli, da lan?kt izvoz žitaric ni znašal r.ad 20.000 vagonov. Obstoji §e ena možnost, da namreč navedene uradne Številke Vit pomeniaio ton, ampak le metr. stote. In res je beogradski »Trgovinski Glasnik« od 22. novembra t. 1. objavil i*tc številke z oznnko v metr. stotih. AH ttidi to se nam zdl nererjetno. V tem slučaju bi namrec" pridelek pšenice in rži v skupni količini okolo 12 miiijonov metr. stotov zadostoval komaj polovici prebivalstva naše države. Moralo bi se uvoziti v našo državo še enkrat toliko, kar bi pomenilo naravnost katastrofo za našo valuto! Kje tici tedaj resnica? Mcnda se naj išče in naiđe v dejstvu. da v naši državi ni niti govora o kakršnlVoll stattstiki. S taVimi površ-nimi podatki se pa veJ škodi nego ko-listi gospodarskomu kreditu naši državi sploh in naši valuti prav posebni. —k Zacrebčk! tr«. Zacrcb. 5. dtcvmbf^. Ccne v kronah za 100 kff. postavno bački, odnosno vojvodinsfca pnsta.'a. notira jo: pSe-nica (76 kc> 1600 do 1640. stara koruza 1350 do 1400, bela. umetno suSena, 1100 do 1120, y Sroržih 550 do 600, rž (71 do 72 kg) 1400 do 1300. ječmen za plvovarne 1553 do 1580, za krmo 1350 do U50, cves 10»! do ll?dt pisani fižol 14(0 do l«">n, bcl! 14H0 do 1450. pSeniCna moka »0« 2,-75 do 2425, »2« 2275 do 2375, »4« 2175 ćo 2275. za krmo 1000 do 1050. drobni otrcbl S50, debeli 900 do 10OG. Ttndenca neizpremenjena. —2 Novosadska blajoviin borca. Novi Sad, 5. decembra. Cene v dinar jih: pšenica baška 4^6, ječmen baški 376.25. oves baški 272.50, koruza bjška 202.50, pšenična moka >0« 577.50, »2c 652.50, »6« 475, otrobi 161.85. —* Zračni promet na TToiandskem. Promet nizozemske zrakoplovne druž-i be se zelo ugodno razvija. Od 14. apr. | do 19. novembra 1. 1. so prevozile zračne crte Amsterdam—London in Rot- ! terdam—Hamburg skupno 632 potnikov 27.512 ks: blaga in 1200 kg poštnih posi- i ljatev. V enaki dobi letos so prevozile te crte 864 potnikov, 56.149 ke blaga in 10.081 kg poštnih pošiljatev. Vodstvo te družbe namerava urediti v kratkem poseben zračni promet s Parizom. i — C Nezaposlenost ▼ Avstrtl'u Koncem | novembra lanskega leta Je bilo nczaposle-t nfh 29.215, letos jih je 91.237. Od te svote j odkade na Dunaj 85.345. Narastek neznpo-i slenosti napram lanskemu letu znaSa 221%. i Razvcn teca je polno Industrij, ▼ katerih delaio le po rtekaj dni v tednu. Obrati v kovinski industri i se ustp.vijajo teden za tednom. Število brezposclnih, kl so dobivali podpore, ie bilo koncem Junlja 33.000 kencem oktobra 57.000, v novembru Je bi- j i \o samo na Dunaju ooyih 11^)00» * Kultura. REPERTOAR NARODNEOA GLEDA-USCA V LJLCLJANL DRAMA. Sredo 6. dec. Ploha Red A Cetrtek 7. ćec. ldijot Za^etek ob pol 8 uri Red D Pcick 8. dec. ob 3. pop. Kr<<;ačck Juna-Cek. Mlaclinska predstava Izven. Ob 8. zvečer 2ivl mrtvec, Izvcn. Soboto 9. dec. R. U. R. Dclivska predstava. Izven. Ncdelja 10. dec. ob 3 prpoldnc Kroja-ček JunaČck. Miadinska predstava, Irv. Ob po' 8. Idijot Izvcn. Ponedeljtk 11. dec. Kralj *.a Betajnov!. y spomin Cankar;evi smrl Izveu. OPLRA: ^. ?rcca 6. de;. Zaprto. Ceirtek 7. dec. iirivec SevHiskl R*d 1^. Petck 8. dec. Cnrmen. Izvcn ?obota 9. dcz. Ta;n^st Red B Nedelia 10. čec. Gorenjskl slavčelc. \i\. Ponedeljek 11. dc^. Zaprto. j^' • • • *— Oton ZapanCič: Clclbaru V založbi »Jug« v L;ul;i,ani je i/^la ie čvA gotovo naj-priljUbijenc'Sa mladinska kn'iga kar jih jo dosedaj izšlo v naši literaturi: CL iban. — KnJsa se dobiva v Matični kn'i^arni na Kongresnem trgu, poslopie Fllharmoni^ne družbe, In stane trdno vezana 9 dinarev. — Kurz iz zgodovino umotnosti, ki sra priredi Umetnostno zgodovinsko drušivo, so priCre v st.bcto 9. dc.embra. Obscsai bo 12 predavan] in se bo kr-r.Ial 17. marca 19^3. V'ršll se bo r bivši zbornici dežcir.tia zbora v dež?'rem dvorcn wi Kongresnem trga, vselej ob sobotah cd 6. do 7. Program: 9. decembra: Dr. V. Mele: Uvod. Atene V Perlk!ejevem času. 16. decembra: Isti: Sve-tovna umetnost heier.izma. 13. januarja 1923: Isti. Cesarsk! Rim. 23. januarja; Mscr. J. Dosta): Ume most siirokrfilanskejja sredn>sa veka. 27. januarja: Dr. Fr. Stcitž: Gotska arhitektura In plasfka. 3. fcbruar;a: Isti: Gictto. 10. februarja: Dr. I. Cankar: Toskanska umetnost XV. stolet a. 17. februara: Isti: MLhelangelo In začetki baroka. 24. febr. I«ti: Rubens in Rembrandt. 3. mar-ca: Dr. V. Mole: Fr^nc. slikarstvo. XVIII. st. 10. marca: Dr. Fr. 5te!6: Umetnost in Slo-VLnl. 17. marca: Dr. I. Csnkar: Sodobno umetniJke težnje. Vstopnina za vsa predavanja 30 D, za posamezna predavanja 5 D. Vstopnice za vsa predavan a se ć< be v preprodaji Tiskovne zadruge v Prcšcrnovl ulici in Nove Za'cžbe na Knncresnem trgu. Vsiopni^e za posanina predavanja pri vs:opu. — Slovansfca predavanja v Londonu. Na »King's Col!ej;e« predava sedaj dr. Vo-čadlo o »Slovanskih Studijah« iz dobe po Dobrovskem, dočim Čita ni istem tnesta Lady Grogan o »moderni Bolcarskl«. — Knjigovodstvo za trgovske 5o!o. Pod tem naslovom ie Izdal prof. J. Ccbu-lar v kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani knjigo, ki glede obzirnosti in temelji-t?stl ne dosega profesorja Siča »Splo^nega knjigovodstva«, ki ga je izdala sedaj v nerru Ških rokah se nahajaječa tvrdka Kleinma-ver 6t Barnberff. amrnk omenjeno knjico dalek-o presesa v preglednosti in priprosto-stl ter tako v praktični porabljivosti na niž-]ih zlasti dvorazrednih šolah in trjrovskih nadaljevalnih §olah ter za praktičnoga trgovca. Knjigovodstveni teoretik, vclctrgo-vec in bančni uradnik bodo dajali prednost Sščevemu knjigovodstvu .na5i manj.M trpov-ci, knjigovodje in trgovski nastavljenci bodo pa gotovo Jemali rajši v roko Čcbular-Jevo knjigovodstvo, ki prina?a mani teorije, tem več pa praktičnih vzeledov, ki so naj-boll poučljivi zlasti za začetnike. Knjira ob-sejra tako eno<;tavno kakor dvostavno knll-Kovodstva zakliuček trjjovskih knjig, poslovanje trgovine na drebno. nauk o trgov-skih dnrfbah, knHgovodstvo v komisijskiH kupčijskih podjetjih zlasti tuđi poslovanje pri Spedicilah in bankah in nalpotrebnejSe iz menlčnesra pouka. Na5a knjica razjas-njnje v bistvTenem tuđi amerikansko knjigo, vodstvo in podaja Jako poučijiv vztrled ame-rikanskeea žurnala. Cena je zmerna. Glasbeni vesfnik. — Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi v proslavo svoje 40 letnice v četrtek 7. decembra t. 1. + prostorth Narodne čltnlnlce v Kamniku slav-nostni koncert, h kateremu se vabl'o vsl pri'atelji društva in petja. Koncert se ponovi v nedeljo dne 10. t. m. ob pol 4. uri po-poldnc v Dom^alah v dvorani Sokolskega doma. — Odbor. Sokolstvo. — Sokolskemu đraštva ▼ Metltk! tu dm-rovall gg. Mihael Bezlaj. uradnik Prve hrv. štedionice v Ljubljani znesek 800 K, Janko Keserič iz Keserov 200 K, Rcmigij Mrssnlll-ni Iz Metlike 400 K. za kar jim izreksmo tem potom iskreno zahvalo, želeč, da bi se naSIo Se več takih dobrotnikov in da mnre-mo že enkrat položiti temelj druitvenemu domu. — Teloradnl rečer Sokola L se vrši v Unionu ▼ četrtek 7. t. m. zvečer. Začetek ob 20. nrl. Telovadne posebnosti so pri ienskem nastopu proste vaje zvezane e medigrami in devetorica r ženskih plesnih gibih In prehodih. MoJtvo izvaja poleg dru-Kega boks na godbo. orodne hkrafne vai« na treh koniih, posebno s'ikovita bo moravska beseda v moravskih narednih no-5ah. — Društveni orkester sprpolni telo-vađn! nastop s koncerinimi točkami. Po končani telovadbi sledi zabava pri pojr-njenih mizah in ples. ftrelme se sospotla kot sostanovalca na stanovanje z zaj- trkoin. Istotam se sprejme gospodična. 1 Ntslov pove uprava SL Nar. 10680 / Stev. 278 •SI OVrN^KI NA KUM« d... 7 dcccH.bia r'-'2 Strnn 3. Dnevne vesti. V Liubuani, dne 6. decembra 1922. — Potovanje kraljevske dvojlco v Sarajevo odloženo. Kakor p^roča-jj iz Beograda, je radi odstupa vlade odgođeno potovanje kraljevske ivoj.ee in romunske kraljice Manje v Sarajevo, odnosno v Dubrovnik. — Ugotovitev. »Jutrovci« se avesto drže onega znanega »primite satu« ter kriče, ćeš da je Zajednica pripomogla klerikalno *- komunistič-ucinu bloku~do zmage. Preglasno je to kričanje, da bi ne dalo spoznali pravih krivcev. Kriva je predvsem njihova neverjetna megalomanija, ki si je do poslec'njega trenutka obetala zmago. Ošabno so prezirali dobrohotne nasvetc, naj opuste svojo gonjo proti Zajednici, ki edina more priti v poštev kot resna nas-protnica Zvczl dcl. ljudstva. In ven-dar bi edinole upoštevanje tega na-sveta moglo preprečiti katastrofo. Vsaka druga kombinacija je bila iz-ključena ter bi ne vedla do uspeha. »Jutrovci« računajo, Če bi se naša skupina in NSS priključila Jugosl. demokratski stranki, pa bi bila zrnaca gotova. To je usodcpolna zmota. Da, ko bi bila demokratska stranka brez mladincv, potem bi bila stvar enostavna, potem bi ne bilo nobene-ea zadržka. Takn se jej pa niti naša stmpfna ,niti NSS rl moda pridružit!. Zakaj mladini nredstavliato režim fn nas Je zdnr/ila zasreMk- r~-rolucfla, ki je rtapenena proti režimu. Baš to naše protivno stalisče prot! režimu je 7družilo toliko rla-sov na našo skupino. Vsaka priklin-čitev oficijelni JPS, dokler jo vodi-jo mlndfni, bi ne samo obČutno zmanjšala število raših glasov, mar-več povečala Stevilo Zvezi del. ljudstva oddanih rlasov. Če bi vodstv! obeh naših skimin tuđi kaj take^a sklenili. bi jima ne sledili pristaši, ker hi teora kratkomalo ne mosrll raz-u^etf. V sivca ju zveze z oficije'nn JPS b! ji obe naši skupini ne mocrH privesti niti 1000 glasnv. Zakaf zo-pet je velika zmota. ako se trdi. da so posamne osebe krive, da ni prišlo do sporazuma. Te osebe so bile le slučajn ireprezentanti prave volje širokih vrst naprednega volilstva. Nfso bili vodniki te volje. Ako bi ne bil dr. Ravnihar, bi bil kdo drugi, ki bi moral predstavljati snontano izraženo ljudsko voljo. Bila je res demokratska združitev. Še preden je pričela volilna borba, smo nagla-šali, da utesme za JDS postati uso-dopolno. Čim se identifikuje z mladini in z režimom. Naše prorokova-nje se je urcsničilo. Postalo je uso-depolno ne samo za JDS, ampak za zmajjovitost narodne in nanredne ideje v LjnMjani. Č;m bi se bila JDS o nravem času znala otresti mladfn-skesrn vpliva, M bila situacija remena. Resrica le toref, In te resnice re m^re nihče fzpodbiti. da te istih pet ali *est mož, ki so že tnPko zla ranravili v nnšem .favnem živHenfn, lonet 7PnravI1o našo narodno in napredno LjuMjano. — Da s! ne bođo beTit? gfav. V no-tic! »Zajcdničarji se pritožijo?* pišs da-našnji »Slovenec«: »V ponedeliek zve-Čer so se v uredništvu »Slov. Naroda« zbrali voditelji »Zajednice« na posveto-vanje. Poleg dr. Trillerja je prihitel narodni socijalist Ivan Tavčar, kar se je zelo Iepo podalo. Sklepali so o tem, kaj naj ukrenejo po tem nepričakovanem porazu. Kakor se doznava, se narnera-vaio gospodje zoper volitve pritožiti.« — Da si klerikalno - komunistična go-rpoda ne bo po nepotrebnem belPa Klav in da tuđi drugim zavežemo obrekljivc jezike, ugotavljamo, da Je vodstvo »Ju-goslovenske zajednice« sklenilo, da ne vloži nobenega ugovora proti izvršenim cbčinskim volitvam v Ljubljani. S to ugotovitvijo zavračamo tuđi vse govo-rice, ki se v tem vprašanju v prozornern ramenu širijo z gotove strani po Ljubljani. — i. december. Večina našejra ljudstva se še do danes ne zaveda nomena tega dneva, dneva ujedinjenja vseh treh juzoslovenskih ple-nicn. V spomin na osvoboditev iz robstva je določen ta dan kot naro-den praznik, vendar je ta določba le v znkonu in se izvaja večinoma le Oficijelno. Vsak juzoslovensko ml-slečl človek bi moral smatrati ta dan že sam od sebe kot najsvetejše-$ra. toda vs?ko leto se opaža, da je Tv-.i>m te^a dneva le bore malo raz-širien. Ne moremo teira štet? lind-?tvu v 7I0. ker stoji ?^e P^d \T>livnm stnre V7eoje in raznih ljud^k-h Tvv70 glasov, do-čim jih ima Zaiedrica celih — 12. M\ smo se mu smejali. Končni izid pa je b1'!, da je Zajednica na tem vrlišču dobila 334 glasov, JS pa v celoti — 167. In tako smo jih toikli na vseh voliščih. Na rekaterih voli§čih (11 magistrat, XIV ?ii-Ska) nišo dosegli nit! polovice naSih glasov. Vz!;c tfmu pa je najbolisi matematik naše univerze še okros 3 ure popol-dne z vso resnostjo izračuna], da ima JDS zmaeo zagotovljeno. Tako lahko-mišlicneza optimizma še nisi kmalu sre-čaval. Ali so jih njihovi zaupniki vlekli za nos, ali pa so izgubili splnh vsak pogled v ljudsko raspoloženje, ki je na ćeli Crti tako odločno proti njim. Umevno je bilo strašno razočaranje, ki mu je sledila 5e strašne.iša potrtost. Odigravali so se naravnost tragični prizori. Dr. Žerjav, ki Je bil toliko nepreviden. da je v voli!-ni borbi celo svojejra ministra vrgel na j rta trhtnico, je poraz JDS upravičeno moral smatrati kot svoj lasten poraz. Ves dan je brnel telefon iz nje^ovega •fanovanja, pozivajoč dozdevne pristaše na »zvestobo«, spominiajoč jih radnih »uslug«. preteč in pa svareč. Nešte-to lastnoročno pisanih vizitnic je opo-minjalo volilce, da »želijo« gospod mini-jter . . . Delil je odlikovanja, obljubi jal milijone. Praprotnikov avtomobil je vo-zil ga. ministra od trgovine do trgovine. Commis voyageur. Uradniki so bili pozvani v posebno avdijenco. Res ie, mar-siktero hrbtenico je upognil, marsikte-rega strahopetneža omehčal, toda v splošnem ni vse skupaj nič" zaleglo. Krogljica je krogljica. In pred padlo veličino izginja tuđi strah in respekt. Naj-bolj ga ie varalo njegovo mojstrsko delo: obč. vol. red, kl se mti Je zanj dr. Stanovnik javno zahvalil. Ni slab dovtip, ki pravi o tem volilnem redu, da si ie dr. Zerjav piistil prikrojiti novo oblsko, samo nosil jo bo — drug. — O razredftcin boju. Prinodnjc predavanje urednika Zv. Bernota: »O razrednem boju« sebo vršilo v četrtek 7. t. m. ob 20. v zakurjeni dvorani hotela »Lloyd« na Sv. Petra cesti. Vhod z vrta. Vstopnina: sedež 3 din.f stoi&čeIjtin* ! — Popravsk. V naši včerajsnji notici >K občinskim volitvam« se mora glasiti pripomba uredništva pravilno tako-le: »VcMni red, kakr-šen je ljubljanski, velja v smislu § 34. zakona o volitvi v občinska za-stopstva v Sloveniji za olčine z lastnim statutom (to je za mesta Ljubljano, Celje, Maribor in Ptuj) In za oLčinc z 10.000 in več prebivalci.« — Poroka. V Kotljah t Mf?«V| ioltii se Je dne 30. novembra \922 poroci] odvet-nik g. dr. Stanko Stor Iz Maribora z fdč. Heleno VVntl. fcčerko f^s'ilniJar'a ia les-nega trgovca v Kotljah. Bile srečno! — Smrtan k*»a. V Celju je umri 3. t. m. X. Pavel Šefa. ravnatelj nabavne centra!« taninskih tnvarn ▼ celtn, po kratki mučni bolerni. Pokopan je bil v Cei i 5. t. m. na tamošn em pukopališću. Poko;nik je bil ro-ien v Tinjah, pečal se je s trgovino, bil veliko let v Gradcu. Zastnpal je naio državo del časa v Gradcu pri konzulatu, bil je tuđi predsednfk Slovenske čltalnl e v Gradcu Sploh pa le bil vseskori zaveden Slovenec na vsakem metta ii v vsakem času. Blag mu spomin! — Saraoniof. Danei dopnljne s« Je na svo:em stanovanju, na Rimski cesti 5, obe-M\ čevljarski mojiter f. Karei K o r d e 11 C. Ob 9. dopoldne je njegova žena odSla na trt ter se vrnila okoll 10..10 dopoldne do-mov. Tedaj je naš'a moin 1c mrtvega. Po-rreb bo v petek. Kaj je malo Kordel!?a v smrt, ni znano. Z-iriJmi** le, da je bil pokojni Koruelič eden prvih uatanr.vlteliev socl-jalnodemokratUne stranke y Lj-bl.anl, zelo agilen in pnžrtvovalen propagator soclali-sMčnih idej ia Je bil Intlmen prijatelj Frana 2eleznfkar'a, kl je bil flavni ntemtl ,telj stranke. Z nfmivo je, e!a 5ta *\ ob* ustanov-nika socialnndemokratskt stranke na tnak način knn^ala žlvljrn'e. Pekcin:k jt »' »impstf^rn mof In pn|^tn?ak. kakor vsi stari L'iibljančani. Blag n:u spnmln! — Smrtna kosa. V Prdkorenu na Oo-renjsf em Je umri posestnik £. Lovrenc n e n e t. Plag mu spomia! — Kdo Je aprfzodi itav!o ▼ nsll t\-skarni? »Naredni tukama« je liofela preteklo nedeljo prirediti pesebno Izdajo »SIo-venskeca Naroda« s poročilom o izidfu cb-činskih volittv. V to svrho je zaorosMa dnvoljenja na merodajnem mJava g. P!ay-I đj. Cd izvrši!n-?sa ©^h ra S»ve7i ua;v kovnih činovnica Jutot.avi e« v Z grei ., amo pre.'eli u!t d.ais s picia.a, 4* jt» i,t; ob^lmo: »itnoma za upraviC.cn, če v irtc-resu svojega d!arisrva Z'.'lireva, da se z Is',2 strani prekliCe ta pavšalni oeitck na ta n.i-čin. da se eventualni kriv i rhaviio v javnosti in se s tem popravi Vr'vica, stor-jena os'^Mm P'"#*?rirr rrndniV^m. — §• mrUi\ nlr:*Jo m!ru! V zfd^-n čpsu so stTnli znpet p< ko^alt^ki tatovi v akcijo. Tako sta bili iz nagrcb.itee dr:i'rre Stare-^ajarrn ukradeni dve tcžki bakreni svetiljki. vredr.l ra^ 30.090 krcn. — Z j:ro-ba družine I e k vcc s*r? bili tudl dve bakreni sveti!;ki i.kradeni. vrc<*n! 4000 K. — Kricka »e pirfla!!! Djn»s p .^lciir'f dan »Ma--is»e !n Javanka« v Kino Tivn'i Vsak klnol'nbi.el!. kl ne hl f;!ma rb:s!?al. s? bo priv gotovo do nnveza leta kr«;^I. Zs-torei na plan, df»c$ ;« arndn'I dan! V če*r^k prekrasni nararai pjsnetki iz Dlvjc Afrike. Turistima in sport. — Sirrčarskl te^nf. !Z?S pnređl 1c-trs med rbema P^/'ičrma sv'~j redni, \2 dni trajahči sniučarski tečaj za r.^-vince v B'-h'rlskl f!lstricl. Tečrl bo \^"1 načelnik sm'?koiehn. rd^cka J/^S z. R. ^*.a^iiira. Prijave sprcirma in daje rb-ne^n b^rznlačm C/narrke za od*ivnr prl"v!ti!) v«s t^rsdevna p^!asnrla » lug^s^v. 7;r"a 7. in 21. dccerrbrn. v«e)ci rb 4. p-p^'dne v drušiverf srbi, Solsk! drevored 2/IT. — Kraljica protek^or'ce au^o-klu^ii. Tz Heograda poroča'o, da ie VraT;T:a Mari a spre:ela protektorat n*d srbskim avtomo-bilnim klrb-m. — Po2d-arn! Te?-;r Bcvtscta (brreor-fkl večer). Kakor rb^a'no, prfredl tud!Je-t^s Jug^s'ov. nrprec^no akad. društvo »Jadran« p^rdr?vnl veSer r.^vlnrern in si-er ▼ soboto dre 9. t. m. cb £. rve^er ▼ salonu jrnsti're pri Lofsrlu n* ?v, Jak b^ trs:u. — TrvaHSi. t"v?rišl?e fMdite v r-^nem šte-vilu. Ul:t!dno se vabro gc s+arešine. — Klvh »Prlmork« fn društvo- »So5a« priredila Miklavževn rbdsritev za o'roke v pefeV. 8. t. m. rb 15. (trefc) p-n^ldne v pros^rih »Jpdrana« fr? vrtu N^rođnepa dom?). Ptroef brfž! spremstva rimajo xr?to-pa. Parovi se tvrf'-e'ns'n i*t<-''>rr- rd IH. pređpoTdne, do 14 (dveh) p-^p^ldne. V?t^p-n'ra ra jpremVevrlre 3 dinnr'e fn f^^bn. Zi otrcke vs*"P rrrs*. Miklivfe^' večer 7i ^f*r?^^e se vr?'. k*k • - ■• '-"* ITA! UANSKI PREDLOCI GLEDE SO-LL.NA, REKE IN DALV VC1JE. Za Solun naj damo Relvo! — CccgraJ, 5. d^c. (Izv.) Fu poro-Cil'.h iz ICin:a je italijarski m::iisirsllunsl:em vprašanjii proti ko:T'pcrzuci:i na ta način, da srr.2 I:a!'ja anektirati Rc'ao in da so ji prJnnjo od rn?e srani te rc^atcri konccs!;c glcilo 7aura. Poslanik Ar.u.-nijcvić :'o b'.l g'ede teli prcJlrgov rezerviran. V Bjogradu priCakujcjo, da Mussolini te p- 2 Jlogo z->> pet ponovi na milanskom sestanku z dr. Nin Čio cm. — Beograd, 5. dcc. (\:r..) Po poro-Čilih iz Rima je vest o demisiji beogradske vb'lc iznenatGib ita'.ijanskc vnd'lno kf(^g;. Z ozirom na b'i/nji sestanek dr. NinTija v Milanu je vkiUa Š2 neorijenti-lar.a. — P:m, 5. dcc. Listi por^vn^o. da je Mussc Iini včeraj zvečer ođp^tovnl, zx kar se je cdl^cil žcb v zaJn.:em hipu. Krt poroča »McssaKsero«. se r.air.erava .M'is^'-i'.ini zadržati rekni dni v Milanu, kjcr se sestane z ir.soslovcns'.vim zuna-r.iim ministrom NinČiČem. Na tem sd-stanku se bo najbrž razprav'.'a'^ o spo-raznirr.: izprcrrerrbi prjjod' v» v Santa Marr-'erlta, posebno g'ede Reve in Z>*> dra, kaknr tud- o vprašarfu Soluna. Kadžar^ka in crijenlska mirovna konferenca. — Rudinipcsta. 5. dcc. (U. T. K. B.) V današnji narodni skupščini je odgovoru m'r.i^tr^ki pred-ednik grof Betlilcn r,a vprašanje, zaliaj ni bila povab-jena Ma'.U žar?l:a na kcr.iCrcnco i Lausanno, da se Madžarska ne moro vsillovati na mirovno konferenco. Dve vprašar.ii ste raniirali n"aJ.rarsko dr^a;j: vprašani« kapitulaci] in morskili ožin. Brcz pova-bila se Madžarska ne more v.dvlež'ti konferenjc. vendar pa je vla-Ja naroCila svojemu bernskemu poslaniku, naj od-potuje v Lausanno, da zasleduje tainkaj-Snje dogodkc. Zunanja poliiika Madžarske se r.e more primerjati z ono, ki jo i« vodila svoj čas avstro-osrska monarhija. Mi smo postali, je dcjdl ministrski predsednik, iz velesile premagan narod. To pa ne pomeni, da b; ne zastupala madžarska vlada z največjim poudar-* kom svojih intere?ov. , Revolucija v Bclgariji? | KJUSTFVDIL V ROKAH CETMKOV. j ocshd:;o stanje v šonji. I — Peosrad, 6. deccr.:bra. (Izv) Ministrstvo notranjih djl je včeraj dopoldne prejelo brze-avno poročiln iz I Caribroda: General Protogerov je v • družbi z znanim Četnikom Todorom ! Aleksandrovom in s 15.000 dobro ob-; oroženinu možnii zavzcl okraj in mest© Kjustcnćil. Makedonski četniki so dobru oboroženi in imajo s seboj dva topa j težkcga kalibra. Vse zveze s SoJ:;o «o i preklnicnc. Nsd Sol jr) ie proglašeno ob-j sedno stanje. Do!sarska vlada je odro-i ć'ln 7b!ranie debrove 'icev proti make-dorsk'm četnikom. General Protogerov ' in a nrmen, da vpnd? na naše ozemlje. i OJ našega poslaništva v Sofiji nišo pri-i Šle r.c^bcne vesti, ker je brzojavna zv«-I za pretrgara. Notranje ministrstvo je | rdredilo vse potrebne varnostne od-; redbe. — Ccosrad, 6. decembra. (Izv.) Da-T ašnji beogradski listi priobčr.jejo sko-rr.j erako fc glaseča poročila o a!;ciji generala Prctogjrova, najclnika make-rirnskec^a rcvohicijonarneRa odbora. i General Protogcrov je glavni organiza-{ tor makedonskega čctnilkcga glba-iia. Včerajsnji listi so na.'preje to vest pri-občili v posebnih izdajah. Spl.šno pa ]• treba to akcijo trezno promotriti in ja r.ajbržc le lokalnoga pomena. Borzna poročila. — Zagreb, 6. decembra. Uzv.) Z:iM!v-ček. Devize: Curih 13.67. 13.77, Parli 5; 2.50, 507.50, London 32S.50, 333.31, I'cr-lin 0.83, l._, Pra-a 2:S.5O, 231.50. Trst 3.55, 3.59, Newyork 72.50, 73.5C>, L\:dir-;"cšta 3.05. 3.35. Valute: dr.br 71.53, 72.50, lira 3.51, 355, češka krnna 225.5», 22^.50, švicarski frr.nk 13.60, franceski frank 4.975, 5.025 frnt S'.criins: ?2.?.5O, 33^.50. — Curih, 6. decen bra. Današnja pred-borza: Zatrcb 1.81, Dcriin 0.0625 Praga 16.80, Dunaj 0.0075, Budimpešta 0.23, Milan 25.95, Pariz 36.08. Nc\vyork 5.3075, Bulta-rcSta 3.35. Fofiia 3.95. — Curih, 6. decembra. (Direktno.) Za-creb 1.825. B-rlin 0.004. Prata 16.79. Milan 2\?5. Pariz 37.—, Londcn 24.071, Nc\vyork 5.335. — Prara, 5 dcccmVa. 7a«rrcb 4.T75, Berlin 0-3^5. Mil-n 159.50, Pa-iz 220.75, Glavni urednik: RASJO PUS7OSI r.MSEK. OdZfivornt urednik; i Valentin &opuurt Stran 4 »SI OVTNSKI NAROM« dm- 7. decembra 1922. S'cv. ?7l. Nosiie zaradi njihovih velikih prednosli AtattčttUjpot-peinik^fn poi-pleio Piloti za delavnlcfl nanovo mijeni, se cčćf'o takoj. Poizve SC v Sp. Šišk:, Kolodvorska c. 216 HoT]aW, vešč v vzgojevanju cvetle In povrtnln, išfe mesta. ^rnudbe na u*>r. Slov. Nar. pod „15—10f>73". 1CH573 U nalom se Is ce trsouina tnešanega blaga z d*2e!n"m» rr d*. Tki Ud. ni prome'nem induitniskem krnju, event. s soudp'e2nikom s p.iprav im Iok«t3m. PonudDe ;oJ .Trgovinovod'a", Loka pri Žusmu. Slovenija. lf 6S1 Za £ist?ttg?!??ttasa velepossstaika fcf semtertja priđe v rresto, iŠCem d -bro meblovana s* bo In plnčam prav dobro. Ponudte na Viktor Fritsch tu, Giad š*e 8—III 1. K652 Koeiorlsin'o izurjrno sf "otip:stko z dovrše tim znanjem slovenske in rem^ke stenografi je. t ve^'etno prakso in dobro splošno izobrazbo išče pf'd ugodnimi pcgoji vcč.e pndjetje za M?nb. r. Forudbc z rtfe-rencami in prepsi sprčeva1 terza-te^ki pa po5H: prcop.l 8^, Luibljnna. K 67 fiCOO—'0 0C0 K ali ćelo več plača za 2 nerreb^'rani sohi st: eno ali d^esobi t kirHno zakonski r«»r brez otrok. !'e nudbe pod »Takoj 1C66V na uprav S'ov. Naroda.___________________lOSOS , frefli, zračna, s posebnim vnođcm !n električno rszsvet.javo se t.?koj odda dobro sltuir.inemu «amo bo;jšemu go-gpodu, ki bi piačzl 6 mesicev vnarrei. Naslov pove uprava SI. N?r. 10059 Sigurno nalcžcn 9enar. Posestvo z vc!!ko vl'o, psrko-i, tovar-ni^ko napravo in tTom in polcg lež.čim aemljiščciTi 3 in pol ha v r.ekem rro-vlncijainem mstu Štajerske se pred.-. Ponućbe pod ,F're'*weit" na an-nč o ekspedicijo Zcntrag, Graz, Brandhof-gasse 10. 1G685 Mesečno sobo prazno iščem. Ponudbe pod .Prazna rnese*na s^ba 1C563* na upravo Slo^. Nar da. 10 63 Ha prottoj uvrs+na s*ara vjo »na, Omatfjeva k^n'ja ''. Itta 1720. Naslov pove uprava Slov. **»ivd.i. 1(572 Igrače. Pehl*tvo za otr ke za i^a^je se nro^a, ze!o masivno. Ljub Jana Vi!, Kmetska u ica 125. U6/4 Odđa se meblovsna soba 8 posebnim vhoclom Sotl Vodmat 171. 10559 Zentliui ponudba Vdovec srednje starosti z ve^im pod-e jom že:i se poro t z gospodično a i < dovo ol 2» do 36 let s:i.ro z vevN jim premo*enjem. P.^njdbe pod .Sr č a bodornost 1C671 • na upravo Sov ^aroda 1«671 Starejšl bolji! mož in žem marljiva in ponolnoma zanes jiva. Mo! govo i slovensko, nemSko In it.ili;an%ko, 1 Tume vrtm'io in >sck ko hišno ro-navlinn|c. 2en« tjospcdinM za romoč, šivan e »M k obrokom, ie!Ira me to v bo jšn hiio, vt't ali m?ilo poscs'vo. Do-nis p d .Poštenost 10.670' na urravn Sov. Na oda. 1 f>70 ;'i:m!ic G!HBvir:e» v L'nblacl WcUO7> 12. iTršijem nf!a*eTtn?« ter uopravil« ?la-$ov:r:et \n harmoni ti soeci elno strokov-no, t ićno in ceno Hiprsr lirii oMoiv s:a no v z^^o^i ' ri Marfnu Mali, 5rd!arju rn hrarju *vt. •tiobi'ov v L)o ■-^■^'t. v>?i'dnatcrn Kravi na Go renj kcm. Pt»n;i(tbe poJ .Zincrnj ccna 1- o5r>* na npt. Slov N to ra. Lspo nagrado dobi, kJor preskrbi za^ons!;cmu rnru brez otrok sfanova:re z dvema s-ibamn in knVnjo. Gr.Mn lu^' v n x\ h Šo. ^oniulbe pod .Lćpa nngrada lOoGl" na rpr. Slov. Narodi. Trgcvec i5^e r* ta o* ail pozncjc m^b'ovano msssciio soba z električno raz>vet!javo v sredini mesta. 'onudbe poi .Scr^rnten vhod 10G82" na nr»r. M.iv Nacd:. manllo teMnlco s tchtnico, !ntulhc pismene aii ustmme na otutno-reditno za Iriijjo v L ubijani, P- 7.-1-kova ulica 3, pntliCje. 105r5 Sprc^mc so kompanjon v svrho rsz§irjan'a obrata nove, dobn-\fH'ljane tov.-irn* v Sloveniji Poj.ismJi daie Kohe;t VVj land, Lj.bjana, S"oir-škova ulica 4. 10o32 z dokazom le^i'tn.aciie staa tud po-kvajeva dv<>k-'le«a, m-'t'-r i. psnlni in ^iva.ni stu.jl F. Batjel, Ljubl;ana K trio ski cr M 4. 105,?) ĐIplGdFraa! ek-ktro-k-hnu'n I Je.-!jer švicar-ke ivi-ver/e, Vt tC vsa e^a p srun keei dcl^ poznivaiec r?xmrr v >rh> I, ki ima tr-i^uvsk- 2\e e, i*če mesra v ind is'nji svije 5^r. ke. I\ nm'be ie no^'sti na u,r, Sl-v. N«r, .^a ped 4s> 301 «:46" 0? i a! ? f ^ s crn li U aiw L £•«#&% mal: motor; I, otrovi: vozi'ki, ?ival slioji in rnc vnahka najecneje. '„TBiBBBfl11 L"u!:1i2nf : Kaplovskn cesta 4 cicaretni pnpir in s'ročnice z rovo ban-■icrolo mo.io^o'n* "pra »• se d-hi zv r: r>'i g'a ni z-'o^i A. Lantrirct, Li b ■ an.i, K'.ekov irej 10 1 to sni se dob tuđi ko^r T-tni ;n ovM'n; 'Pc'O rnp r. £cpi t.gjvSiJi lokali s staOrct I tfltcoi «* rfl'po-nro krilcu dvoradstropre h ?e s stro d'^bro vpclr^nj trgovino v sred:ni mesa Li ib jauc n.i -e'o proiip-t i točki. Ponudbe nod , Zrrerna cem" r'a An. 73v. Dago Beiel'ak, Ljubi 3ri.? S d-i u1. 5 lnr; 8 blagajno sisu. W šče nabnvl-al'Kj 7a-1ri'g.i žcl. usliTben-c- tn upol:. za Siovc^ij • v Ljub'iT (nasproti skad Gor. železn.) 1055: /urjenc^a v vsch pos i'i vf?j<* odvet- ' n Ske r'?*r:!C z zm^ n s'°» ^1 sa::;o- tojno » brpčtinava, vodi eksd orn.ič bo .Sol jit.ntor 10"fi5" je nasloviti n.i upravo Slov. Nr'"o<1.i 10'-.^ Vam prenovi in strokovno shrani preko zimo oh malenkostni pristojbini tvrd a ]. 05KL P?raone!fte E3i!3 li ta fe'av"? "^ijtu e za «tnke /a ^: !-s~-- n Ii-:ii1?3is ki.LiC. UiijJJi'i:U Ees'.ai tr] 18 R f ^ ^ Fl ^ ^ O /? ??♦• ^ -1"' /r\ "*• ^ r* "^ po životni meri priporoča pr;!c£7 ick.Tnr P i ero! i. 21 "0 NI3 IpP ;-! " 13 dam?. fl:s2:il3 in o!rs".;s P3 znlžonih cenali pri t ?C2LJAriA, rOeslni "-li 10. na;bo! ^ih tovar^n BSnenJorJer, C*r»pf-in, Ehr*I?arf XJ3 al, Sc!iweiy:iofcr, O.iglnal Sin;; i:d. Turti : a < b;uke. Tadi na obroke lm BiV.đ. ni ĐM, L'a^V-im. flll'Efra a). 5 iii'« i ■ niii'f ' iiumii i ■< " f n ''"rum ^i~irnrti > p im i ~ttt r~r> ■ tv^r^fcnfli^ntfnH iri^i up'. -lov. ir^ar. pod „Grad&eno pot*jet;o 1C1*.... , Pr3i3]3S2 4 pnrcelsv nailcp^^L]ub!iani I Isiolain mwM tsncin motor «8.iohp. e v najboljšcm stanju, skoraj nov malo rabljen. 10C4.0 y M Pd:zvo so vcb Crubarfcvo nebrež-e št. 22. r 3CT 13 lelna pls^is^a gara^sl^S FJajbol;Š9 sa rodilao ia clrl po nj^đnSh coaali la oSro.UlS1 LJU!5T JA!fi\, roJna u?. 7t podružnica r^vo^s^. 101S!S yy Rčzsveiljčp/a *^\ ^OsmmNilm -zamko* kč/erd porahinajmdnj OSRAM NITRA lvliiMttfii &Ž4.VUMI fct* >'Iv liit ^u. Q, # 'dj^^a^ -,. velenlskl, šanfjanski in teorijski pramog vsrh kakovosli v ceiii v«i!;oni!i po onicin.'i'nlli ccmi-Ii [;rr;a«)-•»"ovihLov 7a\ domaco vpornho, kakor luJi y.a inJ u sirijska |iocljclja in ra/.^ccava ia čehosIovDŠki in angleški koks za livarna in c!dtj:čo vporabo, kcvsSkl p^emog, crni prsniog in J2j:n2 b/i-^fe. Lastnina in tisk »Narudne liskarnc«. M Bicz posebn-ga obvestila. Potrta pioboke ?a1osM rtsrnafi'ani v svojem n v imenu svojih otrok, da ml je moj srčnoljubljent, dobri soprog in oče, gospod UloJziJ Kink trgovskl sotruttnlk v torek, dne 5. t. m. po kratki mučni bolczn«, mirno r Gospod« zaspal. Pogreb nero?abnpf;a rri pokO'niki b^» v četrtek, dne 7. t. m. ob 4 rop iz hiie žalosti Ceikvena ul. št 1., na p^kopaUSče k Sv. Kn?u. V Ljubljan', dne 6. decembra 1922. Marija Kink, 9OVTogn. Potrte<*a srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš oče, brat, stric in svak posestnsk St. 59 včaraj, 4. decembra ob 4. uri popoldne po kratki mučni bolezni v 64. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb rajnega bode bode v sredo ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče v Podkorenu. Blagega rajnega priporoČamo v molitev in blag spomin! PođUortn, dne 5. decembra 1022. Žalnjoča isna la olrocl Đenet.