94 S KNJIŽNIH POLIC Nada Nedeljko : Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše sodelovanja med strokovnimi delavci, promo- cija šolske knjižnice (znotraj šole in zunanja), ozaveščanje o pomenu in vlogi bibliotekarske stroke, razjasnitev zakonodajnega okvira zaposlovanja, okrepitev možnosti strokovne- ga izpopolnjevanja, izboljšanje prostorske in materialne možnosti knjižnic, vključevanje knjižnice v življenje na šoli, kakovostne, pogo- stejše in raznovrstnejše knjižnične dejavnosti ter oblikovanje strategije svojega razvoja v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Dobri pogoji delovanja (financiranje, ustrez- nost prostorov), kompetenten knjižničar, strategija razvoja, prisotnost šolske knjižnice v zavesti vseh deležnikov (pomembnost, nepo- grešljivost), aktivnost in dostopnost, vključe- nost in integriranost v pouk so nedvoumni in nujni dejavniki, da bo šolska knjižnica postala kakovosten in nepogrešljivi del izobraževanja in življenja na šoli. Poskrbimo, da bo šolska knjižnica resničen zgled in priložnost za učenje razvrščanja in kategoriziranja virov in informacij, pri tem pa nas naj vodi osnutek modela kakovostne šolske knjižnice v slovenskem prostoru. Mag. Nada Nedeljko Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše Širitev pandemije covida-19 je močno posegla v življenje in delo družin, vrtcev in šol. Poseglo je v živ- ljenje slehernega po- sameznika. V mislih imam predvsem pred- šolskega otroka in učenca, kot še posebej ranljiva v teh drugač- nih in nepričakovanih časih. Doživljata spre- membe v družini, do staršev in sorojencev in od njih, doživljata spremembe v vrtcu in šoli, do vzgojiteljev, učiteljev ter sovrstni- kov in od njih. Spremembe so se za vse nas zgodile nepričakovano in v trenutku. Hitrost sprememb mi zastavlja vprašanja: Kako smo odrasli pripravljeni na hitre in nepričakovane spremembe? Kako odrasli pripravljamo otroke in učence na svet hitrih sprememb, na čas, ki si ga danes težko predstavljamo? Kakšno popot- nico dajemo otrokom in mladim? Brskala sem po literaturi in pritegnil me je naslov knjige Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše (2021) v kateri avtor dr. Kristjan Musek Lešnik podaja preproste rešitve na za- stavljena vprašanja. Tudi sam se opira na vpra- šanje: Kakšna bosta vrtec in šola po koroni? Prva senzibilizacija bralca za branje knjige so zapisi misli zanj pomembnih ljudi. Sama sem med zapisanimi izbrala misel Theodorja Ro- osevelta: Otrokom ni mar, koliko veste, dokler ne vedo, koliko vam je mar zanje – ter o njej razmišljala kar nekaj časa. V nadaljevanju knjiga razkriva pomen pozitiv- ne psihologije in pozitivne edukacije v vrtcih in šolah, kako lahko prispevata h kakovosti živ- ljenja v vrtcih in šolah ter kje začeti z njima in kdaj. Izpostavlja pomen prizadevanja odraslih za vzpostavitev spodbudnega (učnega) okolja, v katerem bodo otroci in učenci lahko razvi- jali življenjske veščine, ki so temelj notranjega Vir: Musek Lešnik, K. (2021). Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše. Ljubljana: Mladinska knjiga. 95 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 1/2, 95 Gregor Škrlj Priročnik za izločanje in odpis knjižničnega gradiva Priročnik za izločanje in odpis knjižnične- ga gradiva je izšel v tiskani obliki že leta 2001. Avtorice so ga pripravile, da bi s pomočjo zapisanega knjižnicam na enem mestu ponudile vse potrebne informacije o izločanju, odpisu in inventuri. Vsebina priročnika je uporabna za vse vrste knjižnic, saj naj bi vse knjižnice izločale gradivo, ga preusmerjale in tudi odpisovale. Kot so avtorice priročnika že takrat ugotavljale, se knjižnice izločanja in odpisovanja lotijo šele ob selitvah, večjih spre- membah ali ko zmanjka prostora. Vendar je za blagostanja in kakovostnega življenja, življenj- ske veščine in lastnosti za pripravo na zdravo sobivanje v skupnosti, reševanje življenjskih izzivov, vseživljenjsko učenje in osebno rast. Za zdrav razvoj, po preprosti zdravorazum- ski teoriji, kot jo imenuje avtor, potrebujejo otroci in učenci od odraslih ljubezen, podporo, spodbudo, zahtevo, meje, posledice in vzor oz. osebni zgled. Pritegnil me je model PERMA (po Martin E. P . Seligmanu) kot orodju pozitivne psihologije, ki je uporaben v vrtcu in šolah in ki predstavlja primeren okvir za pomik od storilnostne šole kakovostno, aktualno zbirko poleg načrtovane nabave (redno dopolnjevanje zbirke) pomemb- no tudi redno izločanje knjižničnega gradiva in odpis. V priročniku so zapisane definicije, teoretične osnove in podrobne razlage. Zelo nazorno so predstavljena merila za izločanje knjižničnega gradiva. Na koncu priročnika pa so dodani primeri iz praske ter podrobni opisi za po- samezno vrsto knjižnice. Ob tem pa je treba upoštevati, da se je od leta 2001 spremenila tudi zakonodaja na področju knjižničarstva, zato je treba preveriti spremembe in novosti (glede izločanja ter odpisa) na spletnih straneh NUK. Ker je še vedno veliko povpraševanj med knjižnicami po priročniku in priročnik ni bil ponatisnjen, so na prošnjo mnogih knjižnic (predvsem šolskih), v okviru EOD v NUK, pri- ročnik digitalizirali in je dostopen na portalu Digitalna knjižnica Slovenije: https://www. dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTQGY- DRX. k šoli, ki celovito skrbi za blagostanje otrok in odraslih – ne na račun slabših rezultatov, pač pa ravno nasprotno. Če še na kratko povzamem avtorjeve misli v predgovoru knjige: V njej želim razpravljati o tem, zakaj in kako lahko pozitivna psihologija prispeva k izboljšanju življenja in zagotavlja- nju pogojev za polno, zdravo, zadovoljno in uspešno življenje vseh – vzgojiteljev, ravnate- ljev, zaposlenih, otrok in učencev – v vrtcih in šolah. In v nadaljevanju … njene vsebine so enako pomembne tudi za starše.