CELJE, 26. MARCA 1981 - ŠTEVILKA 12 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
25. ŠTAFETA
MLADOSTI NA POTI
BRATSTVA IN
ENOTNOSTI
22. marca je v Titogradu mladi de-
lavec titograjske industrije gradbe-
nih strojev Rajko Vujotić ponesel
letošnjo štafetno palico, ki simboli-
zira po želji našega Tita od leta 1956
mladost in bratstvo in enotnost. Le-
tos je štafetna palica še več. Prvič jo
bodo tisoči mladih vse Jugoslavije
prenašali iz dlani v dlan brez dobrih
želja ljubljenemu Titu. Toda simbol.
ki izžareva iz hiše cvetja na Dedinju,
ne izžareva samo od tam., V naših
srcih je in v mislih. Mladi in Tito, to
je bila in je neuničljiva vez. Je obe-
nem tudi simbol revolucionarnega
izročila naše preteklosti in Titove vi-
zije srečnega socialističnega in sa-
moupravnega človeka naše Jugosla-
vije.
Zato je letošnja štafeta mladosti
tudi naša obljuba in obveznost, da
bomo hodili po Titovi poti in delali
za domovino, ki je simbol svobode,
človeškega dostojanstva, ki ga sicer
danes svet še kako pogreša!
D. MEDVED
Z NAMO NA MORJE IN NAZAJ!
Devetič smo uspeli. Letos tudi s pomočjo ljubljanske Name in veleblagovnice Velenje ter mnogimi drugimi sodelavci in
dolgoletnimi prijatelji, ki nam omogočajo popeljati stotnijo kmečkih žensk na naš lepi Jadran. Letos na:m je izredno služilo
tudi vreme, tako da je bilo vzdušje ves čas na višku. Na posnetku je naš šopek v prvem pomladnem dnevu letošnjega leta,
več o izletu pa berite na 12. in 13. strani.	Foto* D MEDVED
OBMOČJE
r	-
i ■ i. .
Svet občin: kje so vzroki za tolikšno izgubo?
Kolektiv Celjske mesne industrije
je sklenil lansko poslovanje z izgubo
v višini okoli 21 milijonov dinarjev,
dejanska razlika v ceni zaradi pre-
plačane surovine, se pravi mesa, pa
je znašala okoli 42 milijonov dinar-
jev, ki jo je kolektiv uspel zmanjšati
na končno dejansko izgubo, za pri-
bližno polovico.
Kdo naj pokrije to izgubo?
Vprašanje, ki je bilo v središču po-
zornosti tudi na zadnji seji sveta občin
celjskega območja, in v odgovoru nanj
izrečenih nešteto misli, pobud, ugoto-
vitev in še kaj. Znova se je uveljavila
misel, da gre vzroke za takšno stanje
iskati v nerešenem sistemskem vpra-
šanju, da ni medrepubliškega dogovo-
ra glede odkupnih cen mesa oziroma
živine, čeprav mnogi ta stališča tudi
zavračajo. Ali je rešitev tega več kot
zamotanega vprašanja v kompenzaci-
jah? Naj bo tako ali drugače, položaj
postaja nevzdržen, ker se vleče že pre-
dolgo, in težko bi se sprijaznili z misli-
jo, da poti za njegovo rešitev ni. Najbrž
pa ni samo v rokah kolektiva in občin,
ki jih ta kolektiv zalaga z mesom, mar-
več še kje.
Dasiravno so bila mnenja različna,
se je na koncu uveljavil predlog, da naj
pri pokritju iz^be Celjske mesne in-
dustrije sodelujejo občine, ki jih ta ko-
lektiv oskrbuje z mesom. Po tej odloči-
tvi naj bi sedem občin celjskega ob-
močja (mozirska je izvzeta, ker se oskr-
buje iz drugega območja) pokrile to
izgubo v višini 85%, občine drugih ob-
močij pa preostalih 15%.
Ržizurnljivo je, da glavni delež te ob-
veznosti odpade na celjsko občino
(50%), zatem na žalsko 17, velenjsko
16, šmarsko 11, šentjursko 3, konjiško
2 in na laško občino 1 odstotek. Po
mnenju sveta občin pa mora pri sana-
ciji te izgube sodelovati tudi republika
s svojimi sredstvi.
In ne gre samo za to odločitev, mar-
več tudi za opredelitev, ali naj bodo ta
sredstva, ki bi jih namenjale občine
posojila ali nepovratna sredstva. V do-
sedanji praksi sta se pokazali obe poti.
In kako bo v naprej? Posojila so sicer
izhod v sili, niso pa tista, ki problem
rešujejo v celoti. In sploh, kje je rešitev
vprašanja?!
O pokritju izgube in deležih, ki bi jih
naj pri tem imele občine, bodo te dni
odločali izvršni sveti občinskih skup-
ščin.
M. B02IC
MGZ CELJE

Še letos dogovor o inovacijah
Na včerajšni seji izvršnega
odbora Medobčinske gospo-
darske zbornice Celje so
sprejeli tudi program deia za-
letošnje leto. Posamezne
programske točke odražajo
brez dvoma prednostni in
aktualni red reševanja pere-
čih gospodarskih problemov
na širšem celjskem območ-
ju, zato zaslužijo našo pozor-
nost. Razumljivo, da v tem
sestavku še nismo mogli
upoštevati vseh dopolnitev
in sprememb iz razprave, za-
to o njih kdaj drugič.
Enakomernejši razvoj ob-
močja in v tem okviru še po-
sebej občin Šentjur in Šmar-
je ter nerazvitih krajevnih
skupnosti v laški občini je
stalna naloga in usmeritev
zbornice, podobno kot pri
drobnem gospodarstvu ra-»
zvoj tistih dejavnosti, ki
zmanjšujejo uvoz in so pona-
vadi tudi deficitarne. Razvoj
kooperantskih odnosov med
drobnim gospodarstvom in
industrijo ima pri tem še po-
sebno težo.
Področje izobraževanja
kadrov zajema predvsem de-
lo z združenim delom za za-
gotavljanje in izvajanje de-
lovne prakse v aktualnih ok-
virih usmerjenega izobraže-
vanja. Usklajevanje dejavno-
sti na področju komunalne-
ga in stanovanjskega gospo-
darstva vsebuje racionalno
organiziranost, usklajenost
med občinami ter programi-
ranje skupnih regijskih ko-
munalnih objektov.
Ena najpomembnejših go-
spodarskh nalog bo spodbu-
janje ekonomskih odnosov s
tujino, kjer gre predvsem za
širitev izvozne dejavnosti v
organizacijah združenega
dela, kjer so podani pogoji, v
žarišču pozornosti zbornice
bodo še posebej dohodkov-
ne povezave in naložbe. Cilj
je jasen: doseči večjo izvoz-
no učinkovitost in zagotoviti
reprodukcijske materiale za
normalno poslovanje.
Do posebnega usklajeval-
nega izraza v okviru zbornič-
ne dejavnosti, njenih nalog
in funkcije, morajo priti še
sejemska dejavnost, eko-
nomska propaganda, poslov-
na informatika in računal-
ništvo. Pri zadnjem bo po-
trebno v regiji urediti dose-
danjo »razmetanost« v raču-
nalniški opremi.
Na področju gostinstva in
turizma bo potrebno doseči
večji devizni priliv, toda le
na osnovi celovitejše turi-
stične ponudbe, v kateri
zdraviliški turizem in gostin-
stvo do sedaj še nista bila
dovolj izkoriščena. Osrednja
programska naloga je razvoj
regijskega agroživilstva z
ustanovitvijo SIS za preskr-
bo in pospeševanje kmetij-
stva, čeprav je pahljača po-
drobnih nalog zelo razprta:
dogovori o predelovalnih
zmogljivostih, zagotavljanje
umetnih gnojil, semen, davč-
na politika, delovni odnosi.
Usklajevanje razvoja pre-
delovalne lesne industrije v
okviru sečnje na področjih
gozdnih gospodarstev bo na-
slednji trd oreh, ki ga bo tre-
ba treti, saj ne bo lahko najti
»skupen jezik« pri delitvi že
tako majhne lesne mase med
lesnimi predelovalci ob upo-
števanju potreb rudnikov
Laško, Velenje in Zagorje ter
zahtevami izvoza. Na po-
dročju iritegriranja transpor-
ta bo konkreten delež zbor-
nica pri organizaciji termina-
la v Celju, na področju var-
stva okolja pa predvsem
skrb za koristno uporabo od-
padnih surovin in zmanjša-
nje uvoza za tekstilno, papir-
no in kovinsko-predelovalno
industrijo.
Ce smo se odločili - ker
smo se že tudi morali, da mo-
ramo rćizvijati in širiti doma-
če znanje in tehnologijo, je
spodbujanje množične ino-
vacijske dejavnosti dobra
pot k temu cilju. Zbornica
načrtuje v tem letu regijski
družbeni dogovor o razisko-
valni in množični inovacijski
dejavnosti, v okviru reševa-
nja energetskih problemov
pa sodijo še naloge za enoten
sistem toplifikacije Celja in
Žalca
MITJA UMNIK
vinko hafner v šmarski občini
v torek in sredo je bil na obisku v občini Šmarje pri Jelšah
predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. 2e v
torek zvečer se je sešel s predstavniki občinskega sveta ZSS in
skupaj z njimi obiskal Zdravilišče v Rogaški Slatini.
Vprašanja gospodarjenja, uresničevanja politike gospodar-
ske stabilizacije, priprave na 3. kongres samoupravljalcev Ju-
goslavije pa so bila osrednja tema pogovora Vinka Hafnerja s
člani predsedstva občinskega sveta ZSS Šmarje pri Jelšah v
sredo dopoldne. Predsednik slovenskih sindikatov je po kon-
čani seji obiskal še Steklarno v Rogaški Slatini in Obsotelje,
popoldne pa se je sešel še s političnim aktivom šmarske ob-
čine.
DS
slovenske konjice: odločitev o
razvoju
Predlog Družbenega plana občine Slovenske Konjice za
srednjeročno obdobje 1981-85 in prostorski razvoj občine do
leta 2000 bodo v torek na svoji seji sprejemali delegati vseh
treh zborov občinske Skupščine. Med drugim bodo odločali še
o predlogu odloka o proračunu občine za leto 1981 ter o spre-
fttembah odloka o.posebnem občinskem davku od proeieta
proizvodov in plačil za storitve.
MBP
leto invalidov:
urediti status duševno prizadetih
v mednarodnem letu invalidov si bodo člani zveze društev za
pomoč duševno prizadetim prizadevali za ureditev statusa odraslih
duševno prizadetih oseb. To namreč še ni urejeno. Starši imajo le
podaljšane roditeljske pravice za svoje duševno prizadete otroke. Pri
tem se bo treba tesneje povezati z različnimi interesnimi skup-
nostmi, ki naj bi v prihodnje finančno pomagale pripravljati semi-
narje in druge oblike pomoči, ki so za starše duševno prizadetih
otrok nepogrešljive.
Z. S.
poškodovane ceste - za 70 milijonov
Letošnja dolga in huda zima je močno poškodovala ceste, saj so
poškodovane domala vse. Na Cestnem podjetju v Celju pravijo, da so
že opravili popis poškodovanih cest ter spisek predložili Republiški
skupnosti za ceste. Kot nam je povedal Vinko Orešnik, znaša skupna
škoda poškodovanih cest na celjskem območju 70 milijonov dinar-
jev, vendar kot kaže tega denarja še zdaleč ne bo mogoče dobiti, saj
ga Republiška skupnost nima dovolj. Najbolj so poškodovani cestni
odseki proti Zidanemu mostu. Logarski dolini in FVankolovemu. Za
primerjavo zapišimo še to, da so lani namenili za obnovo »le« 25
milijonov dinarjev, predlanskim, ko je bila zima prav tako huda kot
letos pa dvajset milijonov dinarjev.
JANEZ VEDENIK
jelša bo gradila
Trgovska organizacija Jelša iz Šmarja pri Jelšah bo v letoš-
njem letu nadaljevala z izgradnjo trgovsko gostinskega ob-
jekta v Šmarju, katerega skupna vrednost znaša nad 135 mili-
jonov dinarjev. Jelša pa bo letos pričela graditi tudi v Bistrici
ob Sotli. V tem kraju bo gradila market, ki bo veljal 34 milijo-
nov dinarjev.	DS
sprememba v žalcu
Programsko volilna konferenca OK ZKS v 2alcu ne bo 31.
marca kot je bilo prvotno določeno, ampak 3. aprila popoldne,
konferenci bo prisostvoval tudi predsednik CK ZKS France
Popit. Na njej bodo med drugim govorili tudi o nedavnem
obisku delovne skupine CK ZKS, ki se je mudila v žalski
občini.	J. V.
slov. konjice: vse pripravljeno
Gradiva za programsko volilno konferenco občinske organi-
zacije ZKS Slovenske Konjice, ki bo v petek popoldne, so
komunisti v vseh sredinah temeljito obravnavali. Ugotavljajo,
da je bilo delo Občinske konference v preteklem obdobju
dobro, pričakujejo pa enako aktivnost tudi v bodoče. Komuni-
sti podpirajo tudi kandidaturo Franja Tiča za predsednika
občinske konference.	MBP
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
SVOJA MATERIALNA BAZA
Še bolj v korak z interesi gospodarstva
Znanje in znanost bosta
imela v zdajšnjem družbeno-
gospodarskem razvoju in v
bogatitvi materialnih osnov
samoupravljanja ključno
vlogo. Ta misel preveva vse
temeljne razvojne dokumen-
te, a največ tiste, ki jih spre-
jemajo občine in republika.
V organizacijah združenega
dela znanosti, raziskovalne-
mu delu in znanju še zmeraj
niso odmerili mesto med
prednostnimi plarjskimi na-
logami. V celjskem predlogu
družbenega plana upošteva-
jo pomembnost raziskovalne
dejavnosti za nadaljnji ra-
zvoj občine. 2e v tem letu
naj bi sredstva za raziskave
znašala 2 odstotka družbene-
ga proizvoda občine. V razi-
skovalnem programu pa bo-
do podprli tiste raziskave, za
katere je občina najbolj zain-
teresirana. Gre za naloge, ki
naj odgovorijo, kako preno-
viti strukturo celjskega go-
spodarstva, na katerih osno-
vah dolgoročno načrtovati
razvoj občine in kaj storiti za
varstvo okolja. Takšna na-
ravnanost raziskav bo obli-
kovala znanost in prakso,
bolj bo usklajena z izraženi-
mi potrebami gospodarstva.
Za delovne organizacije in za
uspeh stabilizacije ni vse-
eno, ali se dajo raziskovalni
rezultati prenesti v izboljša-
nje tehnologije in proizvo-
dnega dela.
Celjski plan se pravilno
zavzema za stališča, da bi
morala raziskovalna dejav-
nost v občini zagotoviti last-
no materialno osnovo. Ne sa-
mo zaradi upanja, da bo s
tem za raziskovanje v občini
več sredstev. Pač pa bo v
tem primeru večji interes
združenega dela za razisko-
valno dejavnost, za oblikova-
nje raziskovalnih programov
in za uporabo raziskovalnih
rezultatov v praksi. Čeprav
celjski družbeni načrt razvo-
ja natančno opredeljuje glav-
ne smeri prihodnjih akcij, je
nekoliko zanemarjena vloga
posebnih raziskovalnih
skupnosti. Analize kažejo,
da se posebne raziskovalne
skupnosti že niso dovolj uve-
ljavile. V marsikateri organi-
zaciji niti ne vedo, kateri de-
legati bi se morali udeležiti
zasedanj skupščin posebnih
raziskovalnih skupnosti.
Prav v teh skupnostih pa se
dogovarjajo o raziskavah in
nalogah, ki so še posebej po-
membne za tehnološki ra-
zvoj organizacij v posamezni
panogi. Dogovarjanje v po-
sebnih raziskovalnih skup-
nostih je za celjsko gospo-
darstvo, ki želi spremembe v
proizvodni strukturi, naj-
boljša priložnost za uveljavi-
tev predlogov o nujnih razi-
skavah. Najodločnejše spre-
minjanje pa mora doživeti
raziskovalno delo znotraj or-
ganizacij združenega dela.
Delavski sveti, sindikat, zve-
za komunistov in delegacije
za občinsko raziskovalno
skupnost dobivajo s predlo-
gom družbenega plana kon-
kretno osnovo za akcijo. Ta-
koj bi bilo treba ustanoviti
svete za raziskovalno dejav-
nost, pregledati obseg inova-
cijske dejavnosti in ugotoviti
možnosti za boljše delo ra-
zvojnih in raziskovalnih od-
delkov. Te vrste razprav bi
lahko povezali tudi s pripra-
vami za tretji kongres sa-
moupravljalcev.
KOMUNISTI O SOCIALNI
PROBLEMATIKI
Na torkovi seji komiteja občinske konference ZK v Žalcu
so najprej ocenili izvršene priprave in pripravljena gradiva
za sejo programsko volilne konference, ki bo 31. marca,
potem pa so ocenili aktualno socialno problematiko v občini
ter prizadevanja komunistov v Zavodu za načrtovanje za
spreminjanje razmer.	j y
NAPAKA ALI KAJ
DRUGEGA?
Mednarodna organizacija
za gospodarski razvoj in so-
delovanje v turizmu je zbra-
la podatke za leto 1977 in
pri tem ugotovila, da je
imela ZRN približno mili-
jon postelj v hotelih in ne-
kaj manj kot pol milijona
zaposlenih v tej dejavnosti.
V	Švici je bilo 275.000 po-
stelj in 117.401 zaposlenih.
V	tej družbi je Jugoslavija
nekaj posebnega. Imela je
257.900 postelj, zanje pa je
skrbelo 220.000 ljudi. Ali je
to mogoče napaka?
Verjetno ne. Saj tudi ne-
katere druge primerjave
kažejo, da je napaka komaj
možna. V ZRN imajo 2 fe-
kulteti za metalurgijo in
letno proizvedejo 50 mio
ton železa, Jugoslavija pa
proizvede 3,5 mio ton, ima
pa zato 9 metalurških fakul-
tet.
Napaka je seveda nekje
drugje in vsekakor ima tudi
svojo ceno. Ob tem pa se vsi
še pritožujejo, da je vse
drago.
(VJESNIK)
40'LEtÑICA VSTÁJE
V JUBILEJE
VTKATI RESNICO
Za zmagoslavno pot na-
še revolucije predstavlja
letošnje leto rdeči jubilej.
Delovno in ustvarjalno v
težnji za novimi uspehi,
obeležujemo 40-letnico
vstaje in socialistične re-
volucije narodov in naro-
dnosti Jugoslavije. Brez
dvoma je to izjemna pri-
ložnost, da se s ponosom
ozremo na to, kar je bilo
doseženo v revoluciji in
socialistični izgradnji. To
moramo narediti ne samo
za domačo, temveč tudi
za svetovno javnost. Po-
vedati je treba, kaj sta
ustvarjalni duh tovariša
Tita in naše partije pome-
nila za spremembo druž-
benih odnosov, za zoper-
stavljanje izkoriščevalcu
in tujcu, za izbojevanje
naše svobode in neodvi-
snosti, izgradnjo sociali-
zma in samoupravljanja.
V obeležbah jubileja bo
vtkana resnica, da Tita ni
več med nami. Manjka
nam človek, s katerim
smo bih več kot štiri de-
setletja in pod čigar vod-
stvom smo pripravili re-
volucijo, vodili odločilne
bitke med vojno, dosegli
neodvisnost in postali
svoji na svojem. Spozna-
nje, da smo brez Tita, je
preraslo zavest vsakega
našega človeka in tudi to,
da smo danes in da bomo
vedno s Titom in njego-
vim delom. Naš ponos, da
smo imeli Tita, krepi spo-
znanja o veliki zapuščini
našega predsednika: sa-
moupravljanje, močno
delavstvo, zveza komuni-
stov, bratstvo in enot-
nost, izgrajen sistem vse-
Ijudske obrambe.
Izhodišča za obeležitev
40-letnice vstaje so ne-
dvomno programi, ki jih
je osvojilo predsedstvo
socialistične zveze Jugo-
slavije. Na osnovi teh do-
kumentov so svoje pro-
grame za jubilejno leto že
sestavile vse družbenopo-
litične organizacije in
društva. Povsod vztrajajo
na delovnih proslavah.
Zdi se, da je prevladalo
spoznanje, da tak način
proslave ne pomeni osiro-
mašenje, ampak nasprot-
no, povezovanje z najbolj
aktualnimi družbenimi in
ekonomskimi problemi.
Sicer pa nikoli nismo sla-
vili preteklosti zaradi nje
same, ker revolucija še
traja in je naša sedanjost
in prihodnost.
Vztrajanje na proslavah
v delovnem vzdušju ne
pomeni, da ne bo sveča-
nih akademij, zborov,
simpozijev, itd. Vse to bo
in vse to je potrebno, toda "
v takšni meri, ki jo danes
dopušča naša ekonomska
zmožnost. V vsej tej širini
praznovanja je ob prosla-
vah treba povezati še dru-
ge pomembne datumç v
letu: dan vstaje v republi-
kah, osmi marec, prvi
maj, dan mladosti, dan
zmage, 29. november.
Proslave pa naj bi bile v
dneh, ki niso delovni in v
času izven delovnika.
V letu jubilejev nas ča-
kajo še druge naloge in
akcije, ki pomenijo celot-
no aktivnost delovnih lju-
di in občanov ter vseh
subjektivnih sil naše
družbe pri obeleževanju
40-letnice vstaje in socia-
listične revolucije. Tako
bo v tem letu 3. kongres
samoupravljalcev Jugo-
slavije, stekle bodo pri-
prave za 12. kongres ZK,
spominjali se bomo smrti
predsednika Tita in bili
bitko za srednjeročni
načrt razvoja Jugoslavije.
Vse to razširja smisel in
vsebino naše revolucije.
D. M. T.
NA DELU IN DOMA
iN VENDAR SE VRTI
Vztrajni v združenem delu
In vendar se vrti, bi lahko
bil zaključek, oziroma
sklepna misel okrogle mize
o obveščanju v delovnih or-
ganizacijah in krajevnih
skupnostih, ki je pomenila
tudi zaključek petdnevnega
seminarja prejšnji teden v
organizaciji Indok centra
Celje in Delavske univerze.
Zanimivo je to, da so ude-
leženci okrogle mize pozdra-
vili to obliko dela z neprikri-
tim navdušenjem in jih je
prijetno presenetilo že samo
dejstvo, da je do okrogle mi-
ze, ki jo je vodil Dušan Re-
bolj, sploh prišlo.
Okrogla miza je razgrnila
mnoge probleme, v mnogo-
čem pa je nanje tudi odgovo-
rila. To pa je zelo pomemb-
no. To je seveda tudi omogo-
čila razprava, ki ni slonela na
posploševanju. Že uvodne
misli Rušana Rebolja in kar
neposreden poziv k raznim
temam, ki jih je izpostavil
vodja Indok centra Mirko
Vrečko, je bilo dovolj za te-
meljito razpravo.
Se so težave. Ne več denar-
ne ali kako drugače poveza-
ne z materialno osnovo. Te-
žave so predvsem v samou-
pra\Tii praksi. Dobro obve-
ščanje je potrebno za dobro
samoupravljanje. To že čiv^
kaj o vrabci na strehi, рш
kljub temu v nekaterih de-
lovnih organizacijah kljub
sprejetim samoupravnim ak-
tom ne izvajajo vseh dogo-
vorjenih nalog, ki bi omogo-
čile popolno, predvsem pa
objektivno obveščanje de-
lovnih ljudi. Organizatorji
obveščanja se še vse preveč-
krat znajdejo v dilemah, tudi
v težavah in celo sporih z vo-
dilnimi strukturami' v delov-
nih organizacijah. Poslovo-
dne strukture, pa individual-
ni upravni organi bi radi
imeli »svoje« časopise, ali
kakor temu lepo rečemo -
monopol nad informacijami
v svojih rokah. To pa je tam,
kjer slabo samoupravljajp in
družbenopolitične organiza-
cije slabo delajo.
Razprava se je tudi dota-
knila brćilnosti, oziroma od-
mevnosti takoimenovanega
tovarniškega tiska. Ugotovi-
tev je bila preprosta: dokler
v sredstvih obveščanja ne
bodo delovni ljudje našli
možnosti za uveljavljanje
svojih samoupravnih intere-
sov. tako dolgo bodo tone
papirja ostale nezanimive,
celo vsebini ne bo nihče ver-
jel, kar je še slabše.
Toda kljub vsem težavam
se je v celjski občini z vidika
obveščanje le nekaj prema-
knilo. 2e sama podoba celot-
ne dogovorjene zgradbe de-
legatskega, oziroma družbe-
nega obveščanja na eni stra-
ni in javnega na drugi, oziro-
ma oba v ustrezni povezavi,
daje čutiti, da je dogovorjena
osnova smerokaz za pravo
pot. To se nekoliko odraža že
tudi v praksi. Zato lahko re-
čemo, da se na tem področju
vendarle stvari premikajo na
bolje, to pa je v dolgih letih
prizadevanja za celovito ob-
veščanje delovnih ljudi, še
kako pomembna ugotovitev.
Mnoge naloge seveda še
ostajajo. Predvsem morajo
svojo vlogo odigrati družbe-
nopolitične organizacije v
občini, v delovnih organiza-
cijah in v krajevnih skupno-
stih. Izpostavljen je seveda
sindikat. Tudi sami organi-
zatorji obveščanja bodo mo-
rali skrbeti za svoje nenehno
strokovno izobraževanje in
izpopolnjevanje.
Minuli seminar in okrogla
miza sta spet zapolnila še
eno vrzel.
D. MEDVED
ERNEST
ŠELER
Ob letošnjem kultur-
nem prazniku je dobil Sa-
vinovo priznanje. Ne nak-
ljučno, kajti Ernest Seier
se z likovno dejavnostjo
ukvarja že celo vrsto let.
Sicer pa je likovni peda-
gog na preboldski osnov-
ni šoli, kamor je prišel
pred petnajstimi leti.
Svoje učence je znal in
jih še vedno zna navduše-
vati za likovno dejavnost.
Tudi tiste, za katere pra-
vijo, da s tovrstnim talen-
tom niso obdarjeni. Ni
naključje torej, če so
učenci pod njegovim
mentorstvom dosegli že
nekaj" pomembnih uspe-
hov v slovenskem merilu.
Pa ne le učenci. Likovni-
ki amaterji iz žalske obči-
ne se obračajo k njemu
po nasvete, mu zaupajo
ter radi sodelujejo z njim.
Pod njegovim vodstvom
in največ po njegovi za-
slugi v tem času deluje v
občini kar precej amater-
jev, ki so se lahko pred-
stavili tudi širšemu ob-
činstvu, saj je Ernest sku-
paj z odbçrom za likovno
dejavnost pri kulturni
skupnosti organiziral že
nekaj razstav v Savino-
vem razstavnem salonu,
kasneje pa so se razstave
širile tudi v druge kraje v
občini: na Polzelo, Vran-
sko, v Prebold...
Emest najraje oblikuje
les. Uživa, ko hodi po goz-
du in išče primeren les.
Še bolj uživa, ko potem
tisti les v njegovem atelje-
ju, ki je pravzaprav kar
klet v stanovanjskem blo-
ku, dobiva svojo podobo.
Podobo kot jo narekuje
Ernestova notranjost,
njegovo razpoloženje in
ljubezen do ljudi. Rad de-
la makrameje, pa še bi
lahko naštevali. Ne mine
proslava, da ga ne bi po-
klicali na pomoč, ko je
treba opremiti oder in še
kaj.
Njegovo poslanstvo pa
dobiva pravi smisel prav
v osnovni šoli. Kajti ni ga
lepšega občutka kot ta,
da vidi, kako je znal neko-
ga nekaj naučiti, dojema-
ti, razumevati in slednjič
ustvarjati. Toda že to, da
lahko njegovi učenci do-
jemajo likovno umetnost
je veliko delo!
JANEZ VEDENIK
OBRAZI
POPRAVEK
v prejšnji številki NT je
na 4. strani precej velika
napaka v članku o ce-
mentarni Zidani most. Ta
kolektiv šteje 66 članov in
ne 6, kot je bilo zapisano,
ter ob tem podatek, da v
režiji dela le 5-6 zaposle-
nih, čisto drugače izzveni.
MOZIRJE: NOVA ORGANIZACIJA
OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
Delegati vseh zborov občinske skupščine Mozirje so na
ločenih sejah, 18. in 19. marca, med drugim sprejeli odlok o
organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih orga-
nov in strokovnih služb v občini. Hkrati s tem so tudi
imenovali funkcionarje, ki bodo vodili te organe. V bistvu je
vsaj pri imenovanjih ostalo po starem. Tako bo oddelek za
ljudsko obrambo še naprej kot načelnik vodil Rudi Zager,
oddelek za notranje zadeve Janez Stiglic, oddelek za občo
upravo Rade Rakun. Za načelnika inšpektorata je bil ime-
novan Jože Podkrižnik, za direktorja uprave za družbene
prihodke Silvester Jošt ter za načelnika geodetske uprave
vnovič dipl. inž. Anton Tiršek.
Za predsednika novega komiteja za gospodarstvo in plani-
ranje je bil imenovan Franc Miklavc, za novega člana izvrš-
nega sveta pa Stanislav Rozenstein.
KURIRJI-PIONIRJI NA POTI
Znova so zaživele kurirske poti. Tokrat spet po zaslugi
najmlajših, pionirjev, ki v svojih torbicah prenašajo po-
membna sporočila, tako kot so njihovi vrstniki med vojno.
Koroška smer kurirčkove poti je imela svoj začetek pri
spomeniku padlih borcev v Podvolovjeku. Od tod je že
mimo prvih zased uspešno prispela v Luče in po krajšem
počitku še na Ljubno ob Savinji, v Gornji grad, Šmartno ob
Dreti, Nazarje in spet na Ljubno.
Pionirji iz mozirske občine bodo torbico predali danes
dopoldne na še vedno zasneženem Smrekovcu. Sprejeli jo
bodo vrstniki iz Raven na Koroškem in jo ponesli dalje proti
cilju.
MB
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCË ZK NA OBMOČJU
ffiOZIRJE:
fCOMUNISTI O
]/ZROKIH ZA
POMANJKANJE
itSA y
PREDELAVI
Ni naključje, če je tudi po-
nedeljkova programsko vo-
ljna seja občinske konferen-
ce Zveze komunistov Mozir-
je, ki je bila v Nazarjah, tako
Ijot lanska, posvetila glavno
pozornost ne samo uresniče-
^.anju programske usmeritve
občinske organizacije v mi-
diem obdôbju, marveč prav
jako oceni sedanjih družbe-
noekonomskih, samouprav-
ah in družbenopolitičnih ra-
iner v občini. Uvodno poro-
iilo v tej in osrednji razpravi
je imel sekretar komiteja Jo-
že Rakun. V tem koraku je
jlo v bistvu za neprekinjeno
spremljanje družbenih, zla-
sti gospodarskih tokov v ob-
fini, za prizadevanja, da bi
ujeli zamujeno, da bi stopili
jiorak z gospodarsko razvi-
tejšimi, da bi pri tem ocenili
tudi naloge komunistov in
podobno. Ob taki uravnano-
iti tudi ni naključno, če so
bila prav ta vprašanja gospo-
darskega značaja in umiritve
velikokrat na dnevnih redih
sej občinske konference, ko-
miteja in tudi v osnovnih or-
ganizacijah v minulem letu.
V ponedeljek pa so pri tej
oceni posvetili osrednjo skrb
položaju, ki trenutno vlada v
lesni predelovalni industriji.
Lesa za predelavo je namreč
premalo in v mnogih obratih
so morali omejiti proizvod-
njo. To pa je problem, ki je za
mozirsko občino, kjer je le-
sna industrija najmočnejša
gospodarska panoga v obči-
ni in ki zaposluje več kot
52% vseh delavcev v gospo-
darstvu, življenjskega pome-
na. Zato tudi velika prizade-
vanja za ureditev vprašanja,
za redno dobavo lesa, zlasti
od kmetov-kooperantov in
podobno.
Sicer pa je ocena gospo-
darskih razmer v občini po-
trdila, da so v občini uspeli v
veliki meri mobilizirati vse
sile in sposobnosti za čim-
bolj uspešno uresničevanje
stabilizacijskih nalog.
Na seji so nadalje sprejeli
programsko usmeritev orga-
nizacije Zveze komunistov v
novem obdobju ter pri voli-
tvah vnovič izrekli zaupanje
dosedanjemu predsedniku
konference Jožetu Tlakerju.
Mimo tega so za nova člana
komiteja izbrali Mirana Be-
leta iz Mozirja ter Bogomirja
Straška z Ljubnega. Imeno-
vali pa so tudi komisijo za
proučevanje zgodovine Zve-
ze komunistov. Vodil jo bo
Vlado Miklavc.
M. B02IC
LAŠKO:
UČINKOM
UKREPOV
DODATI
UČINEK
ZAVESTNE
AKCIJE
v osnovnih organizacijah
proučena poročila in dopol-
nitve, ki so jih le-te posredo-
vale, so na letni programsko-
volivni konferenci ZK v tej
občini z razpravo in pro-
gramskimi izhodišči dobila
čvrsto podlago za nadaljnje
delo komunistov.
Vzdušje, ki je spričo števil-
nih težav v tej občini dobilo
izredno kritično obeležje, je
bilo po svoje prelomno. Do-
sedaj se komunisti v tej obči-
ni š^e nikoli niso tako globo-
ko segli vase, še nikoli ni bilo
tako malo »izletov« na tuje
zelnike, ki da so glavni pov-
zročniki težav, s katerimi se
morajo otepati.
Naravnost streznitvena je
bila rdeča nit v razpravi, ko
so na glas govorili o tem, da
je večina pozitivnih stabili-
zacijskih dosežkov nastala z
učinkom ukrepov, da je že-
tev učinkov zavestne akcije,
resničnega stabilizacijskega
ravnanja in obnašanja precej
manjša. Zlasti ostro in odkri-
to so rcizpravljali o tistih po-
javih, ki bi imeli za posledico
slabljenje samoupravnih
odnosov. Zato so se ogradili
od tega, da bi skrb za stan-
dard zaposlenih vodil na
stranpot - k uravnilovki. Bo-
lje je, so rekli, da delovno
mesto, ki ne daje delavcu
ustrezne socialne varnosti,
sploh preneha obstajati.
Težišče razprave se je su-
kalo okoli programskih
usmeritev gospodarstva,
obeh zgubašev (rudnik, ce-
mentarn), o preskrbi, kmetij-
ski blagovni proizvodnji.
Ugotavljali so, da je tudi
idejna raven v ZK dostikrat
kriva za nekritični odnos do
pojavov in problemov, ker
so preveč v ospredju trenut-
ni, prakticistični pogledi pri
iskanju rešitev in odločitev.
S tem v zvezi so podkrepili
l3omen odgovornosti ter na-
povedali boj malodušju, ki je
usodna zlasti med strokov-
njaki, da je stvari v danih
okoliščinah nemogoče pog-
nati naprej in na bolje.
Na seji konference so spre-
jeli jasna programska izhodi-
šča za delo ZK v občini v
naslednjem letu in nasled-
njem srednjeročnem ob-
dobju.
Za predsednika občinske
konference ZK so izvolili
Andreja Mavrija, ki je na ta
položaj bil prvič izvoljen
pred desetimi meseci.
J. KRASOVEC
ŠENTJUR: NOVIH
NALOG SE JE
TREBA LOTITI
TAKOJ!
Prizadevanja in odgovor-
nost članov zveze komuni-
stov za stabilno gospodarje-
nje, nadaljnji razvoj mate-
rialne osnove in poglabljanje
samoupravnih družbenoe-
konomskih odnosov v obči-
ni Šentjur, je le ena izmed
številnih nalog in dolžnosti,
ki so si jih na torkovi volilno-
programski konferenci zada-
li komunisti. Napori za po-
spešeni razvoj te manjrazvite
skupnosti bodo tekli še na-
prej, saj ob vidnih doseženih
rezultatih ne gre prezreti dej-
stva, da bi bilo v naslednjem
obdobju moč še bolje in več
delati. Razvoj kmetijstva v
družbenem in privatnem
sektorju ne sme capljati na
mestu, ampak je treba ne-
mudoma začeti bojevati bit-
ko za razvoj te strataško še
kako pomembne panoge go-
spodarstva. V ospredju naj
bodo, so sklenili komunisti,
prizadevanja za krepitev in
podružbljanje splošnega
ljudskega odpora in družbe-
ne samozaščite in za krepi-
tev političnega sistema so-
cialističnega samoupravlja-
nja. Sprejete programske
usmeritve nakazujejo tudi
možnosti za povečan izvoz in
takšno naravnanost proi-
zvodnje, ki naj zagotavlja
trajen pozitiven devizni in
dohodkovni učinek. Komu-
nisti morajo biti prisotni tudi
v akcijah pri razvijanju te-
hnološko intenzivnih pro-
gramov in pri doseganju čim
višje stopnje predelave. Zav-
zeli so se za smotrno zaposlo-
vanje na vseh področjih, ka-
kor tudi za to, da je potrebno
čimprej preveriti stabilizacij-
ske programe in izkoristiti
vse notranje rezerve. Med
nič manj pomembne naloge
komunistov bodo sodila pri-
zadevanja za nadaljnjo kre-
pitev delegatskega sistema.
Da pa bi občinska organi-
zacija ZK uspevala vplivati
in delovat' pri razreševanju
številne problematike, ki so
jo nanizali na konferenci, bo
potrebno še okrepiti idejno
in akcijsko enotnost komu-
nistov.
Ob koncu so komunisti
šentjurske občine za pred-
sednika konference ZK
Šentjur ponovno izvolili Bo-
gdana Kneza iz Kmetijskega
kombinata, za nadomestna
člana pa Ludvika Bevca in
Branka Mihevca.
Sprejete naloge so vzpodbu-
jajoče in čeprav niso lahke,
so uresničljive ob dejstvu, da
se jih je treba lotiti lakoj, ne-
mudoma.
MATEJA PODJED
VPRAŠANJA SAVINJSKIH DELEGATOV
KDOR ČAKA, LAHKO NE DOČAKA
Vsa vprašanja ne sodijo na sejo občinske skupščine
Od aprila 1978 do julija 1980 so de-
legati zborov občinske skupščine po-
stavili sto vprašanj. Največ, 67 vpra-
šanj, so postavili delegati zbora kra-
jevnih skupnosti, 31 vprašanj so po-
stavili delegati zbora združenega de-
la in le dve vprašanji delegati druž-
benopolitičnega zbora. Zanimivo je,
da je obe vprašanji v družbenopoli-
tičnem zboru postavila delegatka
Alenka Kladnik.
Nobenega vprašanja med delegaci-
jami krajevnih skupnosti niso postavi-
li delegati iz Braslovč, Gomilskega,
Sešč in Vrbja. Največ vprašanj se je
nanašalo na prometno ureditev v obči-
ni ter na cestno omrežje. Precej je bilo
tudi vprašanj v zvezi s kmetijsko pro-
blematiko, avtobusnimi prevozi potni-
kov, vodovodnim omrežjem, vodnem
gospodarstvu ter osnovnem šolstvu,
javnem redu in miru.
Na sami seji so delegati slišali odgo-
vore le petkrat, kar 69 odstotkov vseh
odgovorov pa ni bilo danih v roku, ki
ga določa poslovnik skupščine. Nekaj
je bilo tudi primerov, ko odgovora de-
legati sploh niso sprejeli, celo vrsto
odgovorov pa so delegati dobili šele v
času, daljšem kot pol leta. Kar devet-
krat delegati z odgovori niso bili zado-
voljni.
Večina vprašanj je bila postavljena s
področij, kjer delujejo samoupravne
interesne skupnosti. Prav zaradi tega
sta morali izvršni svet in upravni or-
gan mnogokrat iskati odgovore pri pri-
stojnih interesnih skupnostih, to pa je
podaljševalo čas za odgovor.
Samo enkrat je na račun postavlje-
nih vprašanj prišlo do spremembe ob-
stoječega stanja. Mislimo na problem
odlaganja smeti in odpadkov za kmeč-
ka gospodarstva.
Mnogokrat bi določena problemati-
ka zahtevala razpravo na ustreznih or-
ganih skupščine, izvršnega sveta, inte-
resne skupnosti ali drugje.
V bodoče bi morali biti odgovori čim
bolj kratki in jedrnati, pa tudi več od-
govorov bi morali delegati slišati takoj
na seji. To pomeni, da bi na zborih
skupščine morali biti večkrat prisotni
predstavniki pristojnih služb in orga-
nov. Seveda pa bi bilo prav, ko bi tudi
delegati sami pretehtali, katera vpra-
šanja sodijo na sejo skupščine in kate-
ra na sejo skupščin samoupravnih in-
teresnih skupnosti. Vsekakor pa zaslu-
žijo kritiko tisti organi, ki odgovorov
na posamezna vprašanja sploh niso
podali.
JANEZ VEDENIK
LAN119 POŽAROV
Konec minulega tedna so se na redni letni konfe-
renci delegati Občinsko gasilske zveze Žalec, ki zdru-
žuje v občini kar 43 gasilskih društev. Poleg teh so se
konference udeležili tudi predstavniki drugih organi-
zacij in društev ter Anton Sentočnik, načelnik štaba
operative Gasilske zveze Slovenije. Iz obširnih poročil
predsednika OGZ Franca Jelena, poveljnika Antona
Grosa, referenta za mladino Riharda Kopušarja, refe-
renta za članice Majde Kričej in ostalih je razvidno, da
je bilo delo na področju gasilstva v lanskem letu plo-
dno na vseh področjih. Lepe uspehe so dosegli pri
opremljanju posameznih gasilskih društev, za več dru-
štev so rešili tudi prostorska vprašanja, povečalo se je
število članstva, tudi ženskega, še posebno pa so zado-
voljni z uspehi doseženimi pri strokovnem izpolnjeva-
nju. Najboljši način za preizkus znanja in pripravljeno-
sti so razna tekmovanja, občinska, regijska in republi-
ška. Na teh tekmovanjih sa nekatere desetine pokazale
zares dobro pripravljenost in izurjenost.
Na letni skupščini so razpravljali tudi o programu
dela za letošnje leto. V njem so si zastavili dolžnost
nadaljevati tako kot so delali doslej, skrbeli bodo za
povečanja ženskih desetin ter za vzgojo podmladka.
T. TAVČAR
PRIPRAVE NA POPIS
PREBIVALSTVA TUDI V ŠMARJU
Ker je šmarska občina precej velika in glede naseljenosti
prebivalcev različna - od strnjenih naselij dB redko naselje-
nih hribovitih predelov - bo terjal tudi popis prebivalstva v
tej občini nekatere specifične organizacijske prijeme. Ob-
činska popisna komisija je glavni organizator celotne aktiv-
nosti pred samo izvedbo popisa, ker so le redke tiste kra-
jevne skupnosti, ki imajo stalno zaposlene tajnike krajevnih
skupnosti. Zato je občinska popisna komisija sama organizi-
rala seminarje za inštruktorje, nato pa še za popisovalce. Ti
Seminarji za popisovalce prav v teh dneh tečejo, vanje pa je
^'ključenih okoli 180 popisovalcev. Na teh seminarjih po-
drobneje govorijo predvsem o popisovanju zemlje, živine in
^tnečkih gospodarstev, kar je glede na kmetijski značaj
^tiarske občine razumljivo. Kot posebnost velja omeniti še
Ч da bodo popisni okoliši popisovalcev zelo različni. Tako
imel en popisovalec v strnjenem naselju nalogo popisati
prebivalcev, v zelo odročnem in hribovitem predelu pa
® petdeset ali celo manj prebivalcev.
LET PATRONAŽNE SLUŽBE
Patronažni dejavnosti v preteklosti, sedanjosti in njenih
r^^rtih v bodoče, bodo danes namenili slovesnost ob 20-
'^tnici te službe v Celju. Pokrovitelja prireditve sta Zdrav-
'^eni center Celje in Občinska zdravstvena skupnost, na
pa bodo podelili priznanja vsem tistim, ki so storili
l^ajveč, da je danes v Celju ta služba dosegla visoko raven. V
^turnem programu bosta sodelovali dramska skupina
j,^ravstvenega šolskega centra in mešani pevski zbor
rance Prešeren.
i^aslednji dan, petek, pa so namenili strokovnemu semi-
^fju, na katerem bodo spregovorili o posameznih oblikah
l^tronažne službe, o posledicah motenj perifernega obtoka
^ in o aterosklerozi.
MBP
POGLED V SVET S kovinotehno
RASTOČA TEMPERATURA
Te dni pride na obisk v Washington
Jonas Savimbi. Ob tem imenu sije prav-
zaprav potrebno nekoliko osvežiti spo-
min, seči vsaj šest Jet nazaj. Nanj se veže
ime Unita, organizacije, ki se je po pad-
cu portugalskega kolonialnega imperija
v Afriki, potegovala za oblast v Angoli,
najbogatejši bivši koloniji na afriškem
jugozahodu.
Ko je osvobodilno gibanje MPLA pod
vodstvom dr. Agostinha Neta 11. novem-
bra 1975'razglasilo neodvisnost te deže-
le, so bile pred tem enote Unita v glav-
nem mestu Luandi že poražene, pa tudi
drugo gibanje organizacije, FNLA Hol-
dena Roberta ni mogla nič storiti, da bi
MPLA preprečila prevzem oblasti. Sa-
vimbi in Holden Roberto sta sicer na
hitro roko sestavila nekakšno strogo pa-
ritetno vlado, z dvema predsednikoma, s
po dvema ministroma za vsak resor, ki
pa se je kaj kmalu razpadla. Odtlej Sa-
vimbijevi gverilci bolj ali manj inten-
zivno napadajo v osrednjem delu dežele,
zlasti pa še na jugu, ob meji z Namibijo
angolske in kubanske vojake: slednji so
v deželi že od konca 1975. leta.
Sporočili so, da bo Savimbijev obisk v
ZDA »zasebne narave". Toda kot poroča
ameriška agencija UPI, se bo Savimbi
''bržkone srečal s funkcionarji zunanje-
ga ministrstva." Take čisto možne stike
spravljajo v zvezo z nastajanjem politi-
ke Reaganove administracije do Afrike.
Pred dnevi so objavili novico, da was-
hingtonska vlada namerava spremeniti
prejšnjo, Carterjevo politiko do Angole.
Tako je zunanji minister Haig že označil
Angolo kot eno od svetovnih žarišč »sov-
jetske subverzije». Bela hiša je tudi spo-
ročila, da bo od Kongresa zahtevala, naj
prekliče sklep, izglasovan v Carterjevih
časih, da ZDA ne bodo pošiljale vojaške
pomoči upornikom v Angoli.
To pomeni v resnici obnovo politike
Henry ja Kissingerja, ki je od 1975. leta
do začetka 1976 zagovarjal dejavno pod-
poro ZDA »antikomunističnim formaci-
jam» v tej afriški deželi. Ta politika je
propadla z dokončnim propadom juž-
noafriške vojaške invazije v Angolo od
jeseni 1975 do spomladi 1976, pri kateri
so po vsem videzu dejavno sodelovale
tudi Savimbijeve enote. Na dlani je, da
se Savimbi s svojimi možmi ne bi mogel
tako dolgo obdržati, biti sorazmerno do-
bro oborožen in oskrbovan, če preko Na-
mibije ne bi dobival izdatne južnoafri-
ške pomoči.
Podpora rasističnega režima v Preto-
rii Washingtona očitno zdaj ne moti. Za
Ronalda Reagana je namreč Južna Afri-
ka »dežela, ki je bistveno pomembna za
sodobni svet.»
Ker je naklonjenost do rasističnega
južnoafriškega režima nesprejemljiva
za Organizacijo afriške enotnosti (OAE)
in za gibanje neuvrščenih, je razumljivo,
da so takšne poteze v zadnjih dneh zbu-
dile ostre proteste. Tako je ministrski
predsednik Zimbabveja, Robert Muga-
be, obdolžil Zahod, da podpira južnoa-
friško agresijo in posvaril ZDA, naj ne
podpirajo Savimbija. Podobna svarila
so izrekli predsednik Sierra Leone, Sia-
ka Stevens, predsedujuči OAE, mozam-
biški predsednik Samora Machel, pred-
sednik najmočnejše afriške države, Ni-
gerije, Šagari, pa je pozval Zahod, naj
prekine vse gospodarske stike z Južno
Afriko.
Vlada v Pretorii postaja čedalje bolj
arogantna. O tem pričajo pomnoženi vo-
jaški vdori v Angolo in Mozambik. Ob
tem sta se v mozambiških vodah zasi-
drali dve sovjetski bojni ladji. Obenem
je Pretoria ponudila Washingtonu voja-
ško pomorsko oporišče Simonstown,
blizu Rta dobre nade, kar je seve mikav-
na ponudba z vidika strateških načrtov.
Iz povedanega sledi, da afriški jug
spet postaja tekmovalni prostor blokov-
skega kosanja, kar razumljivo ogroža
neodvisnost držav na tem območju in
ustvarja žarišča hudih napetosti.
PIŠE: JOŽEŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
IZVOZ
ZA 33 ODSTOTKOV VEČ
Med domačimi in svetovnimi cenami
Po velikem januarskem
zastoju v izvozu so bili toko-
vi prodaje blaga v inozem-
stvo v februarju ugodnejši. V
prvih 26 dneh smo izvozili
blaga za preko 19,5 milijard
dinarjev, kar je za 33 odstot-
kov več kot v enakem lan-
skem obdobju. Toda s tem
smo le neznatno ublažili ja-
nuarske rezultate in je tako v
obeh letošnjih mesecih sku-
pen izvoz povečan le za 7 od-
stotkov. Ce pa upoštevamo
zunanjetrgovinske, cene, je
plasman jugoslovanskega
blaga na zunanje tržišče real-
no zmanjšan za okrog 14 od-
stotkov. V istem obdobju
smo uvoz zmanjšali za 11 od-
stotkov, kar je realno dosti
več.
Takšno zmanjšanje uvoza
je v veliki meri vplivalo na
oskrbljenost proizvajalcev s
surovinami in reprodukcij-
skim materialom. Na nedav-
nem sestanku v Gospodar-
ski zbornici Jugoslavije, kjer
je bilo govora o oskrbljenosti
gospodarstva, je bilo slišati
množico podatkov, ki v glav-
nem dokazujejo, da so mno-
ge proizvodne dejavnosti re-
sno ogrožene, s tem pa tudi
predvidena rast proizvodnje.
Ob stagnaciji proizvodnje je
logično, da ne moremo raču-
nati s povečevanjem izvoza,
brez izvoza pa spet ni deviz
za uvoz. Tako se, vsaj navi-
dezno, vrtimo v začaranem
krogu, na katerega so že prve
dni januarja opozarjali eko-
nomski strokovnjaki.
Vendar je tudi strokovnja-
kom (in ne samo njim) jasno,
da je ta krog, poleg poznanih
drugih težav in naših odno-
sov s tujino, nastal zaradi ga-
lopirajoče rasti cen in visoke
inflacije. Po krajšem obdob-
ju po devalvaciji dinarja, je
postal izvoz ponovno nezani-
miv, domače tržišče pa si je
»prisvojilo« tudi blago za
izvoz. Po neki analizi je od
200 proizvodov, ki na veliko
sodelujejo v jugo-izvozu,
okrog 50 odstotkov z večjimi
izvoznimi cenami kot pa do-
mačimi. Res je sicer, da gre
za proizvode, ki jih ni veliko.
Po drugi strani pa druga po-
lovica doma dosti višje »ko-
tira« - njihova cena je od 11
do 100 odstotkov višja na do-
mačem trgu. Ker to vemo, se
dejansko postavlja vpraša-
nje, kaj naj sploh spodbuja
takšne proizvajalce k izvozu,
če imajo s takšnimi cenami
tako dobro prodajo pri do-
mačih kupcih. Omenjena
analiza dokazuje, ^a so zalo-
ge takšnih proizvodov zelo
majhne.
Seveda ne moremo za upo-
časnjen izvoz obtoževati sa-
mo cene. Dosti je proizvajal-
cev, ki niso konkurenčni na
tujem trgu, ampak ne zaradi
visokih cen surovine in re-
promateriala, temveč zaradi
nizke produktivnosti.
D. B02IN0VIĆ
ENERGETIKA
NAFTNE ZAGATE
Kljub vsemu še vedno popularna
Ko Ji«' za porabo U-kućih ííoriv,
ji? Ic'to.'ínje leto v mnoj^očem
preizkus, kako se bomo obna.-iali
do .sredine tega desetletja, pa tu-
di kasneje. Vzrok temu je stali-
fičv, da mora 15,480.000 ton naft-
nih derivalov v letu 1981 zadovo-
ljiti potrebe potrošnikov, s tem,
da računamo na znatno večjo
preusmeritev k premogu. Ce se
bo pokazalo, da je bilanca sestav-
ljena vsaj kolikor toliko realno,
bo dovolj osnov za prepričanost
v hitrejši proces zamenjave teko-
čih s trdimi gorivi. V tem prime-
ru bi postala verjetna tudi ocena,
da je za 1985. leto dovolj zagoto-
viti okoli 19 milijonov ton naft-
nih derivatov. Domači, še plitki
viri, bi tedaj dali 5 milijonov ton,
ostalo pa bi morali uvoziti. Nav-
sezadnje pa je nujno, da uvoz
nafte uokvirimo v plačilno bi-
lančne možnosti. Brez dvoma bo
nafta še dražja in tudi predvide-
nih 14 milijonov ton nafte ne bo
mogoče kupiti brez težav. Prav-
zaprav sama količina potrebne
nafte ne bo toliko problematična
kot potrebna precejšnja devizna
sredstva.
Takšna je v grobem vizija no-
vega srednjeročnega načrta, ko
gre za proizvodnjo surove nafte
doma, za njen uvoz in porabo. Do
sprejema novega petletnega na-
črta so morda možna še manjša
odstopanja. Ostaja pa pogled na
drugo plat medalje, to je, kje vse
bo tekoča goriva mogoče zame-
njati z drugimi oblikami energi-
je, predvsem z lignitom, rjavim
in črnim premogom. Iz vsega
izhaja, da se poraba naftnih deri-
vatov ne bo manjšala, temveč
prihaja v poštev samo zmerna
rast. Ce se bo letošnji recept izka-
zal kot uspešen, bo to potrdilo,
da je prišel čas racionalne pora-
be, čeprav še ne pravega varčeva-
nja tekočih goriv. Ali je mogoče
varčevati in kako, o tem je še
treba razpravljati, saj prevladuje
prepričanje, da s tem še nismo
niti pričeli. Ce so na tem področ-
ju že kakšni dosežki, so ti prej
posledica stalne rasti cen kot pa
kakšnih preračunanih ukrepov,
ki bi navajali k varčevanju.
Počasnejša rast porabe naftnih
derivatov ne bo preprosto izved-
ljiva, če ob premogu ne bomo
posvetili več pozornosti tudi
proizvodnji ostalih oblik energi-
je. Se bolj točno, novih oblik, ki
jih doslej pri nas nismo v po-
membnejših količinah uporab-
ljali. Tu gre za geotermalno, pa za
pogumnejše začetke izrabe sonč-
ne energije, medtem ko ne sme
biti nikakršnih dvomov v staro,
dobro elektriko. Razen na pre-
mog, se velja predvsem usmeriti
na vodo. Njihove možnosti upo-
rabe so sicer omejene, toda na
Drini in še nekaterih rekah je še
prostor za hidroelektrarne večje
moči.
Kakorkoli že, dosedanjih izku-
šenj pri uporabi energije, pose-
bej Se tekočih goriv, ne gre zane-
marjati. Za zdaj lahko na prste
preštejemo tiste, ki se vračajo k
premogu ali so pokazali namen,
da to storijo. Za to so tudi opravi-
čila. Kajti premoga ni, kolikor bi
ga potrebovali, po vrstah, količi-
ni in kakovosti. Na drugi strani
pa so bile vse do lani omejitve v
porabi naftnih derivatov zgolj
simbolične, ali pa jih sploh ni bi-
lo. Prav tako ni bilo organizirane-
ga usmerjanja potrošnikov na
druge oblike energije, pa je zato,
za razliko od drugih držav, pri
nas nafta še vedno najbolj pri-
vlačna, kljub svoji ceni. Izdatke
za nakup naftnih derivatov vra-
čunajo v nove cene končnih ali
polizdelkov, pa je volk sit in koza
cela.
M. PETKOVIC
»To pa imamo za vsak slučaj, ko voznik vidi, koliko je za plačat...»
LESNA OPREMA BOHOR MESTINJE
VELIKO ZA TUJI TRG
Dobra naložba je tudi izobraževanje delavcev
v Lesni industriji Bohor -
TOZD Oprema Mestinje je
.zaposlenih 350 delavcev, ki
prihajajo na delo iz ožjega
območja kraja, oziroma
šmarske občine. Proizvodni
program je v glavnem
usmerjen v razrez hlodovine,
ki jo letno razžagajo kar 10
do 15.000 m^. Vir zaslužka
jim je tudi predelava buko-
vega rezanega lesa v vrtno
pohištvo in predelava smre-
kovine v obloge in ladijske
pode.
Izdelki iz TOZD v Mesti-
nju potujejo na domače in v
veliki meri tudi na tuje trži-
šče. V izvoz pošiljajo pred-
vsem vrtno pohištvo. Skoraj
polovico vrednosti izvažajo v
Nemčijo, Svico in Ameriko.
Evropske države se zanima-
jo predvsem za vrtno opre-
mo, medtem ko čez ocean
pošiljajo le mizna podnožja.
V lanskem letu so izvozili za
5 starih milijard din, v letoš-
njem letu pa bodo izvoz še
povečali. V minulem letu je
celotni prihodek znašal 30
milijard din, za letos načrtu-
jejo 35 milijard din.
Ena od glavnih surovin, ki
pa jih je treba uvažati, je lak
in ker ga na domačem trži-
šču pač ni, ga kupujejo v
Nemčiji, kar seveda zahteva
devizna sredstva. Kljub te-
mu, da imajo z uvozom tega
sicer kvalitetnega laka pre-
cej težav, te vendarle niso
takšnega značaja, da bi ovi-
rale normalen potek pro-
izvodnje. Cešče se zatakne
pri opremi, oziroma tehnolo-
giji. Sodobne stroje je na do-
mačem trgu težko dobiti, ker
pa so stroji stari že 7 let, so
precej dotrajani in bi jih bilo
treba obnoviti.
V	TOZD so v novembru
lani sprejeli temelje plana in
začrtali razvojne naloge za
petletno obdobje. Izdelali so
idejni program za celotno su-
rovinsko bazo. Po predvide-
vanjih naj bi v Mestinju pre-
delali 20.000 m^ rezanega le-
sa iglavcev in ravno toliko
bukovine. Do konca srednje-
ročnega obdobja bodo v me-
stinjskem Bohorju razširili
proizvodne prostore. Zgradi-
li bodo novo sušilnico za
400 m^ enkratnega vlaganja
lesa in eno proizvodno halo s
3200 m^, kamor bodo preseli-
li predelavo iglavcev.
V	kolektivu pa veliko raz-
mišljajo tudi o kadrih, saj so
že davno prišli do ugotovi-
tev, da je tam, kjer je ustrez-
na kadrovska struktura, tudi
delovni uspeh boljši. Pred
leti so se odločili, da bodo
sposobnim delavcem, zlasti
mladim, omogočili izobraže-
vanje. Tako imajo danes v
tem kolektivu kar 33 slušate-
ljev. 11 se jih izobražuje ob
delu, 22 pa je rednih študen-
tov in dijakov. Vsi ti bodo,
ko bodo končali izobraževa-
nje, po svojih najboljših mo-
čeh pomagali temeljni orga-
nizaciji k še boljšim rezulta-
tom. MATEJA PODJED
O PRIPRAVAH NA KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV
ŠE VEDNO PREMALO VEMO
Poglobljene razprave v glavnem še pripravljajo
Koliko so delavci seznanjeni s pripravami na 3. kongres samoupravljalcev?
Kako poznajo usmeritve za pripravo kongresa in kako so v delovnih sredinah
organizirano obravnavali priprave na kongres? O tem smo v kratki anketi
povprašali delavce iz Celja, Laškega, Slovenskih Konjic in Šentjurja.
METOD ADAMIČ, PETROL Slo-
venske Konjice: »Kaj dosti o tem ne
vem. Edino, kolikor sem slišal po ra-
diu in televiziji, pa kar sem opazil v
časopisih. Drugače pa se o tem pri nđs
nismo še nič pogovarjali. Verjetno se
še bomo, saj bi bilo potrebno. Mislim,
da drugi pri nas ne vedo kaj več o tem
kot jaz. Sicer pa bomo v kratkem imeli
sestanek osnovne organizacije sindi-
kata, v kateri smo skupno s PETRO-
LOM v Tepanju. Po vsej verjetnosti se
bomo tam pogovorili, saj je tako naj-
bolj prav. Ce pa ne, se bom pa kje
drugje še pozanimal, ker o tem zadnje
čase res vsi precej govore.«
RUDI KRAJNC, predsednik GO
ZSS v TOZD Gradiš, Gradbena enota
Celje: »Pri nas v Gradisu smo se s
pripravami na kongres samoupravljal-
cev seznanili na konferenci sindikata v
okviru delovne organizacije, nato smo
o tem razpravljali na izvršnem odboru
sindikata v našem tozdu, sedaj pri-
pravljamo obsežno informacijo za sejo
osnovne organizacije. Na podlagi te
razprave bomo nato organizirali zbore
delavcev ter na njih obravnavali
predvsem tista vprašanja, ki so za de-
lavce najbolj pereča. Skratka, doslej
smo obravnavali predvsem prvo infor-
macijo o pripravah na kongres, poslej
pa bodo tudi pri nas stekle bolj po-
globljene razprave o kongresnih te-
mah.«
AVGUST OGRINEC, vodja enote
vrelna klet v Pivovarni Laško: »O
bližnjem III. kongresu samoupravljal-
cev se sedaj veliko govori in sliši. Naj-
več sem o kongresu oziroma pripravah
nanj izvedel preko radia in televizije,
nekaj pa tudi iz dnevnega časopisja.
Nisem sicer do podrobnosti seznanjen
s tematiko, ki jo bodo delegati obrav-
navali na tem kongresu, vem pa, da bo
poudarek na pridobivanju in delitvi
dohodka ter osebnih dohodkov in na
nadaljnjih prizadevanjih za stabilizaci-
jo našega gospodarstva. Tudi samou-
pravnemu povezovanju in združeva-
nju bo kongres namenil veliko pozor-
nosti. V Pivovarni še nismo obravna-
vali gradiva za pripravo na kongres,
vem pa, da bomo to opravili ■ v krat-
kem.«
JELKA SLEMENŠEK, tekstilni te-
hnik v MODA Šentjur: »Tudi v našem
kolektivu se pogovarjamo o pripravah,
ki tečejo za III. kongres samouprav-
ljalcev Jugoslavije. O pomenu tega
srečanja smo se delavci seznanili na
naših skupnih zborih in razširjenih se-
jah družbenopolitičnih organizacij v
Modi. Vendar menim, da bo treba še
marsikaj povedati in razložiti, da bo-
mo resnično vsi dodobra seznanjeni o
glavnih usmeritvah kongresa. Zdi pa
se mi, da bi ta predkongresna dejav-
nost lahko bila vendarle bolj živahna
in da bi v njej morali delavci bolj nepo-
sredno sodelovati. Sicer pa je do pri-
četka kongresa še nekaj časa in bomo
lahko uresničili zastavljene cilje III.
kongresa samoupravljalcev.«
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
OSNOVNOŠOLCI NA RAZPOTJU
Videti je, da mladi vedo, kaj hočejo!
Reforma šolstva ni nenaden, enkraten pojav. Je odraz
našega življenja, ki terja, da se tudi šolstvo spreminja, poso-
dablja, prilagaja novim oblikam in potrebam združenega
dela in razvojnim težnjam naše družbe nasploh. Za to pa je
potrebno vse već znanja, boljših delovnih navad.
V prvih dneh meseca marca je bil objavljen enoten in
skupen razpis za vpis v vse šole srednjega usmerjenega
izobraževanja v naši republiki. Pred osmošolce je bila s tem
postavljena velika in odgovorna naloga, kajti pravilna odlo-
¿itev za bodoči poklic ni majhna stvar. Je stvar osebne
sreče, zadovoljstva in družbenega napredka. Zato smo se že
akcije usmerjanja vpisa lotili kar se da odgovorno. Informa-
tivni dnevi na srednjih šolah, ki so se iztekli v minulem
tednu, so bili le ena od mnogih oblik usmerjanja mladih v
nadaljnje izobraževanje po končanem osemletnem obvez-
nem šolanju. Danes že lahko rečemo, da je bil informativni
dan na vseh srednjih šolah uspešen, saj so naši novinci
lahko izvedeli resnično vse, kar jih, v zvezi z bodočim
usmerjenim izobraževanjem, zanima.
Izkoristili smo ta čas in obiskali osmošolce v Celju in
Žalcu ter jim postavili nekaj vprašanj. Dobili smo odgovore,
iz katerih je moč razbrati, da za svojimi odločitvami stoje
trdno, brez dilem.
MATEJA KOMEL, 8. b, I.
osnovna šola: Vpisati se na-
meravam na celjsko gimna-
zijo, družboslovno-jezikovno
smer. Zgodovina je tisti
predmet, ki me posebno pri-
vlači. Razmišljala sem tudi o
farmaciji, vendar bi morala
potem v Ljubljano. Na infor-
mativnem dnevu sem izve-
dela več o podrobnostih, v
glavnem pa so nas o bodo-
čem usmerjenem izobraže-
vanju dodobra seznanili že
na naši šoli.
TOMAŽ RADOŠEVIĆ, 8.
C, OS I. celjske čete: Jeseni
nameravam na srednjo voja-
ško šolo v Ljubljano. To je
moja trdna in stara odloči-
tev. Informativnega dne na
splošni srednji vojaški šoli
Franca Rozmana v Ljubljani
se nisem udeležil, ker sem, iz
posebnega priročnika o izo-
braževanju na tej šoli, izve-
del pravzaprav vse. Štipen-
dija, ki jo bom prejemal pa
bo odvisna od mojega vsako-
letnega učnega uspeha.
GREGA VENINSEK, 8. c,
OŠ I. celjske čete: Matemati-
ka, biologija in kemija so
predmeti, ki mi v osnovni šo-
li ne delajo nobenih pregla-
vic, zato sem se odločil za
nadaljnje izobraževanje na
gimnaziji. Ker se za poklic še
nisem odločil, mi izobraže-
vanje na gimnaziji, na mate-
matično-naravoslovni smeri,
ponuja tudi možnost, da se
kasneje, v tretjem letniku,
lažje opredelim za določen
poklic.
TOMI MELANŠEK, 8. c,
OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec:
Tomi bi se rad vpisal na EŠC
v Velenje, ker ga zelo zanima
vse kar je v zvezi z elektriko
in že zdaj v prostem času po-
pravi kak radio ali likalnik.
Starši in poklicna svetovalka
so ga v tej odločitvi podprli.
Zelo ga veseli, da je šola do-
bro opremljena za praktični
pouk. Tudi on ne bo zaprosil
za štipendijo, možnosti zapo-
slitve za elektrotehnike so
tudi ugodne.
PETRA JARH, 8. c, OŠ I.
celjske čete: Odločila sem se
za nadaljnje izobraževanje
na Pedagoškem šolskem
centru v Celju, ker imam ve-
selje do pedagoškega dela.
Informativnega dne sem se
sicer udeležila, vendar kaj
bistveno novega tam nisem
izvedela. Mama je namreč
učiteljica, sestra pa učenka
PŠC, zato sem büa o vsem
obveščena že prej. Tudi v šo-
li smo se o našem bodočem
izobraževanju veliko pogo-
varjali.
BLANKA BLAJ, 8. b, OŠ
Peter Šprajc-Jur, Žalec:
Blanka se je odločila za gi-
mnazijo in sicer družboslov-
no-jezikoslovno smer. Za to
smer se je odločila ker ima
rada stike z ljudmi, veseli jo
razgibano delo ker je sama
zelo aktivna in družabna, po-
leg tega ji učenje jezikov ne
dela težav. Starši se strinjajo
z njeno odločitvijo, to smer ji
je priporočila tudi mentorica
za usme^eno izobraževanje.
Potem bi se mogoče vpisala
na pravo.
MELITA COBANOVIČ, 8.
a, OŠ Peter Šprajc-Jur, Ža-
lec: Melita bi rada postala
predmetna učiteljica iz an-
gleškega jezika, zato se je od-
ločila, da se vpiše na pedago-
ški šolski center v Celju. Za-
radi prevelikega števila kan-
didatov bo najbrž sprejemni
izpit, tega se pa Melita ne bo-
ji saj je imela celo samostoj-
ne učne ure. Štipendije ne
bo potrebovala, upa pa, da
tudi z zaposlitvijo ne bo te-
žav.
ERNEST SVECAK, 8. b, L
osnovna šola: Usmeril se
bom v elektrotehniko. Ker
bo tehniška šola v Celju izo-
braževala le za smer elek-
troenergetiko, bom moral
nadaljevati šolanje v Vele-
nju, kjer imajo v programu
tudi smer za šibki tok, ki me
najbolj zanima oziroma vese-
li. V Velenje se bom vozil, za
štipendijo pa sem zaprosil v
celjski Cinkarni in dobil tudi
pozitiven odgovor.
MARJELA AGREŽ
VIOLETA V. EINSPIELER
MOZIRJE
NOV PREDLOG ZA VSE
Najprej mozirska, potem šele peta osnovna šola
čeprav je občinska skup-
ščine Mozirje že pred do-
brim mesecem sprejela
družbeni plan razvoja obči-
Oe v novem srednjeročnem
obdobju, je za ločene seje
iborov, 18. in 19. marca,
Ostalo odprto še eno vpraša-
jte s področja izobraževa-
nja. Šlo je za osnovno šolo
J^a Rečici ob Savinji, za
Zadnjo novega poslopja in
Ponovno uvedbo popolne
Osemletke.
Slo je skratka za prizade-
vanja KS Rečica, da bi kraj
^Hova dobil popolno osnov-
šolo, da bi tako dobil po-
'^emben vir za bolj razgiba-
življenje v krajevni skup-
'^osti, da bi več kot sto učen-
^^nn višjih razredov, ki hodi-
jo zdaj v Mozirje, omogočili
šolanje doma in podobno. To
je problem, ki je zadnja leta
polnil vsebino vseh zborov
občanov, sestankov organov
krajevne skupnosti in kra-.
jevnih družbenopolitičnih
organizacij.
Na februarskem zasedanju
občinske skupščine se ob
sprejemanju družbenega
plana občine za obdobje
1981-85 niso mogli zediniti
za predlog. Zato so imenova-
li posebno komisijo, ki pa je
zdaj prišla s takšnim predlo-
gom, ki so ga nazadnje spre-
jeli vsi zbori občinske skup-
ščine. Odločitev glasi, da naj
s sredstvi drugega samopri-
spevka najprej povečajo pro-
storske zmogljivosti pri
osnovni šoli Mozirje tako, da
bo šola ustrezala za eno-
izmenski pouk, ki bi ga naj
obiskovali le učenci iz kra-
jevne skupnosti Mozirje. Ra-
zen tega naj bi zgradili tak
prizidek, ki bo tudi zaradi
prostorov omogočil šoli, da
bo čimprej prišla na celo-
dnevno delo. Hkrati s tem pa
bodo tekla prizadevanja za
pridobitev lokacijske in
gradbene dokumentacije za
gradnjo nove osnovne šole
za potrebe otrok iz rečičke in
nazarske krajevne skupno-
sti. Sama gradnja pete
osnovne šole v občini pa bi
se naj pričela v naslednjem
obdobju, sicer pa po izteku
sedanjega samoprispevka.
Četudi v sklepu ni navede-
no, kje naj bi gradili novo
osnovno šolo, je komisija
predlagala, da naj bi to bila
Rečica ob Savinji. Ce bo
sprejeta ta zamisel, potem
bodo čez leta, ko bo nova šo-
la na Rečici že stala, hodili
učenci višjih razredov iz na-
zarske krajevne skupnosti
na Rečico in ne več v Mozir-
je, kot hodijo zdaj. V tem je
torej sprememba, oziroma
bo, če bo tak predlog osvo-
jen. Bo?
In nazadnje, najbrž ni nak-
ljučje, če je komisija sklenila
svoje pismeno poročilo s
stavkom: Menimo, da ne
smejo prevladovati lokalne
težnje, pač pa skupno naj-
bolj primerna lokacija ob
upoštevanju še drugih čini-
teljev.
Da, lokalne težnje bi mora-
li zlasti v tem primeru pustiti
ob strani in sprejeti odloči-
tev, ki je najbolj utemeljena.
Časovna odmaknitev za re-
šitev tega problema pa je se-
veda vezana na dejstvo, da
trenutno ni denarja, da bi se
lahko naloge pri gradnji no-
ve osnovne šole lotili takoj!
M. B02IC
ŠTIPENDIJE
VIŠJE RODO
Iz združenih sredstev in kadrovske
Skupna komisija podpi-
snic samoupravnega spora-
zuma o štipendiranju v SR
Sloveniji, je sprejela sklep o
valorizaciji štipendij za to
šolsko leto in velja s 1. ja-
nuarjem. V zvezi s tem so
sprejeli stališče, da po obra-
čunavanju po novem samou-
pravnem sporazumu nihče
ne sme dobiti manjše štipen-
dije kot mu je za tekoče šol-
sko leto bilo izračunano po
starem sporazumu.
V novem samoupravnem
sporazumu o štipendiranju v
naái republiki je bolj kot do-
slej poudarjen kadrovski vi-
dik štipendiranja, socialni
vidik pa je upoštevan tako,
da se omogoči šolanje tistim,
ki tega brez družbene pomo-
či ne zmorejo, imajo pa nag-
njenja in učne sposobnosti
za uspešen študij. Osnovna
oblika so kadrovske štipen-
dije, štipendije iz združenih
sredstev pa je le prehodna
oblika, dokler ne zagotovi-
mo takšnega obsega kadrov-
skih štipendij, ki ga terjajo s
srednjeročne in dolgoročne
kadrovske potrebe.
Osnovne značilnosti sa-
moupravnega sporazuma
glede kadrovskih štipendij
so naslednje:
Določena je nova točkov-
na lestvica za učni uspeh -
boljši uspeh učencev in štu-
dentov je bolje stimuliran
kot doslej. Učencem in štu-
dentom prvih letnikov ta do-
datek ne pripada in tako pre-
jemajo enotno kadrovsko
štipendijo ne glede na učni
uspeh na nižji stopnji.
Novi sporazum ne upošte-
va kriterija »hitrost študija«,
zaradi tega ker je na vseh šo-
lah vpeljan sprotni študij.
Predvideva pa nagrado šti-
pendistom, ki predčasno
končajo študij.
Štipenditorji v manj razvi-
tih občinah ne bodo več zvi-
ševali štipendij, obstaja pa
stimulacija za deficitarne po-
klice, njih pa opredeljujejo
sami udeleženci sporazuma
v občini pred skupnim razpi-
som štipendij.
Pri kadrovskem štipendi-
ranju je uveden cenzus na
85% povprečnega mesečne-
ga neto OD v Sloveniji v pre-
teklem letu. To bi pomenilo
za leto 1980 6.284,00 din me-
sečnega dohodka na družin-
skega čl^na. Stipendijo je
mogoče podeliti le v primeru
izredno deficitarnega po-
klica.
Temeljne značilnosti nove-
ga samoupravnega sporazu-
ma za štipendije iz združenih
sredstev so naslednje:
V večji meri kot doslej so
upoštevani življenjski stro-
ški glede na različne pogoje
šolanja.
Pri določanju konkretne
višine štipendije je predvide-
na osemstopenjska lestvica
za določanje deleža staršev,
ki je bil doslej enak, t. j, 50%
dohodka na družinskega čla-
na v preteklem letu.
Pri štipendiranju iz zdru-
ženih sredstev je uveden
cenzus 55% povprečnega
mesečnega neto osebnega
dohodka v Sloveniji v prete-
klem letu, kar pomeni
4.066,00 din na družinskega
člana. Dohodek nad tem zne-
skom v družini ne omogoča
podelitev štipendije.
Tudi pri štipendiranju iz
združenih sredstev se po no-
vem upošteva dodatek za uč-
ni uspeh, ki se določa v ra-
zmerju do povprečnega neto
OD in ne od višine štipendije
(za prav dober uspeh je to
369,00 din, za odličen pa
739,00 din za tekoče šolsko
leto.)
Stipendisti, ki prejemajo
kadrovsko štipendijo pa lah-
ko tako kot doslej uveljavijo
iz združenih sredstev razliko
med najnižjo višino kadrov-
ske štipendije in višino šti-
pendije, ki bi mu pripadala,
če ne bi imel kadrovske šti-
pendije.
VIOLETA V EINSPIELER

NE MOREMO PODPIRATI
NASILNIH VSELITEV
V celjski občini je v zadnjem času vse več nasilnih
vselitev. Iskali smo podatke, koliko naj bi jih vsaj
pribhžno bilo, pa jih nismo dobili. Niti to ne, koliko
deložacij je bilo izvršenih.
Stanovanjski problemi so posledica intenzivnega za-
poslovanja. Marsikatere delovne organizacije so vabile
delavce na delo, tudi iz tujih republik, niso pa jim
zagotovile ustreznega življenjskega prostora. Samo da
so dobili delavce, ostalo pa jih ni brigalo. Premalo so
vodili račune o tem, da bodo imeli ti delavci težave pri
vključevanju v življenje pri nas in tudi o tem, da bodo
ti delavci imeli večje težave pri koriščanju dobrin druž-
bene nadgradnje kot oni delavci, ki so pri podjetju že
deset ah več let.
Ker vsi vemo, da se s takimi težavami srečujejo
predvsem delavci iz drugih republik, ki so največkrat
jabolko spora ah kričeč socialni primer (zaradi nasilne
vselitve ostane družina na cesti), naj kar takoj povemo,
da ne gre pri tem za noben prizvok nacionalizma in v
zvezi s tem neenakopravnega reševanja teh proble-
mov. Ce so ti ljudje zaposleni, imajo enake pravice in
dolžnosti z vsemi delavci, nimajo pa v svoje delo vtka-
nega minulega dela, ki daje tistim, ki so dalj časa
zaposleni v delovni organizaciji, določene prednosti.
Oni pa, ki imajo krajšo delovno dobo, pa rešujejo svoj
položaj z izsiljevanjem. Tega nihče ne more in ne bo
podpiral. Lahko pa bi bila v organizacijah združenega
dela večja preventiva. Kadrovske službe naj bi bolj
vodile vpogled nad tem, koga zaposlijo, saj se največ-
krat pod najemniškimi stanovanji skriva goljufija ali
pa le kratkoročna rešitev tistega, ki se je zaposlil v
nekem podjetu. Močnejša naj bi bila tudi povezava
med stanovanjsko in socialno službo. Tako bi odpadle
morebitne špekulacije tistih, ki to nepovezavo izkori-
ščajo ali se celo potem, ko so na cesti, obračajo nanjo.
Iščejo pomoči tudi v delovni organizaciji in se sklicu-
jejo na načela naše samoupravne družbe. Vendar z
izsiljevanjem ne bodo ničesar dosegli.
Ko zaključujemo to pisanje, računamo na zrelost
ljudi, da ga bodo prav razumeh. Ne moremo podpirati
nasilnih vselitev, ki so konkretna oblika izsiljevanj.
Zakon jih preprečuje, zdrava pamet potrjuje, pa če-
prav jim največkrat botrujejo jeza, nasilnost, pa tudi
solze.
ZDENKA STOPAR
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
NAŠA VARNOST
JE V ROKAH NAS VSEH
Akcija še vedno ni stekla v polni meri
To je osnovna in glavna
misel republiškega sekretar-
ja za notranje zadeve Toma-
ža Ertla v informativnem de-
lovnem pogovoru s sloven-
skimi novinarji, člani sekcije
za Ljudsko obrambo, var-
nost in družbeno samozašči-
to, ki je bil v torek v Izobra-
ževalnem centru Republi-
škega sekretariata za notra-
nje zadeve v Tacnu pri Ljub-
ljani. Prisotne novinarje je
Tomaž Erti s sodelavci za ra-
zlična področja v daljšem
pogovoru seznanil s trenut-
nimi varnostnimi razmerami
v Sloveniji in Jugoslaviji ter
jih oplemenitil z nekaterimi
mednarodnimi primerja-
vami.
Kljub temu, da smo na po-
dročju SLO in družbene sa-
mozaščite resnično veliko
naredili pa celotna situacija
še zdaleč ni takšna, da bi lah-
ko počivali na doseženih re-
zultatih. 2al varnostna kul-
tura našega človeka popušča
in se kaže na različnih po-
dročjih, kot so družbena sa-
mozaščita, promet, kriminal,
požarno varstvo in ostalo.
Medtem, ko so bili v lan-
skem letu rezultati na ome-
njenih področjih v primerja-
vi s prejšnjimi leti izjemno
dobri, pa so podatki za prve
tri mesece letošnjega leta ob-
čutno slabši. Prav zato bodo
potrebni izjemni napori naš
vseh, da na tem področju do-
sežemo višjo in kvalitetnejšo
varnostno kulturo, ki mora
postati last slehernega obča-
na. Ali: za našo varnost ne
morejo skrbeti samo službe
milice in JLA, ampak za na-
šo varnost morr. skrbeti sle-
herni občan. Tomaž Erti je
med drugim tudi obširno go-
voril o sodelovanju s cerkvi-
jo pa o razraščajočem delo-
vanju zunanjih emigrantskih
skupin.
Po razgovoru je bil še
ogled zvezne razstave »Var-
nost in družbena samozašči-
ta«, ki je v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani. Razstava je
od leta 1974 pa do danes ob-
krožila 95 jugoslovanskih
mest, ogledalo pa si jo je čez
dva milijona ljudi. Izredno
zanimiva razstava s štirinaj-
stimi kronološko od leta
1941 do 1981 opredeljenirni
oddelki bo na »potovanju«
po Sloveniji prišla tudi v Ce-
lje, kjer bo od 29. maja do 7.
junija.	TONE VRABL
S KOLESI DO MOZIRJA IN NAZAJ
Kolesarski klub Celje bo po prvi akciji v novi sezoni s
kolesi iz Celja do Dobrne in nazaj (27 udeležencev) pripravil
že drugo, in sicer v nedeljo, 29. marca s startom ob 9. uri
pred klubskimi prostori v Stanetovi 22 a (nasproti gostišča
Branibor).v Celju.	,
Tokrat bo relacija Celje-Mozirje-Celje v dolžini okoli 60
kilometrov. Po prihodu v Mozirje si bodo vsi udeleženci
ogledali Savinjski gaj. Za odpravo morebitnih okvar na
kolesih bodo poskrbeli mehaniki s posebnim kombijem.
Vsi, ki bodo sodelovali, bodo dobili trim značko.
Ti krajši kolesarski izleti na začetku sezone so dober tre-
ning za nabiranje kondicije za kasnejše daljše kolesarske
maratone, zato kaže na njih sodelovati.	TV
ZA PRAZNIK
NASTOP AKUD
»ŽIKICA
JOVANOVIĆ-
ŠPANAC «
Pri Občinski konferen-
ci SZDL Celje so tako re-
koč že vse pripravili za le-
tošnjo osrednjo občinsko
proslavo ob 40-letnici
ustanovitve Osvobodilne
fronte, ki bo predvidoma
23. aprila ob 19. uri v veli-
ki hali Golovec. Tokrat so
se odločili za nastop priz-
nane beograjske skupine
AKUD »Zikica Jovano-
vič-Spanac«, ki bo na
kratki slovenski turneji
ob prazniku OF pripravi-
la tri koncerte. Gre za
skupino iz Novega Beo-
grada, ki obstoja že šest-
indvajset let in ima več
kot 500 članov v zborih,
folklori, orkestru in gle-
dališki skupini. Ta an-
sambel bo ob prazniku
nastopil prvič v Celju. Po
prazničnem koncertu 23.
aprila bo zaigral še enkrat
naslednji dan, 24. aprila
dopoldne za celjsko mla-
dino, zvečer istega dne pa
se bo predvidoma ob 18.
uri predstavil še v veliki
telovadnici osnovne šole
v Žalcu. Tako bo kratka
slovenska turneja skle-
njena, nato pa bodo odpo-
tovali na desetdnevno
turnejo po Nizozemski.
VSE MANJ JE
DOBRIH GOSTILN,
VSE MANJ JE
DOBRIH UUDI
Tako se začne ena od
pesmi Andreja Sifrerja.
Posebno drugo »vse manj
je dobrih ljudi« velja za
nekatere krajane KS HU-
DINJA.
Tu namreč nekateri
vplivni posamezniki na
območju KS HUDINJA
zavirajo delo tukajšnje
mladinske organizacije.
Tako npr. naša mladinska
organizacija ni mogla do-
biti prostora za koncert
Andreja Sifrerja v svoji
KS; ne v osnovni šoli Fra-
nja Vrunča, ne v dvorani
samskega doma Gradiš.
To velja še posebej za OS
FVanja Vrunča, ki naj bi
imela z mladimi še pose-
bej dobre stike in bi jim
kdaj lahko priskočila na
pomoč. Tudi po interven-
ciji raznih funkcionarjev
iz KS tam niso dali pro-
stora. Mogoče bi bilo za-
nimivo tole: OS Franja
Vrunča oddaja v večernih
urah telovadnico za re-
kreacijo. Tako je v letu
1979-80 najela telovadni-
co tudi naša mladinska
organizacija. Eno uro
uporabe smo plačali
200,00 din, medtem ko so
DO plačala 50,00 din. Ob
tem podatku pa že velja
razmisliti.
V samskem domu Gra-
diš pa so prav tako kot v
OS Franja Vrunča bili
gluhi za našo prošnjo.
Tako je bil koncert An-
dreja-Sifrerja v hali Golo-
vec. Mirno lahko trdimo,
da je koncert kljub vsem
težavam usp>el.
Seveda pa smo mi mla-
dinci aktivni na vseh po-
dročjih, v bodoče pa si že-
limo manj gluhih ušes na
naše prošnje.
MLADINSKA ORGANI-
ZACIJA
HUDINJA
PRIPRAVE NA ZMDA KOZJANSKO 81
STRNITI SILE MLADE
Na brigadirske lopate čakajo ceste, vodovodi,..
Zdi se, kot da je brigadir-
ski ho-ruk komaj potihnil, že
tečejo priprave za nove, le-
tošnje zvezne, republiške in
lokalne delovne akcije. Tudi
Kozjansko bo letošnje polet-
je znova zapolnil smeh in
vrisk mladih, ki bodo iz dne-
va v dan bili bitko, da bi pre-
segli dnevno normo. Ko so
ob koncu lanskega poletja
brigadirji iz vse Jugoslavije
odložili krampe in lopate, so
zatrdno obljubili, da se bodo
vrnili tudi med kozjanske
griče, med katerimi se vijejo
ozke, strme in razdrapane
ceste. Obljubili so, da bodo
še naprej pomagali graditi
vodovodno omrežje, da bodo
svojo skrb in pozornost na-
menili starejšim krajanom,
potrebnim pomoči, in naj-
mlajšim, ki bodo prvič pre-
stopili prag potujočega
vrtca.
Da bi bilo vse tako, kot so
si mladinci začrtali v svojih
.letnih programih, je bilo tre-
ba delo mladinskih delovnih
brigad v Sloveniji uskladiti.
Tudi letos bodo brigadirji
delali v obeh občinah - šent-
jurski in šmarski, in izvršna
sveta obeh občin sta že potr-
dila program del za ZMDA
Kozjansko 81.
V šentjurski občini bodo
brigadirji nadaljevali z re-
konstrukcijo ceste Slivnica-
-Sodna vas. Ta cesta je izre-
dnega pomena, saj povezuje
občini Šentjur in Šmarje,
oziroma celjsko kotlino in
Obsotelje. Cesta se gradi s
skupnimi napori obeh občin
in mladinskih delovnih bri-
gad že nekaj let. Skupna dol-
žina poteza znaša 18 km. Le-
tos bodo brigadirji urejevali
klanec Volčja jama in odsek
Pristava-Sodna vas, in sicer
v dolžini 2 km. Investicijska
vrednost del bo znašala
10,800.000 din.
Druga, nič manj pomemb-
na cesta, ki jo bodo gradili
brigadirji, bo rekonstrukcija
ceste Jezerce-Kalobje. Prav
ta odsek že dolgo čaka na
ureditev, saj je tod cesta do-
stikrat povsem neprevozna.
Tudi gradnje vodovoda na
Kalobju se bodo lotili briga-
dirji, saj prav ta naložba sodi
med prioritetne na tem po-
dročju.
Poleg tega bodo v krajevni
skupnosti Planina elektrifi-
cirali tista gospodinjstva, ki
še nimajo elektrike.
Poleg teh, večjih del, bodo
brigadirji v poletnih mesecih
urejevali še posamezne
manjše odseke cest v krajev-
nih skupnostih in spomin-
sko področje Resevne, kjer
bodo tudi rekonstruirali ce-
sto do spomenika padlih
borcev na Resevni. Tak je to-
rej program dela brigadirjev,
ki bodo delali v šentjurski
občini, bivali pa v brigadir-
skem naselju v Šentvidu pri
Planini.
Iz naselja v Bistrici ob Sot-
li pa bodo brigadirji prav ta-
ko odhajali na delovišča po
vsej šmarski občini. Največ
časa bodo namenili rekon-
strukciji ceste Belo-Prista-
va. To je namreč občinska
cesta I. kategorije, ki pove-
zuje pet krajevnih skupno-
sti. Po njej se vsak dan vozijo
številni delavci na delo, otro-
ci pa v šole. V dolžini 2 km
bodo poskrbeli za boljšo voz-
nost ceste Tekačevo-Za-
gaj-Irje in ko bo ta cestni od-
sek nared, bo v veliki meri
razbremenil promet, ki zdaj
teče prav skozi center Roga-
ške Slatine. Na brigadirske
mlade moči in njihovo pri-
pravljenost za delo čaka tudi
vodovod Zgornje Negonje-
-Tekačevo, kar sodi med
prioritetne naložbe na po-
dročju preskrbe s pitno vo-
do. Vodovod Rozalija-Mesti-
nje je prav tako predviden v
programu del za letošnje leto
in ko bo končan, bo voda iz
vodovodnih pip pritekla tudi
na oddaljenejših, razdroblje-
nih gospodinjstvih. Kot do-
polnilno delo pa bodo briga-
dirji v šmarski občini ureje-
vali spominski park Trebče.
MATEJA PODJED
CELJE: ŠE DRUŽINSKI
GROBOVI
Pri sprejemanju družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 so
delegati potrdili tudi tri amandmaje. Prvega je dala KS Aljažev hrib
in se nanaša na sanacijo zemljišč v industrijski in obrtni coni v Cretu
ter v zažidednih okoliših »Industrija jug« in »Levi breg Volgajne«.
Celotna akcija pa bo usmerjena v to, da bi od tod, zaradi nevzdržnih
ekoloških razmer, omogočili postopno izselitev prebivalcev.
Drugi amandman je dala sestavljena organizacija Merx, oziroma
njena delovna organizacija za mlinsko predelovéiino industrijo. Na-
naša se predvsem na zagotovitev pogojev za nadaljnji razvoj te
dejavnosti v okviru SOZD Merx in za največje možno povezovanje s
pridelovalci pšenice ter za sovlaganje pri izpolnjevanju pomembne
naloge. Vrh tega so potrdili predlog, da je treba med nove naložbe
zapisati tudi novo industrijsko pekarno v predračunski vrednosti 130
milijonov dinarjev ter gradnjo dveh silosov v predračunski vrednosti
skupaj 76 milijonov dinarjev.
Tretji amandman so sprejeli na predlog delovne organizacije Ob-
nove in se nanaša na preselitev vseh dejavnosti Obnove s sedanje
lokacije Aera na novo lokacijo Lava II in v obrtno cono ob Voglajni.
Pomembna je nadiilje ugotovitev, da so delegati zbora združenega
dela med tremi akti, ki govorijo o usklajevanju davčne politike v
občinah celjskega območja, zavrnili predlog odloka o spremembah
in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Mimo tega so zavrnili že
osnutek odloka o pokopališkem redu. Niso se namreč strinjali z
besedilom osnutka, ki šele prihaja v javno razpravo, v katerem je
predlagatelj menil, da naj bi zaradi pomanjkanje pokopališkega pro-
stora v prihodnje ne dovoljevali več uporabe tega prostora za nove
družinske grobove. Delegati so menili, da takšnega sklepa ni mogoče
sprejeti, čeprav prostora na pokopališču v resnici primanjkuje. De-
jali so namreč, da bi ne bilo prav, če bi na primer starejša zakonca ali
druga zakonca ležala po smrti v ločenih grobovih še posebej, če bi
smrt drugega sledila v krajšem presledku za smrtjo prvega.
Na seji zbora krajevnih skupnosti so še predlagali, da naj se občin-
ska straža številčno okrepi in da naj dela ves dan, ne pa samo
dopoldne!	m. BOZIC
V BESEDI IN SLIKI
ŠOLA NA POLZELI RASTE
Z lepim vremenom so se pričela tudi dela pri gradnji
novega prizidka k osnovni šoli Vere Slander na Polzeli.
Gre za kar velik prizidek, saj bo v pritličju 6 učilnic in prav
toliko kabinetov, 4 učilnice za glasbeni pouk, v prvem'
nadstropju pa 6 učilnic, knjižnica ter predavalnica. V
novem objektu bo tudi telovadnica v izmeri 16 x 30 m ter
tribuna za 500 gledalcev in kuhinja.	-p. TAVCAR
SPLAVALO PREKO 800 OTROK
V Velenju je akcija »Naučimo se plavati« odiicno
uspela, seveda po zaslugi marljivih plavalnih delavcev iz
velenjskega plavalnega kluba, ki slavi letos peto leto svo-
jega dela.
Akcija poteka že tretje leto, zajema pa mladino iz otro-
ških vrtcev in iz malih šol. Tako je dosedaj splavalo že 810
mladih. Tečaji plavanja ponavadi trajajo do 10 dni in
potekajo od meseca novembra do maja in v tesnem zim-
skem plavalnem bazenu.	FOTO: L. OJSTERŠEK
TIHOŽITJE Z OSLOM
Krpan tole ni. Tudi kobila ne, in voziček tudi ni otovor-
jen z vrečami s soljo. Da ne bi kdo mislil, da je v vrečah
pralni prašek! Tega je zdaj povsod dovolj. Le bencina,
bencina je vse manj in vse dražji je. Zato si ni težko
razlagati, zakaj se je tale osliček, ki smo ga srečali v
Laškem, zazrl v parkirane jeklene konjičke. Kaj si je ob
tem mislil? Nič. Le ponosno se je zazrl v svojo bodočnost
in odkrevsal dalje.	^^ j^to: M. AGRE2
ČGP Delo
TOZD Novi tednik
objavlja prosta dela in naloge
novinarsko delo
Pogoji za sprejem:
-	visoka izobrazba družboslovne smeri
-	1 do 2 leti delovnih izkušenj pri novinarskem delu
-	poznavanje osnov grafične tehnike in radijskega
programa
-	poznavanje osnov fotografije
-	vozniški izpit B kategorije
-	znanje tujega jezika
-	znanje strojepisja
-	poznavanje dela z reportersko tehniko
-	trimesečno poskusno delo
Prijavijo se lahko tudi kandidati z visoko izobrazbo
brez delovnih izkušenj pri novinarskem delu. Ti bodo"
opravljali pripravniško prakso v skladu s pravilnikom
o pripravništvu.
Izbrani kandidat bo sprejet v delovno razmerje za
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh po
objavi na naslov: ČGP Delo, TOZD Novi tednik Celje,
Trg. 5. kongresa 3a
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15. dneh.
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
BO V GORNJEM GRADU ETNOGRAFSKA ZBIRKA?
PRETEKLOST
MED STARO ŠARO
Janeza Mavrica je obsedla hvalevredna pobuda
Tridesetletni Janez Ma-
vrič, po poklicu mizar iz
Gornjega grada, je svoje-
ga konjička zajahal čisto
po naključju pred dvema
letoma, ko je na izletu na
Gorenjsko v Škofji Loki
videl etnografsko naselje
v parku loškega gradu. Od
mladih nog vnet za zgodo-
vino, ki jo je srkal v svo-
jem domačem okolju zgo-
dovinsko bogate dedišči-
ne gornjegrajske gospo-
ščine. Spoznal je, da je
zgodovina tudi izven zi-
dov nekdaj slovitega sa-
mostana, da se nahaja tu-
di po zaprašenih podstreš-
jih in ropotarnicah, skri-
njah, kaščah, povsod tam,
kamor so ljudje odložili
razne predmete, ki morda
lahko kdaj še prav pri-
dejo.
Prisluhnil je tudi bese-
dam, da bi kazalo urediti
domačo zbirko, ki bi bila
kot nalašč v tem, vse bolj
mikavnem turističnem
kraju. Nevede je ob tem
pomagal kakšnemu za-
sebnemu zbiralcu, ki je
imel javni interes zbiranja
sicer na jezika, ne pa v de-
janjih. Marsikaj, kar je na-
šel, je odnesel tudi v Celje
v muzej NOV, v Pokrajin-
ski muzej in posebno zbir-
ko knjižnice Edvarda Kar-
delja v Celju, kar bo počel
tudi v prihodnje. Zbirati
pa je začel tudi sam. Na
sosednjem podstrešju ima
v skrinjah, zabojih, emba-
lažnih sodih zbranega pre-
cej etnografskega gradiva.
Lani se je predstavil z do-
kaj obsežno razstavo v
gornjegrajski šoli, da bi s
svojimi redkimi somišlje-
niki spodbudil uresniči-
tev ideje o krajevni zbirki.
ZAMUDNIK, KI NI
OBUPAL
Ko je začel obiskovati
kmetije in trške hiše, je
spoznal, da je zamudnik.
Doživlja enako usodo, kot
mnogi poklicni in seveda
mnogo bolj strokovni in
slavni raziskovalci prete-
klosti, ki naletijo na sledo-
ve sebičnih plenilcev, za-
služkarjev. Nemočen je
poslušal pripovedi ljudi,
ki razlagajo, da so nekaj
takega, kar išče, šele ne-
davno tega zavrgli, skuri-
li, vrgli med odpadke. Sa-
mo eno samcato helebar-
do je rešil iz nekdanje
srednjeveške kovačnice
orožja, ki so jo preveč vne-
ti »čistilci navlake« zme-
tali v Dreto.
Odkar hodi naokrog in
zbira starine, vzbuja pri
gornjegrajskih trgovcih
vtis, da se nanje jezi. Ne-
hal je hoditi v trgovine in
si od skromne plače sem
in tja kupiti kaj za pribolj-
šek, kakšno malenkost za
osebno rabo. Tisti, ki so
hodili pred njim, so pov-
zročili, da mora za to ali
ono plačati, čeprav marsi-
kaj dobi tudi brezplačno.
Zbira vse od kraja: staro
lončeno posodo, kmečko
orodje in priprave, kose
hišne in gospodarske
oprave, stare knjige in de-
nar, spominske listine,
stare fotografije in razgle-
dnice, praktično vse, kar
priča o preteklosti kraja,
njegovega gospodarske-
ga, kulturnega in društve-
nega življenja.
TOČKA, KO SAM NE
MORE VEČ NAPREJ
Janezu Mavriču manjka
predvsem opora, manjka
mu tudi širšega znanja, ki
ga nadomešča z vztraj-
nostjo in voljo. Je primer
človeka, ki mu ni bilo
omogočeno, da bi se izo-
brazil skladno s svojimi
nagnenji in je tudi daleč
od središč, kjer je tako
znanje nakopičeno in ob
kakršnem bi se lahko iz-
popolnjeval. Sem in tja
najde predmet, za katere-
ga ne ve natančno, čemu
je služil, toliko manj, v ka-
tero obdobje sodi. Vre-
dnost njegovega prizade-
vanja je v tem trenutku
predvsem ta, da zbira, da
rešuje razne predmete
preden so dokončno zavr-
ženi ali se jih polastijo zbi-
ratelji izrazito sebičnih
nagibov. Najbrž je sreča,
da se mu zanimanj e za to
delo ni porodilo čisto pre-
pozno, ko bo vendarle
mogoče zbrati predmete
za kolikor toliko dobro,
predmetno zaključeno
zbirk«.
Eden redkih, ki mu v
kraju nudi moralno pod-
poro in ki mu je lahko v
korist tudi z nasveti, je To-
ne Zagožen, razgledan po-
sestnik in družbeni dela-
vec, bivši partizan. Ta in
še nekateri si prizadevajo,
da bi v Gornjem gradu v
nekdanjem portalnem de-
lu samostana uredili kra-
jevno zbirko. Porodila se
je misel o posebnem od-
boru pri kulturnem druš-
tvu, turističnem društvu
ali krajevni skupnosti, ki
bi svoj cilj zasledoval bolj
organizirano in ob širši
družbeni podpori.
Seveda bi pobudniki za
krajevno muzejsko, v mi-
slih imajo predvsem etno-
grafsko zbirko, nujno po-
trebovali strokovno po-
moč. Vrednost etnograf-
ske zbirke je, če nudi čim
bolj celosten vpogled na
življenje in delo predni-
kov. V Gornjem gradu bi
morali misliti predvsem
na najbolj tipične značil-
nosti, kot so lesarska obrt,
splavarstvo, kot je ovčje-
reja, proizvodnja domače-
ga platna, kot so za kraj
značilna kmečka proi-
zvodnja, družabno življe-
nje, domača obrt za lastne
proizvodne potrebe in za
trg.
NA VRSTI JE
DOPOLNJEVANJE
Janez Mavrič se zaveda,
da ga trdo delo in vstraj-
nost šele čakata. Dosedaj
je zbiral vse, kar je po nak-
ljučju našel. Toda za do-
bro zbirko je potrebna ce-
lovitost. Zbirka njivskega
orodja in priprav je nepo-
polna, če manjka recimo
brana, otka pri plugu, deli
teleg za vprego. V opravi
črne kuhinje, sploh kuhe
in peke v kmečki peči je
burkljam nepogrešljiv par
tudi valjar. Gospodinja
-brez njega, bi nikoli ne
spravila polnega lončene-
ga lonca v skrajni kot
kmečke peči. Gre za take
komplete, kot je posebna
posoda za peko klobas,
kjer dolnji posodi delata
nujno družbo žičnata mre-
ža in pokrov.
Zbiratelju bi zdaj bil
nujno potreben nasvet
strokovnjaka, še zlasti pa
nasvet starih ljudi. Siste-
matsko zbranim predme-
tom je nujna tudi razlaga
o namembnosti, o kraju
najdbe, povezanosti z dru-
gimi predmeti, izdeloval-
cu itd. Pravzaprav bi za
tako zbirko, kot jo snujejo
v Gornjem gradu, moral
imeti posluh ves kraj. Ja-
nezu Mavriču bi bila po-
trebna pomoč namesto
pogostih pogledov od
strani in pripomb, češ, kaj
neki se ubada z vso to »ro-
potijo«.
In v interesu kraja je to
nesporno. Zakaj?
Ko se oblaki obesijo
med Menino in Lepenat-
ko, si vse številnejši gosti
razvijajočega se kmečke-
ga turizma ne vedo kam
dati. Ogled samostana,
mogočne samostanske
cerkve je sicer lepa prilož-
nost, a kaj potem, če obla-
ki visijo dlje in ni vreme-
na za izlete. Urica dve, v
krajevni zbirki bi ne bila
samo za prejganjanje časa,
marveč tudi za potešitev
zvedavosti, znanja.
Jutri bo morda kak
kmet, ki se ukvarja s
kmečkim turizmom spoz-
nal, da kakšna starina po-
pestri tujsko sobo, okolje
omizja, kamor seda k obe-
du. Ko bo to želel, mu bo v
pomoč marsikaj od zbra-
nega, kar ne bo našlo pro-
stora v razstavnih prosto-
rih.
2eleli bomo morda
kdaj, ko bo na voljo več
cvenka, ohraniti zanam-
cem kakšno tipično do-
mačijo iz Zadrečke doli-
ne. K hiši sodi tudi njena
oprava, orodje, posodje.
Mar ne bodo originali
boljši od ponaredkov?
O, ne. Mavričev Janez
že ni čudak. Čudaki so ti-
sti, ki ga ne razumejo, da
pri svojem delu ne misli
predvsem na svojo oseb-
no korist, namesto, da bi
mu, pred takimi dali pre-
dnost, ker ima pred seboj
občo korist. Rado se zgo-
di, da potem prav taki
oporekajo upravičenost,
da bi naposled bil njegov
trud vsaj deloma nagra-
jen.
JURE KRASOVEC
Janez Mavrič z lončeno posodo za peko klobas. Klo-
base so se pod pokrovom cvrle na žični mrežnici in se
odcejale v spodnji del zvončaste posode. Posebnost iz
gornjegrajske kmečke kuhinje.
Del nekdanje samostanske utrdbe nad dvižnim portalom, kjer naj bi po izselitvi
strank namestili krajevno muzejsko zbirko, v kateri bo velik del razstavljenih
predmetov na ogled prav po zaslugi mladega zbiralca starin.
O ZBIRATELJSTVU -
TAKŠNEM IN DRUGAČNEM
Najprej beseda o ljubiteljih in »ljubiteljih« starin,
ki jih je pri nas tudi za celo zbirko, takšnih in
drugačnih.
To so ljudje, ki vam ob obisku švigajo z očmi po
vseh stenah in kotih, ki jih kar privzdiguje, da bi
zlezli na podstrešje, v kamro in še bolje - v ropotar-
nico. V tem so si vsi enaki...
Potem se začnejo med seboj razlikovati.
So zbiratelji, ki iščejo kaj posebnega. To so kolek-
cionarji. Potem so zbiratelji, ki imajo v glavi spisek
naročil in posebno iskanih predmetov. To so preku-
pčevalci, ki se jih nabrane starine ne držijo dolgo,
jih prodajo, zamenjajo.
Potem so takšni, ki so zgolj posredniki, ki osebno
nimajo prav nobenega odnosa do pričevanj prete-
klosti^ Poznajo le prodajno in menjalno vrednost
starih predmetov, le da bi najraje veljali za čistilce
podstrešij, ki lastnike »razne krame« rešujejo na-
vlake, ki tako in tako ni nič vredna, pač pa, ker so
menda malo prismuknjeni, jim je prav tisto kar
vidijo všeč...
Mnogo redkejši so tisti, ki imajo pri svoji zbira-
teljski vnemi kak plemenitejši namen, odnos do
predmetov minule ali minevajoče dobe, do predme-
tov, ki nazorno odslikavajo neko stopnjo razvitosti
materialne kulture nekega kraja, neke posebne ča-
sovne enote, neke socialne ali strokovne kategorije.
Večji del starine zginejo za vrati zasebnih stano-
vanj, zasebnih in nedostopnih privatnih zbirk. Veli-
ko jih poberejo tihotapske poti v tujino, najbolj
poredko pa ti predmeti dospejo tja, kamor sodijo: v
zbirke namenjene javnosti.
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
GORAN SCHMIDT, UMETNIŠKI VODJA SLG
irZNEMIRUIVO NOVO DELO
V ansamblu, ki je vselej voljan delati
s 1. marcem je kolektiv "
SLG Celje sprejel Gorana
Schmidta za novega člana.
Odslej bo Goran opravljal
funkcijo umetniškega vodje
in z njim smo se pogovarjali
kot s prišlekom in hkrati že
stalnim članom. Prvo vpra-
šanje, ki smo mu ga nameni-
li, je bilo malce provoka-
tivno:
»Kako to, da ste se odloči-
li priti iz mesta v pro-
vinco?«
Naš kulturni prostor je
enoten. Predstave Sloven-
skega ljudskega gledališča
sem že nekaj let zvesto
spremljal, ne da bi vedel, da
bom nekega dne prav v tem
kolektivu postal umetniški
vodja ansambla. Ce se danes
ozrem nazaj, je vse skupaj vi-
deti kot neka stara ljubezen.
Bila je to ljubeztn na prvi
pogled: zdaj, upam, se mi bo
bogato obrestovala, saj sem
skozi obiske številnih pred-
stav spoznal utrip celjskega
ansambla, za katerega neka-
teri zavidljivo pristavljajo,
da je usojen na uspeh. No,
čeprav so v resnici stvari
drugačne, imam prijeten ob-
čutek, da bom s celjskimi
igralci in s celotnim kolekti-
vom dobro sodeloval in že-
lim si tudi obratnega sodelo-
vanja. Čimprej bi rad spoz-
nal vse igralske potenciale
ansambla, da bi z njim čim-
bolj zaživel.
»Teater je živ organizem,
ki ima svoje zahteve in vsa-
kemu igralcu posamič je
treba omogočiti napredek,
razvoj. V tem je vidna rast
tudi celotnega ansambla.«
Res je. Mnogokaj se mi
razpira zdaj, ko gledam stva-
ri iz zaledja, oziroma iz zao-
drja. Marsikaj spoznavam na
novo in to me veseli, mi daje
vzpodbudo. Rad sem tu in
rad sodelujem s kolektivom,
ki me je lepo sprejel. Prijet-
no je delati, ker vem, da je
tudi celjski ansambel voljan
delati in da vselej znova išče
poti k boljšim in še boljšim
predstavam. Delati v takš-
nem okolju je vznemirljivo,
obetavno... Zato pravim, da
zame ni »province«. Je le
središče, pa naj si bo kjerkoli
že. Skratka tam, kjer se roje-
vajo dobri umetniški dosež-
ki. Skupaj s tem kolektivom
se bom trudil, da bomo do-
bro delali. Pripravljen in vo-
ljan sem dobro delati in so-
delovati.
»Torej vam ni bilo težko
zapustiti Vibo in priti sem k
nam, v Celje?«
Ne, res ne! Dve leti in pol
sem bil vodja umetniškega
programa pri Viba filmu v
Ljubljani. Se prej sem bil ne-
kako pol leta dramaturg pri
Viba filmu. Končal sem štu-
dij na Akademiji za radio,
film in televizijo, in sicer za
smer dramaturgije in režije.
Z režijo se še nisem kdo ve
koliko skušal. Bolj me vleče
dramaturgija. Tu, v Celju vi-
dim in slutim veliko možno-
sti za delo, ki me veseli. Mal-
ce treme, moram že priznati,
imam. Ta pa izhaja pred-
vsem iz dejstva, da sem zdaj
v kolektivu, ki je v jugoslo-
vanskem prostoru že dose-
gel svoj renome. Razlika je,
delati v gledališki, oziroma
filmski hiši. V gledališki hiši
mora umetniški vodja imeti
neprestano pred očmi rast
enotnega in stalnega gledali-
škega ansambla. Pri filmu je
to vse drugače... Zato, vidi-
te, se mi zdi moja nova funk-
cija toliko bolj odgovorna.
Umetniški vodja mora skr-
beti za čimboljši zunanji
efekt predstave in hkrati
bdeti nad umetniško rastjo
celotnega kolektiva. Vse to
pa je seveda moč doseči z
dobrim sodelovanjem reži-
serjev, ki so soustvarjalci
preustav in z ansamblom, ki
je, kakor sem že rekel, voljan
delati. Trenutno snujemo v
gledališču predstavo Ha-
mlet, ki terja od ekipe an-
sambla veliko naporov. Ve-
sel sem, da jo lahko sou-
stvarjam.
MATEJA PODJED
ŠOŠTANJ:
LIKOVNI SVET OTROK 1981
Pionirski odred osnovne šole Karel Destovnik Ka-
juh v Šoštanju je tudi letošnje leto pod pokrovi-
teljstvom Pionirskega lista razpisal natečaj za 13. repu-
bliško razstavo LIKOVNI SVET OTROK. Pri tej li-
kovni manifestaciji učencev slovenskih osnovnih šol
letos sodelujejo tudi: Zavod za šolstvo SRS, Kulturna
skupnost občine Velenje, Izobraževalna skupnost ob-
čine Velenje, Občinska zveza prijateljev mladine Vele-
nje, ZKO Velenje, Krajevna skupnost Šoštanj in IS
Skupščine Velenje.
Za tokratno 13. razstavo, ki jo bodo odprli v soboto
28. marca dopoldne, je prispelo kot je povedal ravna-
telj šole Karel Kordeš, nad 2500 likovnih del v najra-
zličnejših slikarskih, grafičnih in kiparskih tehnikah iz
80 slovenskih osnovnih šol in zavodov. Prizadevni du-
hovni vodja in organizator letošnje razstave pomočnik
ravnatelja Anton Bahor pa je povedal, da je žirija pod
predsedstvom profesorja Pedagoške akademije iz Ma-
ribora akad. slikarja Petra Krivca za razstavo odbrala
400 likovnih stvaritev. Kakor vsako leto, bo tudi letos
vsak učenec, katerega delo bo razstavljeno, prejel Ka-
juhovo priznanje, zlato, srebrno in bronasto Kajuhovo
glavico, kakor tudi razstavni likovni katalog. Šolam in
likovnim pedagogom, katerih učenci sodelujejo na raz-
stavi, pa bodo podelili pet enakovrednih nagrad.
Na fotografiji: Maski, delo Tomaža Gerla in Nika
Rožanskega iz OS I. celjske čete - Celje
V. K.
SPOZNAVAJMO
SVET IN
DOMOVINO V
GORICI PRI
SLIVNICI
V	soboto, 14. marca 1981,
je bila v kulturnem domu v
Gorici pri Slivnici javna ra-
dijska oddaja Spoznavajmo
svet in domovino. Organiza-
tor prireditve sta bili OO
ZSMS Gorica pri Slivnici in
OK ZSMS Šentjur.
Poslušalce in gledalce je
pozdravil predsednik skup-
ščine KS Gorica pri Slivnici
tovariš Alojz Recko, tekmo-
valnima ekipama je zaželel
veliko uspeha in jima izročil
skromno darilo v spomin na
Gorico.
V	tekmovalnem delu, ka-
terega sta vodila napovedo-
valca Menči Klančar in Rado
Casi, sta se pred številnimi
gledalci v znanju pomerili
zmagovalni ekipi prejšnjih
oddaj, ekipa vojašnice iz
Škofje Loke in ekipa OK
ZSMS Šentjur. Barve Šent-
jurja so zastopali: Zlatka
i'lavštajner, Majda Dober-
šek, Cveto Tovornik, Marjan
Veber, Dušan Vodeb. Vojaki
iz Škofje Loke so z dvema
točkama prednosti 20. de-
cembra 1980 premagali eki-
po Lokavca, ekipa OK
ZSMS Šentjur pa je 6. de-
cembra 1980 z eno točko pre-
dnosti v Šentjurju premaga-
la ekipo Ljutomera. Obe eki-
pi sta bili prejšnji zmagoval-
ki, obe dobro pripravljeni,
zato je bil boj za uvrstitev
med najboljše zelo težek. Že
pri tretjem vprašanju je priš-
la v vodstvo ekipa Škofje Lo-
ke. Ekipi Šentjurja je uspelo
rezultat izenačiti pri osmem
vprašanju. Proti koncu tek-
movanja je prešla v vodstvo
ekipa Šentjurja in zmagala s
prednostjo dveh točk.
Za popestritev tekmova-
nja pa so skrbeli: ansambel
Bertija Rodoška, pevca
Alenka Pinterič, Franc Pirš
in kantavtorica Cintija Fink.
JOŽICA ARZENŠEK
SAMOUPRAVNI
DAN
ZAKLJUČILI S
KONCERTOM
Učenci in učitelji Osnovne
šola 1. celjske čete vsako leto
pripravijo samoupravni dan
njihove šole. Na ta dan učen-
ci sami pripravijo vrsto ak-
tivnosti in tako pokažejo, ka-
ko se znajo oni vključiti v
našo samoupravno družbo.
Letošnji samoupravni dan
so zaključili s koncertom ,na
katerem sta nastopila otro-
ški in mladinski zbor te šole
in kot gost še dekliški pevski
zbor 2. realne gimnazije iz
Gradca.
Poslušalci, ki so napolnili
dvorano Narodnega doma,
so navdušeno zaploskali pet-
ju vseh treh zborov, ki so še
enkrat pokazali lepo in ubra-
no petje. Tu se vsekakor poz-
na strokovno in kontinuira-
no delo zborovodkinje Dra-
gice Žvarove, ki je z mladin-
skim zborom osvojila že več
lovorik, doma in na tujem.
Dekliški pevski zbor dru-
ge realne gimnazije iz Grad-
ca pod vodstvom prof.Man-
freda Kollerja je zapel na
koncertu širok repertoar od
narodnih pesmi do skladb
svetovno znanih mojstrov,
kot so Robert Schumann,
Johannes Brahms, Johann
Strauss in drugi. Gledalci so
še posebej pozdravili samo-
stojen nastop treh pevk tega
zbora, ki so zapele dve pe-
smi.
V avli velike dvorane Na-
rodnega doma je bila tudi
razstava likovnih del učen-
cev osnovne šole 1. celjske
čete, ki so tako zaokrožili ce-
lotno prireditev.
V SPOMIN NA
ANTONA
AŠKERCA
v klubu kulturnih delav-
cev Ivan Cankar je bilo v pe-
tek zvečer zanimivo preda-
vanje, ki ga je zvesto sprem-
ljalo kakšnih 40 udeležen-
cev. Marja Boršnikova, uni-
verzitetna profesorica iz
Ljubljane in strokovnjakinja
za dela Antona Aškerca je
namreč nadvse slikovito
predstavila čas, v katerem je
živel in snoval Anton
Aškerc. Natančno in zelo po-
drobno je prikazala odnose
med liberalci in klerikalci in
predstavila pesnika kot
osebnost.
Svojo zanimivo in bogato
zakladnico gradiv o najpo-
membnejšem pesniku z na-
šega območja profesorica še
dopolnjuje in si želi, da bi o
poetu in njegovem življenju
še naprej raziskovali stro-
kovnjaki iz Celja.
Naslednjega dne, torej v
soboto, pa so si nekateri
ogledali Aškerčevino nad
Rimskimi Toplicami. Po
kraju poetove mladosti je s
strokovnim predavanjem
udeležence ekskurzije vodil
pesnikov nečak, prof. Anton
Aškerc.
Klub Ivan Cankar in Slavi-
stično društvo Celje, ki sta
bila organizatorja predava-
nja in ekskurzije, sta tako
obeležila 125-letnico pesni-
kovega rojstva.
MP
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
SLOVENIJE
RAZPISUJE
v počastitev stopetdesetletnice rojstva Frana Levstika
V sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in or-
ganizacijami v občinah, kjer bodo organizirana območna
srečanja in zaključno srečanje z organizatorji literarne
kolonije v občini Lenart, RS ZSS. RK ZSMS, tednikom
Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki glas in Druš-
tvom slovenskih pisateljev
10. SREČANJE PESNIKOV
IN PISATEUEV
ZAČETNIKOV
I.
območna srečanja bodo:
V Novem mestu	maja 1981
v Celju	.	oktobra 1981
v Ptuju	oktobra 1981
v Zagorju	jeseni 1981
v Radovljici	jeseni 1981
v Novi Gorici	jeseni 1981
v Dravogradu	jeseni 1981
za ljubljansko območje	jeseni 1981
II.
Zaključno republiško srečanje bo 6. in 7. februarja 1982
v kraju gostitelja za avtorje, ki jih bodo predlagali člani žirij
območnih srečanj.
III.
Sestavni del 10. srečanja pesnikov in pisateljev začetni-
kov je poleg območnih in zaključnega srečanja tudi lite-
rarna kolonija, ki jo bosta organizirala KUD Ernestek Go-
lob-Peter s soorganizatorji v občini Lenart in Zveza kultur-
nih organizacij Slovenije v oktobru 1982 v Gradišču v
Slovenskih goricah.
IV.
Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso
izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v
knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v
dosedanjih zaključnih srečanjih pesnikov in pisateljev za-
četnikov.
V.
Posamezni kandidati lahko sodelujejo z literarnimi pri-
spevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem
v treh izvodih.
VI.
Organizatorji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze,
poezije in dramatike:
-	črtice, novele, satire, humoreske, romane;
-	pesmi, epigrame, basni, aforizme;
-	dramatska besedila, dramatske prizore, skeče enode-
janke. tragedije, groteske. TV igre, TV nadaljevanke, film-
ske scenarije, scenarije za proslavo;
-	kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti,
kulturnega in družbenega življenja: kritike, eseje, druž-
beno angažirana razmišljanja itd.
VII.
Svoje prispevke pošljite v treh izvodih v večji ovojnici in
priložite tudi zapečateno ovojnico z vašim imenom, priim-
kom. točnim naslovom, izobreizbo. poklicem, starostjo in
šifro. Na večji ovojnici zadaj napišite vašo matično občino.
Organizatorji ne bodo upoštevali prispevkov, ki bodo na-
mesto s šifro podpisani z vašim pravim imenom. Poslanim
tekstom s šifro priložite torej zapečateno ovojnico z vašimi
podatki.
VIII.
K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike
iz Slovenije. Slovence v drugih republikah, iz slovenskih
zamejskih območij v Italiji. Avstriji in na Madžarskem,
kakor tudi pesnike in pisatelje začetnike med delavci v
tujini, izseljenci.
IX.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno
objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili tekste
izbranih avtorjev (območnih srečanj oziroma republiškega
srečanja) na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in
organizacijskim možnostim.
X.
Tričlanske žirije (imenoval jih bo organizator območ-
nega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi prispevki
s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na
obmo(>nem srečanju in predlagale avtorje za sodelovanje
na republiškem srečanju.
V primeru, da bo število uvrščenih v zaključno srečanje
presegalo organizacijske zmogljivosti gostitelja, si odbor
za literarno dejavnost pri ZKOS. upoštevajoč izključno
kvaliteto, pridržuje pravico zadnjega izbora.
XI.
Območne žirije bodo svoje delo zaključile dva tedna
pred dnem. ko bo organizirano območno srečanje. Orga-
nizatorji območnih srečanj pa morajo o tem obvestiti vse,
ki so poslali prispevke, vsaj teden dni pred srečanjem.
XII.
Prispevke pošljite do 1. maja 1981 za območno srečanje
v Novem mestu, za ostala območja pa do 15. avgusta 1981
na naslov: ZKO Slovenije, 61000 Ljubljana, kidričeva 5, za
10. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov.
XIII.
Morebitne dodatne informacije dobite na naslovu:
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva
5 (tel.: 061 22-541 int. 18).
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
KULTURNI PLENUM MLADIH V CELJU
UVEUAVITI VSE MOŽNO
Mladi so samokritično ocenili svoje delo
Kulturni plenum mladih
v Celju, ki je bil v petek pod
vodstvom občinskega ko-
miteja zveze mladine ob
zaključku javne raprave o
kulturni politiki mladih v
ZSMS, je že sam po sebi
predstavljal novo obliko so-
delovanja med različnimi
organizacijami, skupinami
in društvi s področja kul-
turnega udejstvovanja mla-
dih.
Plenum naj tudi v bodoče
ostane najširša tribuna vseh
tistih mladincev, ki se aktiv-
no ukvarjajo s kulturo v DO,
na šolah in drugih kulturnih
organizacijah. K svojemu de-
lu naj bi pritegnili najširši
krog mladih, ki marsikdaj ne
najdejo poti po kateri bi lah-
ko izrazili svoja osebna nag-
njenja in interese.
■Temelji na katerih lahko
gradimo taka pričakovanja
so bila med problemsko
konferenco večkrat poudar-
jena. Predvsem je potrebno
posvečati več pozornosti
kvaliteti programov, kar lah-
ko dosežejo s sodelovanjem
z mentorji, kulturnimi ani-
matoci in strokovnimi vodji.
Zlasti se mora mladina v DO
bolje organizirati in se bolje
vključevati v kulturne in
druge sekcije. Nadalje je po-
trebno povezovanje in sode-
lovanje med posameznimi
kulturnimi organizacijami,
društvi, institucijami, ki se
ukvarjajo z mladinsko kultu-
ro na vseh nivojih. Kot je bi-
lo razvidno iz poročil posa-
meznih delegatov, se vsi več
ali manj srečujejo s podobni-
mi problemi: finančnimi, ka-
drovskimi, prostorskimi. Vsi
si tudi želijo stopiti izven
svojega ozkega delovnega
kroga med ljudi, želijo si so-
delovanja, kar je temelj za
uspešno reševanje tako ma-
terialnih kot vsebinskih pro-
blemov. Preko kritične oce-
nitve svojega dela so prišli
do spoznanja, da ozko zapi-
ranje za lastnimi zidovi ne
prinaša željenih uspehov, da
je namen mladinskega delo-
vanja njena neposredna zra-
ščenost z vsemi procesi v
družbi, od katerih je navse-
zadnje odvisno njihovo delo
in ustvarjanje.
Kulturni plenum je omo-
gočil, da se nakažejo osnov-
ne smernice za delovanje
mladih, kako se bo to dejan-
sko izražalo pa je odvisno ta-
ko od tistih, ki so že organizi-
rani kot od vseh, ki se želijo
na kakršen koli način vklju-
čevati v kulturno delo mla-
dih.
VIOLETA V. EINSPIELER
35 LET
NOVEGA TEDNIKA
POMOŽNI
ZGODOVINSKI VIR,
VČASIH TUDI EDINI
Janez Šumrada, kustos celjskega muzeja NOV za
povojno zgodovino Celja, pripravlja muzejsko raz-
stavo, ki bo urejena v prenovljenih prostorih sosednje
stavbe. Pri tem bo celjski regionalni časopis pomem-
ben vir, pri zbiranju, razvrščanju in dokumentiranju
dogodkov in primarnih muzejskih eksponatov. S tem
ciljem, ki pa časovno sovpada tudi z jubilejem 35-
letnice izhajanja povojnega pokrajinskega časnika, je v
pripravi tudi bibliografija, prvotno zamišljena za deset,
realno pa za prvih pet letnikov imenskih predhodni-
kov današnjega Novega tednika.
Kustos Janez Šumrada ima za prvih pet letnikov
izpisanih okoli 7500 kartic. Vsaka kartica vsebuje po-
glavitne podatke o vseh kolikor toliko pomembnih
časopisnih sestavkih, razen reklamnih sporočil in po-
dobnega.
Taka bibliografija, ki bo za mariborske, druga na
Štajerskem, bo predstavljala pomemben pripomoček
za vse, ki bodo potrebovali podatke, pa naj gre za
organizacije združenega dela, za družbeno politične
organizme in posameznike, ki morajo ob svojem delu
segati po pričevanjih iz polpretekle dobe; naj gre za
politične, gospodarske, kulturne, športne in druge do-
godke.
Časopisi sicer niso primarni vir za zgodovinopisje,
kot so to originalne listine, dokumenti in podobno. V
nekem smislu-»pa je celjski regionalni časopis nepo-
grešljiv pripomoček že zato, ker je poplava leta 1954
uničila velik del celjskega arhiva.
Kustos Janez Šumrada navaja, da je na primer ve-
liko količino fotografij od dogodkih iz povojnih let
»dešifriral« ravno s pomočjo našega časopisa.
Fotografije zvečine niso opremljene s podatki, kaj
predstavljajo, kakšen dogodek in njihov časovni ter
krajevni nastanek. Ob primerjavi podobnih posnetkov
v tedniku, ali pa samo s podatki, kijih nizajo poročila v
besednem delu, je bilo mogoče več kot polovici teh
fotografij dodati vse potrebne dokumentarne ele-
mente.
In zakaj časopis ne more biti povsem zanesljiv,
predvsem pa popoln ter po sebi zadosten zgodovinski
vir? Kot aktualno-političen informator je vsebinsko
uokvirjen v določeno redakcijo usmerjenost, omejen
zaradi omejenega obséga in lastne informiranosti ter
fizične (beri kadrovske) zmogljivosti, da bi pokril res
vse dogodke. Časnikarjem se marsikaj tudi izmuzne iz
različnih vzrokov, zato časopisi hranijo v svojih stolp-
cih večji del dogodkov, gotovo pa ne vse.
Prav zato v uredništvu z zanimanjem, z nestrpnostjo
in tudi z rahlim strahom pričakujemo izid bibliogra-
fije, ki bo neusmiljeno zrcalo o tem, kako dosledno in
kako bogato je bilo naše delo, delo naših predhodni-
kov; če je bilo zares pričevanje o času.
CELOVEC
2IV SPOMIN NA KARLA PRUŠNIKA
Tretja dopolnjena izdaja »Gamsi na plazu»
Celovec, 18. 3. »Ena naj-
večjih želja tovariša Gašper-
a in vseh partizanov se mu
a njegovega življenja ni iz-
lolnila - ustanovitev parti-
anskega pevskega zbora na
Coroškem. Ta njegov cilj pa
e je vendarle uresničil, in
lanes nam v počastitev spo-
nina na velikega revolucio-
'ia ta zbor prvič poje,« ta-
e dejal predsednik Zveze
. Ji-oških partizanov Janez
^utte-Luc na spominski
večanosti ob prvi obletnici
mrti koroškega prvoborca
'arla Prušnika-Gašperja, ki
a jo v torek zvečer v Celov-
u priredili Zveza sloven-
Kih organizacij na Koro-
škem in Zveza koroških par-
tizanov. Kako živ je spomin
na Gašperja med koroškimi
Slovenci, se je pokazalo, ko
so se morali gostje iz prete-
sne Modre dvorane Doma
glasbe preseliti v večjo Sred-
njo dvorano. Prav v smislu
Gašperjevega izročila pa se
je nato spomin na njegovo
delo in osebnost družil z nav-
dušenjem nad Koroškim
partizanskim pevskim zbo-
rom pod vodstvom Branka
Cepina, ki je s svojim prvim
nastopom prav na spomin-
ski svečanosti docela prepri-
čal in upravičil svojo ustano-
vitev.
Janez Wutte-Luc je v svo-
jem spominskem govoru ob-
novil borbeno življenjsko
pot koroškega revolucionar-
ja in poudaril predvsem nje-
govo stalno skrb za mladino,
ki ji je predano posredoval
izkušnje iz antifašističnega
boja.
Za zvezo slovenskih orga-
nizacij je spregovoril njen
tajnik Feliks Wieser, ki je
podčrtal Gašperjevo vlogo v
boju proti nacizmu in faši-
zmu. Požrtovalno je svoj an-
tifašizem, ki se zanj ni nehal
leta 1945, prenašal na mladi-
no in je vedno stal na čelu
tistih, ki so se zavzemali za
vsestransko povezovanje z
matičnim narodom in tesno
sodelovanje z avstrijskimi
demokrati. Dejal je, da spri-
čo zgodovinske odločitve
slovenskih partizanov ni mo-
goče razumeti, da nekateri še
vedno častijo ljudi, ki so se v
času najhujše preizkušnje
slovenskega naroda povezo-
vali z nacističnim okupator-
jem. V oboroženi borbi proti
nacizmu, je rekel govornik,
so se razvili zavest narodne-
ga subjekta, narodne bitno-
sti in obstojnosti, čut samo-
zavesti in odločnosti ter vera
in zaupanje v lastne sile. Te-
daj so koroški Slovenci doži-
veli preporod in nanovo ob-
čutili, da so del slovenskega
naroda. Z avstrijsko državno
pogodbo pa so si v členu 7
izborili tudi nadnarodno za-
gotovljene pravice in dobili
potrditev, da so del avstrij-
ske družbe. Na koncu je Wie-
ser spomnil na Gašperjevo
vodilo »Nikomur hlapci več
nikoli!«, ki naj bi bilo vodilo
tudi za današnje rodove, ko
bo treba s požrtvovalnim de-
lom in globoko vero v zmago
delati na vseh področjih na-
rodnostnega življenja Slo-
vencev na Koroškem.
Gašperjev dolgoletni sobo-
rec Pavle Zaucer-Matjaž pa
je naposled predstavil tretjo
dopolnjeno izdajo Gašperje-
ve knjige »Gamsi na plazu«,
ki je te dni v nakladi 6500
izvodov izšla v sodelovanju
založbe BOREC in DRAVA.
Naznanil je tudi skorajšnji
izid knjige v srbohrvatskem
prevodu, tako da bo knjiga
skupaj z nemškim prevo-
dom, ki je izšel lanske jeseni.
v letu dni doživela tri izdaje.
Napovedal pa je še znanstve-
ni posvet v Gašperjevo poča-
stitev, ki ga bo 2. aprila prire-
dila Zveza koroških partiza-
nov skupaj s Slovenskim
znanstvenim inštitutom v
Celovcu in Osrednjim odbo-
rom koroških partizanov v
Ljubljani in ki bo namenjena
problematiki pisanja zgodo-
vine koroškega partizanstva.
Posvet naj bi bil hkrati zad-
nja redakcija prve knjige
zgodovine koroškega parti-
zanstva za leto 1942 in 1943
avtorjev Mileta Pavlina, Bo-
gdana Žolnirja in dr. Toneta
Zorna, ki bo predvidoma izš-
la v začetku prihodnjega
leta.
POGLED NA PLATNO
Navidezno skromen film Državljan Kassbach, predstavnik
malo znane kinematografije sosednje Avstrije, prinaša v tem
tednu v kino Metropol v Celju izjemno živo, sodobno in pre-
tresljivo pripoved o obujanju pošasti, ki se imenuje nacizem.
Ta film je 1979. leta posnel Peter Patzak po romanu Helmuta
Zenkerja, Walter Kohut pa je imeniten v vlogi majhnega tr-
govca z zelenjavo - Kassbacha.
Film Državljan Kassbach že od svojega pričetka naprej
trdno zagrabi gledalca, ko mu pripoveduje o naivni, malo
pomembni skupinici teroristov, ki se »ponašajo« z vsemi zna-
čilnostmi pripadnikov neonacističnih krogov. So ekstremno
primitivni, nestrpni do vsega, kar diši po naprednem, svobo-
domiselnem, drugačnem. Posebej nasilni so do pripadnikov
drugih narodov in narodnosti, ki v Avstriji živijo ali začasno
delajo. Ob vsem tem pa so moralno propadli. Ne znajo si
urejati zasebnega življenja, v katerem kažejo popolno dvojnost
svoje šibke morale in nestrpnost, ki kot rak razjeda njihove
družine. Pa so ob vsem tem kaj ponesrečen primerek nevarno-
sti. Kajti osameli v svoji primitivni organizaciji zmorejo le kaj
več od občasne psovke in ponoči razbite šipe, pa občasnega
pretepa. Vsa moč filma se razlikuje ob njegovem koncu, ko v
nasilju, porojenem iz protinacističnih demonstracij, steče tudi
kri. Pa ni ta tista, ki pretrese. Bolj pretrese krinka, ki kar
naenkrat zaščiti pred obsodbo javnosti in pravnega sistema
vse krivce. Zakaj? Vprašanje gloda in potrjuje domnevo, da se
neonacizem ni rodil sam od sebe in iz sebe. Da služi nekakš-
nim interesom vladajočih krogov. Da jim je dobrodošel izgo-
^vor in možnost za prikrit pritisk, ki ga po uradni in veljavni
■poti ne zmorejo in ne morejo uporabiti. Družba s svojim ura-
dnim političnim, policijskim in sodnim aparatom je tista, ki
neonacistično dejavnost omogoča. Ne le, da jo tolerira v imenu
zlagane demokracije. Spodbuja jo, kot eno od močnih orožij
proti hitrejšim in odločnejšim družbenim spremembam.
S tem svojim sporočilom je film Državljan Kassbach pretres-
ljivo pričevanje sodobnosti in kot takšen ne bi smel uiti pozor-
nosti celjskega filmskega občinstva.
BRANKO STAMEJCIC
DRŽAVLJAN KASSBACH
KULTURA V OZD ŽALSKE OBČINE
DRAGOCENI DIALOGI
Za bolj učinkovito delo kulturnih animatorjev
Konec preteklega tedna
sta Komisija za kulturo pri
Občinskem svetu ZSS Žalec
in Zveza kulturnih organiza-
cij Žalec pripravili enodnev-
ni seminar za zadolžene za
kulturo (kulturne animator-
je) v organizacijah združene-
ga dela in krajevnih skupno-
stih.
Seminar je bil v Hotelu
Prebold, nanj pa so povabili,
tiste, ki delajo kot kulturni
animatorji v OZD ali krajev-
nih skupnostih, ali pa bodo s
tem delom šele začeli in kul-
turne delavce iz KS. Preda-
vatelji Doro Hvalica iz RS
ZSS, Marjan Belina iz Zveze
kulturnih organizacij Slove-
nije in Janez Meglič iz Zveze
kulturnih organizacij občine
2alec, so govorili o nalogah
sindikatov kot pobudnikih
kulturne dejavnosti v OZD,
o kulturi dela, ki se odraža
vsak dan pri delu, na delov-
nem mestu, pri delovnih in
medsebojnih odnosih. Bese-
da je tekla tudi o delavcih iz
drugih republik, ki v praksi
še vedno ne uživajo vseh
pravic, ki jim jih zagotavlja
ustava.
Slušatelji so bili s seminar-
jem zadovoljni, vsi pa so si
bili enotni v tem, da je bilo
časa premalo. Ob koncu, ko
so si želeli še pogovora o svo-
jih problemih in o tem, kako
naj jih odpravijo, ko so želeli
dobiti nasvete, kako naj de-
lajo, je bilo konec. Prav zato
so izrazili željo, da bi na na-
slednjem seminarju bilo več
časa namenjenega prav raz-
govorom. Kljub vsemu je se-
minar dosegel svoj namen.
T. TAVCAR
INVALIDI ZA
SVOJ
PRAZNIK
Ob letošnjem mednaro-
dnem letu invalidov bo tudi
Društvo invalidov Velenje
pripravilo več izletov, šport-
nih srečanj in drugih priredi-
tev za svoje člane. Ker pa je
vsako leto prva pomladan-
ska nedelja Dan invalidov,
bodo tudi letos počastili ta
dan z množičnim izletom v
Dom rudarjev v Fiesi. V po-
čitniški dom na našo obalo
se bodo odpeljali v petek 27.
marca popoldan, vrnili pa se
bodo v nedeljo v večernih
urah. Tokrat se bo izleta v
Fieso, ki ga bo vodil Edvard
Centrih, udeležilo 100 invali-
dov z dvema avtobusoma.
V. K.
Seminarja za kulturne animatorje v OZD in KS se je
udeležilo 35 slušateljev.	Foto: T. Tavčar
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
OBNOVITEV CELJSKEGA MESTNEGA JEDRA
Z NOVIM OHRANITI STARO
Prenova mestnega jedra bo dolgotrajna
Kako ohraniti zgodovin-
sko in arhitekturno dedišči-
no starega mestnega jedra v
Celju ter ob tem vendarle do-
seči, da se bo število prebi-
valcev v tem delu Celja po-
večalo? Kako povečati in
izboljšati stanovanjske povr-
šine v tem delu mesta, ki so
sedaj v zelo slabem stanju?
To sta le dve od vprašanj, na
katera bo dala celovitejši od-
govor študija o prenovi
mestnega jedra v Celju, ki jo
je naročil celjski izvršni svet
in ki jo pripravljajo strokov-
njaki na Razvojnem centru,
Zavodu za spomeniško var-
stvo in drugi, ki se v razreše-
vanje te kompleksne proble-
matike tvorno vključujejo.
Veliko problemov izhaja iz
dejstva, da se stari del mesta
Celja pokriva z mestnim sre-
diščem. Prav zaradi tega je
namreč staro mestno jedro
izgubilo nekatere prvotne
funkcije, saj so se na račun-
stanovanjskih površin v
njem nakopičile trgovine,
gostišča, obrtne dejavnosti
in mnoge druge ustanove ter
podjetja. Podatek pove, da je
živelo leta 1968 v mestnem
središču še 5500 prebivalcev,
sedaj pa jih je le še 3900. Njih
število se bo še zmanjšalo,
ko bodo podrte hiše ob
Aškerčevi ulici v Celju. Tako
hitro upadanje števila prebi-
valcev seveda ni v sorazmer-
ju s hitrim razvojem objek-
tov v mestnem središču. Po-
leg tega pa zaradi upadanja
števila prebivalcev in zato,
ker je struktura prebivalcev
pretežno v višjem starost-
nem razredu, mestno sredi-
šče zamre potem, ko se izte-
če delovni čas lokalov "in
ustanov.
Studija o prenovi starega
mestnega jedra v Celju bo
analizirala sedanje stanje z
vseh vidikov: tako spomeni-
ško-varstvenega. kot arhi-
tekturnega, sociološkega. V
njej pa bo podana tudi pro-
gramska zasnova za postop-
no prenovitev mestnega je-
dra. Pri tem gre tudi za vidik
obnove stanovanjskega pro-
stora, kar je za »življenje«
starega mestnega jedra bi-
stvenega pomena. Le mimo-
grede naj povemo, da je v
starem mestnem jedru veli-
ko stanovanjskega prostora,
ki bi ga bilo mogoče z vlaga-
nji in obnovitvenimi deli ko-
ristno uporabiti. Med dru-
gim je tudi okoli 300 podstre-
šij, ki bi jih bilo mogoče ure-
diti v lepa in zanimiva stano-
vanja. Studija bo nakazala
tudi to, kako bi bilo mogoče
nekatere dejavnosti prenesti
iz mestnega središča v dru-
ge, obrobne krajevne skup-
nosti Celja in kako obnoviti
mestno jedro ob tem, da bi
ohranili zgodovinske in arhi-
tekturne značilnosti tega de-
la Celja.
Kot smo že dejali, bo študi-
jo v kratkem obravnaval
izvršni svet občinske skup-
ščine, nato pa bo o njej ste-
kla razprava tudi v krajevni
skupnosti Center, pa tudi v
drugih družbenopolitičnih
in strokovnih telesih. Seve-
da pa je treba prenovo mest-
nega jedra v Celju razumeti
predvsem kot dolgoročni
proces, ki ga bo mogoče ure-
sničevati postopoma skozi
naslednja leta.
DAMJANA STAMEJCIC
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
TELEFONI
BODO
ZABRNELI
v šmarski občini že ne-
kaj časa ugotavljajo, da se
razvoj telefonije ne odvija
tako, kot bi si občani žele-
li. Zato je toliko bolj ra-
zveseljivo dejstvo, da se
bodo letos na področju
PTT dejavnosti stvari
vendarle premaknile na
bolje, saj bodo v Rogaški
Slatini in v Šmarju pri
Jelšah pričeli graditi
poštna objekta, v katerih
bodo tudi sodobnejše in
razširjen telefonske cen-
trale. Obenem pa bodo le-
tos pričeli graditi tudi več
krajevnih telefonskih
omrežij, in sicer v okviru
šestih telefonskih central.
Tako bodo iz centrale v
Podplatu razširili telefon-
sko omrežje še v Kostriv-
nici, na Sladki gori, Kri-
stan vrhu in v Mestinju, iz
Podčetrtka bodo potegni-
li telefonske vode še do
Virštanja, Sodne vasi, do
Polja ob Sotli in Bistrice
ob Sotli, okrepili pa bodo
tudi omrežje v samem
Podčetrtku. Dalje bodo
telefone na novo dobili še
v Rogatcu, v Dobovcu, na
Donački gori, pa v Šmar-
ju pri Jelšah, v Tržišču v
Rogaški Slatini in v Stoj-
nem selu ter v Kozjem.
Večinoma gre za dodatne
telefonske priključke, po-
nekod pa bodo telefonske
vode potegnili čisto na
novo.
Y letošnjem letu pa bo-
do" v Rogaški Slatini,
Podčetrtku, v Rogatcu,
Šmarju in v Kozjem zgra-
jene tudi medkrajevne te-
leonske govorilnice.
DS
O METALURŠKEM POKLICU
MALO VEMO!
Dobre možnosti za uveljavitev
Tudi Šolski kovinarski in
metalurški center Store se s
poklicno kovinarsko in me-
talurško šolo vključuje v
mrežo šol srednjega usmer-
jenega izobraževanja v naši
republiki.
Razpis za vpis v prvi letnik
v šolskem letu 1981/82 zaje-
ma dvoje usmeritev: kovin-
sko-predelovalno in meta-
lurško. To pot želimo pred-
staviti izobraževanje v meta-
lurški usmeritvi, saj je
SKIMC Store edina šola na
celjskem območju, ki izobra-
žuje metalurške kadre.
Center bo letos vpisoval v
1. oddelek skrajšanega meta-
lurškega programa za tiste
učence, ki ne bodo uspešno
zaključili vseh osem razre-
dov osnovne šole ter v dva
oddelka, ki sta predvidena
za učence, ki se bodo vklju-
čevali v srednji program izo-
braževanja za poklice talilec,
livar kalupar, preoblikovalec
(valjavec, kovač, kalilec). Šo-
lanje za te poklice traja tri
leta, pogoj za vključitev pa je
uspešno končana osnovna
šola ali končan skrajšan pro-
gram.
Srednji program za meta-
lurškega tehnika traja štiri
leta. Pogoj za vključitev je
uspešno končana osnovna
šola in pozitivna ocena iz
vseh predmetov prvega let-
nika ter najmanj ocena »do-
bro« iz matematike in fizike.
Program daje možnost nada-
ljevanja šolanja na višji ozi-
roma visoki šoli. Zaključne-
ga izpita ne bo, udeleženec
pa prejme diplomo, v kateri
je navedena smer izobraže-
vanja.
Malo je tistih, ki vedo, koli-
ko je potrebno znanja za pri-
dobivanje kvalitetnega jekla,
litine, in da nastane iz obeh
materialov kvaliteten izde-
lek. V železarstvu je za to ce-
la vrsta poklicev. Eden nosil-
nih pa je metalurški poklic,
ki je bil v preteklosti slabo
cenjen. Tudi v štorski žele.
zarni si svoje proizvodnje пе
morejo predstavljati bre^
kvalitetnega strokovnega
znanja delavcev. Da bi bil
metalurški poklic vabljivej.
ši, je poskrbela celotna druž.
ba, še posebej pa v Železarni
Store. Pomembno je, da vsa.
kemu učencu zagotovijo
ustrezno zaposlitev, da so
pogoji dela iz dneva v dan
bolj urejeni, tako da ob me.
talurškem delavcu danes ne
govorimo več o fizičnih na-
porih, ampak o mehanizira-
nem procesu in vodenju pro-
cesa. Učenci, ki se odločijo
za metalurški poklic, imajo
posebne ugodnosti oziroma
pogoje tako pri štipendira-
nju kot pri nagrajevanju. Pri-
mer: če učenec v v^aljarstvu
doseže odličen uspeh, lahko
prejme dobrih 800 starih ti-
sočakov, dober učenec pa
650. V procesu izobraževanja
ga ves čas spremlja inštruk-i
tor, ki skrbi tudi za učenčevo
varnost. In koliko zasluži za'
delo delavec v štorski žele-
zarni, ki konča poklicno šolo
na metalurškem oddelku?
Po letošnjih januarskih po-
datkih je topilec na elek* 'o-
plavžu prejel 12.500 dinarjev,
topilec v jeklarni 13.500, li-
var pa 12.500 dinarjev, vsi
delavci v jeklarn pa v po v
prečju 11.960 dinarjev. V Že-
lezarni odvajajo tudi znatna
sredstva v stanovanjski
sklad in sklad skupne pora
be, skrbijo za organizirano
rekreacijo ter mnoge dejav-
nosti za popestritev življenja
delavcev.
V železarni Store pričaku-
jejo, da se bo čim več mla-
dih, ki sedaj končujeji
osemletno šolanje, vključili
v katerega od vzgojnoizobra
ževalnih programov pri
SKIMC Store. Prepričani so
da bodo v poklicih, za katen
se bodo usposobili, tudi za
dovoljni in ustvarjalni.
M. AGRE2
KDAJ BO V
PETROVČAH
ZAKLONIŠČE?
To vprašanje so posta-
vili delegati KS Petrovče,
ki jih je poleg tega zani-
malo še to, koliko denarja
se zbere na območju te
KS iz prispevka za izgrad-
njo zaklonišč.
Lani so na območju Pe-
trovč tako zbrali 49.532
dinarjev. Sredstva za za-
klonišča zbirajo na enot-
nem posebnem računu za
celotno občino in jih bo-
do namenili za gradnjo
javnega zaklonišča v Žal-
cu, za katerega je doku-
mentacija pripravljena, z
gradnjo pa naj bi pričeli
še letos. Potem bodo priš-
li na vrsto drugi kraji v
občini.
J. V.
PO ODDAJI »V ŽIVO« RADIA CELJE
VAJA NE RO PAŠA ZA OČI
V oddaji so sodelovali S. Ocvirk, A. Žoher in E. Jančar
v celjskem radiu smo
pred dnevi pripravili že
drugo popoldansko oddajo
»v živo« na tèmo bližnje
zvezne ogledne vaje »Celje
v obrambi in zaščiti«, ki bo
predvidoma 6. junija dopol-
dne, spremljajoče priredi-
tve pa se bodo začele že
mnogo prej. Tokrat smo
spregovorili o treh področ-
jih: kako je s pripravami na
vajo v KS Nova vas, kjer bo
začetek vaje ter v delovni
organizaciji Aero, ki bo tudi
sodelovala. Tretje področje
pa so predstavljale splošne
novitete, ki so se pojavile
ob vaji v zadnjem času.
V oddaji so sodelovali Sta-
ne Ocvirk, načelnik Občin-
skega štaba za CZ, Anita Žo-
her, predsednica Komiteja
za SLO in DS v tozd Kemija
v Aeru in tajnik KS Nova vas
Emil Jančar.
Stane Ocvirk: »Svet za CZ
pri zveznem sekretariatu za
LO in DS se je odločil, da se
bo letošnja združena ogle-
dna vaja obrambnih struktur
izpeljala v Celju in to predvi-
doma 6. junija. Sodelovali
bodo pripadniki JLA, TO,
milice, CZ, NZ, gasilci, RK,
taborniki, delovne organiza-
cije posebnega pomena, kot
elektro, komunala itd. ter še
mnogi drugi. Namen vaje je
preveriti usposobljenost
vseh v vaji sodelujočih
struktur. Vaja bo potekala
na območju krajevnih skup-
nosti Nova vas, Medlog, Sa-
vinja in Slavka Slander, kjer
bo tudi zaključek. Kje smo s
pripravami? Vse komisije in
delovne skupine intenzivno
delajo in se pripravljajo. Pro-
grami so pripravljeni in zače-
li bomo z vajami ter oprem-
ljanjem vseh enot, ki so
vključene v vajo.«
Anita Žoher: »V vajo, ki jo
pripravlja tozd kemija bodo
vključeni vsi tozdi, ki so loci-
rani na tistem mestu. Pri nas
predvidevamo letalski na-
pad in seveda po njem vse
potrebne ukrepe za odpravo
posledic. Naša enota RBK
pripravlja celo brošuro s te-
ga področja. V delovni orga-
nizaciji smo že imeli več pre-
davanj s področja požarne
varnosti, praktične vaje NZ
v streljanju, ustanovili bomo
interno delovno brigado in
podobno. Predvsem želimo
maksimalno usposobiti vse
strukture v delovni organiza-
ciji. Pri tem ne gre za obča-
sne akcije, ampak za stalno
usposabljanje in urjenje. Vsi
so se vključili v to delo. Tako
bodo mladi sodelovali v kvi-
zu s tega področja in na po-
hodih ter seveda tudi pri
drugih akcijah. Zavest de-
lavcev je danes veliko višja,
kot je bila, saj razurnejo smi-
sel takšnega usposabljanja.«
Emil Jančar: »Prvi sem v
naši krajevni skupnosti izve-
del, da se bo vaja začela prav
pri nas. V začetku smo bili
presenečeni, da je bila ta tež-
ka in odgovorna naloga zau-
pana prav nam v tem novem
naselju. Čeprav v naši KS si-
cer stalno tečejo priprave s
področja SLO in DS, pa smo
zaradi bližnje vaje to uspo-
sabljanje povečali. Številčno
smo izpolnili štabe civilne
zaščite. Načrt za letošnje leto
je specifičen in smo vanj
vključili vse, tudi na primer
vrtec in osnovno šolo. Priza-
devamo si, da po vaji ne bi
nastal premor na tem po-
membnem področju. Zdaj
smo v fazi intenzivnih pri-
prav ter pri opremljanju enot
in posameznikov. V naši kra-
jevni skupnosti je 34 hišnih
svetov in v vsaki stavbi naj-
manj po ena enota civilne za-
ščite. Svojo enoto ima tudi
vsaka ulica z več kot dvajse-
timi stavbami. Krajani -so
seznanjeni z vajo in njenirh
namenom, aprila bomo zače-
li z intenzivnimi pripravami.
Vsak teden bo po najmanj
ena šolska ura s tega področ-
ja namenjena najmlajšim v
šolah. Zavedamo se, da to ne
sme biti vaja kot paša za oči,
temveč vaja vseh struktur,
da ugotovimo, kaj znamo in
kaj se še moramo naučiti. <-
TONE VRABL
PRAZNIK KS CENTER CELJE
v krajevni skupnosti Center v Celju so letos že drugič počastili
devetnajsti marec kot svoj praznik. Gre za dan v 1862. letu, ko je bil
ustanovni zbor Narodne čitalnice.
Praznik so počastili z ureditvijo razstave o pešadijski oborožitvi,
opremi civilne zaščite in drugem, s srečanjem predstavnikov pobra-
tenih krajevnih skupnosti v Piranu in Donjem gradu v Doboju, na
katerem so predvsem razpravljali o prenovi starih mestnih jeder in
ne nazadnje s slavnostnim zborom v veliki dvorani Narodnega doma.
Na njem je o delu in življenju v starem mestnem jedru, zlasti pa o
delu krajevne samouprave govorila predsednica skupščine krajevne
skupnosti Anka Aškerc.
Na slavnosti so podpisali tudi samoupravni sporazum o medseboj-
nem sodelovanju med krajevno skupnostjo in osnovno šolo Prve
celjske čete. Gre za primer, ki ni nov, in ki je vendar značilen v tem,
da je zdaj dobil še samoupravno podlago. V sporazumu je natanko
zapisano, kakšne obveznosti sprejemata podpisnika, sicer pa je tudi
ta dokument dokaz, da zlasti šola živi s svojim okoljem, da je njen
sestavni del!
Slavnostna proslava, ki so jo izpopolnili otroci osnovne šole Prve
celjske čete in mešani pevski zbor France Prešeren, je minila še s
podelitvijo osemnajstih priznanj krajevne skupnosti in ne nazadnje z
razpisom tekmovanja med hišnimi sveti za urejevanje okolja.
MB
Ml MED SEBOJ
RAZPOREJANJE DELAVCEV
Izvajanje delovnega proce-
sa, posebej pa razvoj tehno-
logije in drugi razlogi v OZD
narekujejo pogosto uporabo
določil o razporejanju delav-
cev. Pri tem moramo ločiti
razporeditev na dela in nalo-
ge ob sklenitvi delovnega ra-
zmerja in razporejanje v času
trajanja delovnega razmerja.
Temu zadnjemu bi danes po-
svetili nekaj vrstic, saj v zad-
njem času opažamo tudi več
problemov v zvezi s tem.
Predvsem prevladujejo pro-
blemi oziroma primeri, ko
gre za razporeditve na druga
dela in naloge, kjer je določe-
na nižja osnova za določitev
osebnega dohodka.
PIŠE:
RUDI PEPERKO
družbeni pravobranilec
samoupravljanja
Ч_/
Pri tem moramo poudariti,
da morajo biti za zakonito
razporejanje na druga dela in
naloge izpoljnjehi naslednji
pogoji:
- Dela in naloge, na katere
je delavec razporejen, mora-
jo ustrezati njegovi strokov-
ni izobrazbi oziroma z delom
pridobljeni delovni zmožno-
sti. Pri tem nastane vpraša-
nje, kaj se šteje z delom pri-
dobljena delovna zmožnost.
Sodišče združenega dela
SRS je odločilo, da določbe
zakona o delovnih razmerjih,
kjer je opredeljena delovna
zmožnost (20. člen ZDR) ni
mogoče neposredno uporab
Ijati, ampak je {Potrebno v
pravilniku o delovnih ra-
zmerjih urediti postopek in
način ugotavljanja le-te.
- Razporeditev mora te-
meljiti na ugotovljenih de-
lovnih potrebah v skladu z
merili določenimi v samou-
pravnem splošnem aktu. V
samoupravnih splošnih ak-
tih je pogosto glede razpore-
janja le, ko je mogoče razpo-
rediti delavca na druga dela
in naloge, če to zahteva de-
lovni proces. Samo na podla-
gi takšnega določila ali pa
celo na podlagi določila pre-
pisanega iz ZDR (drugi od-
stavek 43. člena) ni mogoče
opraviti zakonite razporedi-
tve delavca na druga dela in
naloge. Razporejanje je na
mreč mogoče izvajati »пг
podlagi ugotovljenih delov-
nih potreb«, vendar v skladu
z merili, ki jih določa samou
pravni splošni akt o deloV;
nih razmerjih in v skladu î
ukrepi za čimuspešnejši
uresničevanje dejavnosti ili
nalog iz akta o temeljih piai
na. Takšna definicija pogO'
jev za razporejanje, naj ti
preprečila morebitne razpel
redit ve na druga dela in nai
loge, ki so prikrita šikani
nad delavci. Kot pa smo ft
omenili, prihaja do spornií
razmerij predvsem takrat
kadar gre za razporejanje ni
takšna dela in naloge, kjer
določena tudi nižja osnovi
za določitev osebnega do
hodka.
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
ODGOVOR NA
ZAPIS »NAPAKE
NA POŠTI«
v Novem tedniku št. 9 od
5. marca letos je bilo objav-
ljeno pismo Marjane Grajžl z
naslovom »Napake na po-
šti.« Prosimo, da se v skladu
s predpisom uredništva (in
na naše povabilo, opomba
uredništva) objavi naš odgo-
vôr:
Vse obtožbe so izredno
težke, žal pa tudi dokaj
splošne. Da bi dobili bolj
konkretne podatke, smo pi-
smeno zaprosili Marjano
Grajžl, naj se ob priliki zglasi
na ÍTT enoti Loče pri Polj-
čanah, da bi skupno rešili
navedene probleme. Zal,
smo na vabilo dobili samo
pismeni odgovor, da nima
časa hoditi v Loče, ker je tu-
di gospodinja.
Dostava pošiljk za Tolsti
vrh 46 je organizirana pet-
krat tedensko do izpostavlje-
nega predalčnika v Skednju.
Ker je cestna povezava izre-
dno slaba, smo dostavo na
takšen način približali upo-
rabnikom za približno pet ki-
lometrov. Na obtožbo, da se
nepravilnosti na pošti niso
dogajale, ko so imeli organi-
zirano dostavo iz Slovenskih
Konjic, bi želeli zapisati, da
je ta sprememba nastala že
pred petnajstimi leti in v tem
času ni bilo nobenih pritožb.
Težko bi karkoli dokazo-
vali v zvezi s koledarjem v
NT, saj je reklamacija časov-
no precej odmaknjena. Re-
sno pa dvomimo o kraji kole-
darja od strani PTT delav-
cev. Naročnino za Novi te-
dnik je dostavljač dolžan od
uporabnikov izterjati. Po iz-
javi dostavljača je enkrat res
bila izterjana naročnina so-
časno z izplačilom pokojnine
očetu, vendar je na to pristal.
Obtožba glede telegrama
za soseda je tisto, kar smo se
na pošti v Ločah pri Poljča-
nah želei pogovoriti z Marja-
no Grajžl. Zanimali so nas
točnejši podatki, da bi lahko
zadevo temeljito obravnava-
li. Zakon o PTT storitvah
(Uradni list SFRJ 24/74) na-
mreč predpisuje, da lahko
pošiljatelj ali druga poobla-
ščena oseba, ki meni, da tele-
gram ni bil vročen naslovni-
ku, da je bil vročen s popače-
no vsebino ali da je bil vro-
čen z zamudo, vloži pri PTT
organizacijski enoti pismeno
reklamacijo v roku treh me-
secev od dneva predaje tele-
grama. V navedenem prime-
ru ni bilo vložene nobene pi-
smene, niti ustne reklamaci-
je zaradi vročitve telegrama
z zamudo.
Pregledali smo vso doku-
mentacijo za pet mesecev
nazaj, vendar v tem času ni
bilo nobenega telegrama za
Grajžl, niti za kakšnega nje-
nega soseda. Čeprav je. za-
konski rok za odškodnino že
potekel, prosimo prizadete-
ga soseda, da se zglasi na
upravi TOZD za PTT promet
. Celje ali na PTT enoti Loče
pri Pljčanah in radi mu bo-
mo pojasnili, zakaj je prišlo
do eventuelne zamude, seve-
da, če ni zadeva že toliko od-
maknjena, da ne bi razpola-
gali več z dokumentacijo.
Tudi obtožba v zvezi prija-
teljeve mame je dokaj sploš-
na, saj ni razvidno, kje stanu-
je naslovnik. Iz opravljenega
pregleda kontrole izpraznje-
vanja poštnih nabiralnikov
je razvidno, da se le-ti v Lo-
čah redno izpraznjujejo in
pošiljke dnevno odpravljajo
v predelavo poštnemu cen-
tru v Celju.
Smatramo, da takšno pisa-
nje Marjane Grajžl ne koristi
nikomur. Na FTT enoti Loče
pri Poljčanah opravlja opra-
vila in naloge upravnica že
21 let neprekinjeno, vendar
do sedaj ni bilo bistvenih
pripomb na poslovanje te
enote. Marjana Grajžl bi se
lahko za vse nepravilnosti
osebno ali pismeno obrnila
na upravnico PTT enote,
kjer bi dobila vsa potrebna
pojasnila. Za ilustracijo naj
navedemo, da Grajžlovo niti
upravnica, niti delavka pri
okencu ne poznata.
Čudi nas, da nihče od na-
vedenih strank ni sam rekla-
miral nepravilnosti, temveč
je to v imenu sosedov, očeta
in prijatelja dokaj tenden-
ciozno opravila Marjana
Grajžl.
Tovariški pozdrav!
TOZD za ptt promet Celje
Direktor
IVAN SLAMNIK
UREDNIŠTVO: Tudi vam
hvala za izčrpen odgovor.
Tako kot vas, tudi nas pre-
seneča dejstvo, da avtorica
objavljenega pisma, Marja-
na Grajžl, nima časa, da bi
se oglasila, da bi tako, kot
ste želeli, skupaj z njo razči-
stili primere, ki jih je na-
vedla. Takšno pisanje v re-
snici nikomur ne koristi!
RES VEDNO
»LEPA
BESEDA LEPO
MESTO NAJDE«?
Pregovor, ki ga zagovarja
večina ljudi, očitno vselej ne
drži. Vsaj pri enem vozniku
Izletnikovega avtobusa ne!
Bil je četrtek, 5. marca. S
predavanji smo tokrat kon-
čali okoli 14. ure. Takoj sem
pohitela domov, v študent-
ski dom. Hitro sem napolnila
potovalko s knjigami in dru-
gimi rečmi, nato pa odhitela
na postajo, da bi ujela prvi
avtobus. Da, prvega, da bi
potem v Vojniku še dobila
avtobus za Male dole, ki od-
pelje ob 17.30 uri.
In kaj potem, če bi ga za-
mudila? Da, če bi ga zamudi-
la, bi morala kar celih osem
kilometrov pešačiti. Korak
za korakom, utrujena...
Osem kilometov, ki jih, če si
utrujen, nikoli ni konca.
Pripeljali smo se v Vojnik.
Ob pogledu na uro sem se
kar razveselila, saj sem bila
prepričana, da mi tokrat le
ne bo treba iti domov peš.
Na postaji nas je za nasled-
nji avtobus čakalo nekaj lju-
di. Med veselim otroškim
živ-žavom sem naenkrat za-
slišala besede starega moža,
ki se je približal učiteljici, ki
je prišla na postajo s skupino
otrok, in ki jo je vprašal:
»Tovarišica, me bo vzel
gor?«
»Bo, bo!« mu je prijazno
odgovorila.
Toda, starček se še ni prav
pomiril. Nekam sključen, z
nahrbnikom na ramah in z
vrečkama v rokah, je stal na
koncu postaje, dokler ni pri-
šel mimo eden od šoferjev. S
tresočim glasom ga je vpra-
šal:
»Nas bo vzel na avtobus?«
Šofer se je nasmejal in de-
jal:
»Ce rnu boste lepo rekli,
vas bo že... «
Začela sem premišljevati,
zakaj vse to? Da nas šofer ne
bi vzel na avtobus, mi še na
misel m prišlo. Ker v Male
dole ne vozi drug avtobus
kot tisti za otroke, smo se
pač včasih tudi mi, ostali, pe-
ljali z njim. No, saj smo tako
ali tako bili na njem redki
gosti.
Naenkrat pa me je iz tega
premišljevanja zmotila ženi-
ca, ki je stala zraven mene:
»Veste, zdaj vozi drug šo-
fer in ta nas je že nekajkrat
pustil tukaj. Oh, ko bi se vsaj
danes lahko peljala. Ves dan
sem imela v Celju opravke,
zdaj sem bila še na roditelj-
skem sestanku. Tako sem že
utrujena, doma pa me še ča-
ka toliko dela...«
Kar streslo me je ob vsem
tem. Ali je kaj takega sploh
mogoče? Nisem mogla doje-
ti te resničnosti, dokler
končno ni pripeljal avtobus
za našo smer.
Otročaji so lepo po vrsti
stopali v avtobus. Ni jih bilo
veliko, saj niso posedli niti
polovice sedežev. Naposled
je želel vstopiti sključeni
starček.
»Nikamor! Vozim samo
otroke!« je zavpil šofer ter
hotel kar odpeljati. Učitelji-
ca ga je komaj ustavila, saj je
na postajo prihitelo še nekaj
otrok.
Ko je starček še enkrat le-
po poprosil šoferja, naj bo
vendar tako dober in ga naj
pelje, je ta osorno dejal:
»Ne rini gor, ker ne bom
nikogar peljal! Ce vas pe-
ljem, bom jutri kaznovan!«
Zaprl je vrata in odpe-
ljal ... Mi pa smo ostali na
postaji, pretreseni zaradi do-
godka in hkrati ogorčeni.
Učiteljica nam je poveda-
la, da se to res ni zgodilo
prvič. Povedala je, da je pred
nekaj dnevi ta šofer pustil na
postaji precej »otovorjeno«
mater z dojenčkom. Malo
prej pa še celo invalida, ki se
je premikal z veliko težavo le
s pomočjo bergel.
»Kaj bom zdaj? V gostilno
grem nekaj popit, da si bom
malo opomogel, nato pa bom
šel počasi domov...« je dejal
starček.
Zgrozila sem se ob teh be-
sedah, saj sem vedela, da je
šel od doma zgodaj zjutraj,
zdaj pa je že večer. Prepriča-
na sem bila, da si ni čez dan
privoščil malice, kaj šele to-
plega kosila. Zdaj pa bo šel
pit na prazen želodec.
Medtem se je že stemnilo.
Kako bo prišel domov? Se
ne bo en kozarček vina
spreobrnil v kaj drugega in
ne v podkrepitev? Ali ga ne
bo potem, tudi zaradi utruje-
nosti, malce zanašalo in lju-
dje, tudi šoferji, bodo rekli:
glejte pijanca!
Izrekli bodo krivico, ob-
sodbo, ki tako neznansko
boli! Obsodba, ki bo morda
starčka hudo prizadela, pre-
več ... Šofer pa bi bil kazno-
van, če bi nas peljal.
Sprašujem se, kaj je hujše:
kazen ali moralna obsodba?
Ali takšna obsodba, občutek
krivde, ne grize človeka?
Prepričana sem, da tega šo-
ferja ne spreletavajo takšne
misli.
Toda, navzlic temu, kaj pa
šoferjeva zavest, njegova
morala, občutek humanosti?
S težko potovalko sem se
počasi približevala domu.
Koraki so bili težki in poča-
sni. Utrujenost je pri meni
opravila svoje.
Stopala sem korak za kora-
kom, počasi in tiho. V mislih
pa sem imela starčka in »pri-
jaznega« šoferja.
IVANKA BLAZINSEK,
Brdce 15, Frankolovo
UREDNIŠTVO: Zapis, ki
spodbuja k razmišljanju, ki
povzroča bolečino. Smo lju-
dje res takšni? Ali so res
takšni tudi med nami, v
družbi, ki podpira huma-
nost, spoštovanje do stare-
ga človeka, do matere, do
človeka na sploh?
Utrujenost je pri vas
opravila svoje. Pri vas, ki
ste mladi. Kaj je napravila
pri starčku, kaj pri materi z
dojenčkom, kaj pri invali-
du? Kdo se je vprašal za to
in kdo ukrepal?
Ali ste tovariš Janko Ce-
sar, direktor TOZD Potni-
ški promet ali Leopold
Pere, direktor delovne orga-
nizacije Izletnika, res kdaj
kaznovali šoferja, ki se je
pregrešil v tem, da je v šol-
ski avtobus sprejel tudi
starčka, mater z dojenč-
kom, invalida? Čeprav so
pravila eno, in prav je, da
jih imamo, tu in tam izjeme
vendarle veljajo. So celo
upravičene, utemeljene, za-
radi humanosti, zaradi na-
šega odnosa do človeka, da
ne zapišemo do starega, do
invalida ali do matere z do-
jenčkom?
Kaj pravite na to pisanje
in razmišljanja mlade avto-
rice objavljenega pisma?
ŠE ENKRAT
»PRIZADETI
KRAJANI«
Na dopis »Prizadeti kraja-
ni«, ki je bil objavljen v 9.
številki Novega tednika z
dne 5. marca, dajemo nasled-
nje pojasnilo:
Ker bo letos proslava celj-
skega občinskega praznika v
naši krajevni skupnosti
Frankolovo in bo v ta namen
tukajšnja krajevna skupnost
dobila tudi nekaj dodatnih
sredstev za ureditev najnuj-
nejših komunalnih proble-
mov, je bilo glede na potrebe
odločeno, da se najprej asfal-
tira najbolj potrebna in frek-
ventna prometna cestna po-
vezava Verpete-Crešnjice.
Na zboru krajanov v Creš-
njicah so se ljudje odločili,
da kot svojo udeležbo na tem
dragem projektu prispevajo
120 starih milijonov, predla-
gano pa je tudi bilo, da bi k
temu znesku nekaj prispeva-
li tudi krajani iz zaselka Gru-
šovec, to pa iz razloga, ker bo
asfaltirana cesta prvi pogoj
za uvedbo redne avtobusne
proge do Crešnjic. Ta pa bo
služila tudi krajanom iz Gru-
šovca.
Očitki, ki so bili izrečeni
na občnem zboru v Črešnji-
cah, so tudi po našem mne-
nju neumestni in je kakršno-
koli sklicevanje na naše ali
njihove ceste nesmiselno, saj
omenjene ceste vsi uporab-
ljamo in zanje prispevamo
tudi svoj delež. Dobro ureje-
ne ceste pa so tudi lahko v
ponos krajanom v krajevni
skupnosti, kakor tudi vseh
nas v občini.
Glede uvedbe avtobusne
proge na relaciji Celje-Iven-
ca-Rove pa dodajamo, da je
s strani krajevne skupnosti
Frankolovo bilo napravljeno
vse, kar je bilo mogoče, da bi
se to uredilo. Je pa problem
v dejstvu, da je prehodno
treba zgraditi nove mostove
na tej trasi in sicer enega v
KS Frankolovo in 2 v KS
Vojnik, kar bo predvideno s
programom Občinske ko-
munalne skupnosti in v ok-
viru finančnih možnosti, ki
jih bo ta skupnost v prihod-
njem obdobju imela.
Predsednik sveta
KS Frankolovo
MARJAN PELIN
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor. Hvala tudi za to,
ker nazorno kaže, kako je
treba reševati skupne pro-
bleme v krajevni skupnosti.
Moč je v solidarnosti, med-
sebojni pomoči, razumeva-
nju ...
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure
in glavni zdravnik od 15. do 6.
ure naslednjega dne. Ob sobotah
je dežurni zdravnik od 15. do 12.
ure naslednjega dne, ob nedeljah
od 12. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj, ob praznikih pa je
dežurstvo od 7. ure do naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj.
CELJSKE LEKARNE
Do sobote, 28. marca do 12. ure
dežura lekarna Center v Staneto-
vi ulici, nato prične z dežurstvom
Nova lekarna na Tomšičevem
trgu.
VETERINARSKA
POSTAJA
Neprekinjeno dežurstvo.
TRGOVINE
v tednu od 23. do 28. marca
dežura samopostrežba RIMSKI
DVOR v Zidanškovi ulici vsak
dan do 20. ure. od 30 marca do 4.
aprila pa je dežurna samopo-
strežba RIO v Prešernovi ulici.
ŽALEC
Umrli so: Neža L.ESJAK, 76, iz
Pesečna, Agnez KOREZ, 66. iz
Sv. Jurija, Frančiška HRIBAR,
84, iz Polzele.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: Marija PODKRIŽ-
NIK, 80, iz Polžanske gorice,
Amalija PETRUSA, 69, iz Seno-
vice, Terezija LHOVIC, 40, iz
Srebrnika.
SLOVENSKE KONJICE
Umrli so: Uršula ODRAJC, 78,
iz Slovenskih Konjic, Neža MA-
TUL, 79, iz Slovenskih Konjic.
Jerica SUSAK. 80, iz Bezine, Eli-
zabeta KUHAR. 79, iz Loč, Jožef
HRUSTELJ, 75. iz Vitanja, Eliza-
beta CRESNAR, 91, iz Zreč.
Franc GORICAN. 92. iz Loč,
Alojzija FINK, 80. iz Klokočov-
nika.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE:
Muzej revolucije je odprt vsak
dan razen ponedeljka od 9. do
12.ure in ob sredah tudi popol-
dne od 14. do 17. ure. Obiskovalci
si lahko ogledajo stalno zbirko.
POKRAJINSKI MUZEJ:
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, v sredo pa tudi od 14.
do 16. ure. Obiskovalci si lahko
ogledajo stalno arheološko raz-
stavo, rimski lapidarij in stalno
razstavo, ki prikazuje kulturno
zgodovinsko zbirko.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA:
V	galeriji je od 21. marca do 21.
aprila odprta prodajna razstava
makramejev, delo J.Debeljako-
ve iz Celja. Galerija je odprta od
8.30 do 11.30 ure in od 15. do 18.
ure, ob sobotah samo dopoldne,
v nedeljo pa je zaprta.
LIKOVNI SALON:
V	Likovnem salonu je do 1.
aprila odprta razstava kiparskih
del iz depoja Pokrajinskega mu-
zeja v Celju. Likovni salon je
odprt vsak dan od 9. do 11. ure in
od 16. do 19. ure.
KINO VOJNIK:
V	kinu v Vojniku bosta kino-
predstavi v nedeljo, 29. marca ob
17. in 19.30 uri. Predvajali bodo
italijansko komedijo Jastog za
zajtrk.
Petek, 27. marca ob 19.: Bori-
vo] Wudier: ODPRITE VRATA,
OSKAR PRIHAJA. Gostovanje
v Mežici.
Sobota, 28. marca ob 19.; Bori-
vo] Wudier: ODPRITE VRATA,
OSKAR PRIHAJA. Gostovanje
na Ravnah
Torek, 31. marca ob 9. in 13.:
Vid Pečjak - Blaž Lukan: DREJ-
CEK IN TRIJE MARSOVCKI.
Gostovanje v Šmarju.
RAZVOJNI CENTER:
V avli Razvojnega centra Celje
bo v času od 19. do 31. marca
razstava likovnih stvaritev NIKf\
IGNJATICA.
KLUB KULTURNIH
DELAVCEV
Klub kulturnih delavcev Ivan
Cankar iz Celja prireja v petek
27. marca ob 19. uri v prostorih
kluba na Tomšičevem trgu 7. ve-
čer jazza, ki ga bo vodil Mladen
Kenda. Na tem večeru bodo obi-
skovalci lahko spoznali razvoj in
smeri te glasbene zvrsti.
KULTURNI DOM
VOJNIK
V kulturnem domu v Vojniku
bo v soboto, 28. marca ob 19. uri
I. srečanje malih vokalnih sku-
pin.
KULTURNO DRUŠTVO
ZARJA TRNOVLJE
Kulturno društvo Zarja iz Tr-
novlja pripravlja v petek, 27.
marca ob 19.30 uri komedijo Sed-
ma zapoved v režiji Stefana Zvi-
žeja. Avtor komedije je Dario Fo.
ROJSTVA
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
SLOVENSKE KONJICE
Rodilo se je 8 dečkov in 6 de-
klic.
POROKE
ŽALEC
Poročili so se: Vojko PRI-
SLAN in Zdenka HRIBERSEK
oba iz Šempetra, Matjaž STOR-
MAN in Nada BOSNAK oba iz
Prebolda, Dušan DOBRILOVIč
in Irena FÜRST oba iz Sešč pri
Preboldu.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročili so se štirje pari.
SLOVENSKE KONJICE
Poročila sta se: Marjan SEL-
CAN in Vlasta VENKO oba iz
Stranic.
SLOVO OD ZIME NA ZELENI OBAU MODREOt
. Ч
«
Letos pod pokroviteljstvom NAME Lju
Petek, 20. marca 1981. Ju-
tro je bilo hladno in kmečke
ženske iz najbolj oddaljenih
krajev, ki so prišle prve in že
nekaj minut pred šesto uro
zjutraj čakale na Izletnikove
avtobuse pred Slovenskim
ljudskim gledališčem v Ce-
lju, so takoj povedale, da jih
je že kar pošteno zazeblo v
noge. Toda misel na srečanje
z morjem jih je grela in tako
je tudi letos dobra volja pre-
magala vse morebitne te-
žave.
Ko smo pred devetimi leti
v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje razmišljali
o tem, kako bi izkazali spo-
štovanje kmečki ženski, ki
od sončnega vzhoda do trde
teme marljivo dela na polju
in v hiši, smo se domislili, da
bi povezali to našo moralno
dolžnost s stoletnimi hrepe-
nenji slovenskega človeka -
z morjem. Kot je že devetič
pokazala naša izkušnja, se
nismo zmotili. Morje je tudi
za naše številne kmečke žen-
ske postalo simbol okna v
svet, prvega pomladanskega
sonca, prvih cvetov na zele-
nečih vejah in tudi gorkote v
srcu, ko oko zazre modro si-
njino našega Jadrana. Tradi-
cija 8. marca se torej uspešno
nadaljuje in v prihodnjem le-
tu bomo slavili desetletnico
naših pohodov na morske
obale.
Tudi v uredništvu se vese-
limo, če nam ob letu uspe
razveseliti njihova srca in jih
za dva dni razbremeniti vsa-
kodnevnih skrbi in opravil,
ki"" jih na kmetiji ne manjka.
Srečni smo, ko vidimo naše
kmečke matere, žene in de-
kleta v hotelski restavraciji
za mizami in ko jim enkrat v
letu nekdo drug streže pri
mizi. Kdo vse bi sploh mogel
strniti vse misli in občutke,
ki se porajajo ob prvem po-
gledu na morje že pri Črnem
kalu. Tam ponavadi uzremo
tudi prve cvetove. V koprski
in izolski luki so paša za oči
tudi prve ladje, v Portorožu
pa ob prvem daljšem post^
ku zaživi pravo vzdušje ï
pogledih na razkošno ofcJ
in vse tisto, kar nas spomii
na poznejši poletni živžj
Gostišče Tomi nam je ta
letos ponudilo izredno \\
sko kapljico, dobrote iz rro
ja in seveda prijazen in
brodošel sprejem, ki je n
več vreden v teh časih, i
pravimo, da ljudje vse prei
tro drvimo drug mimo du
gega in je prijazen pozdr,
že dogodek.
Hotel Eden je tudi letos!
naš drugi gostoljubni do
Od sob, ki so bile dragocei
za počitek, do večerne zal
ve, ki že vsako leto posti
vedno bolj skupna sti
vseh hotelskih gostov (s«
da pod našo taktirko), dot
te, ki jo ta znana in uvelji
Ijena hotelska hiša pod
najstarejši udeleženki izle
Po jutranji budnici druj
ga dne izleta, ki jo tudi že
tradiciii uprizorijo ruma
Ogled puljske arene sodi med najpomembnejše dogodke na izletu. Tudi kronološko sodi
to nekako na začetek prvega dne izleta.
Ansambel Vikija Ašiča v prenovljeni zasedbi: Tone Videč igra trobento, Franc Jerič
klarinet, pevca Rudi Šantl in Neva Svajnger,kitaro igra Karli Zorman, harmonikar z
nasmehom je Viki Ašič in Lojze Pavlic z nepogrešljivim baritonom, pa tudi s kitaro v
roki se znajde.
Zvečer se na plesišču znajde vse, kar rado pleše. Letos je Tone Vrabl popeljal v kolo tudi
Švicarje in goste iz Bačke Palanke. Zapeli smo tudi nepogrešljivo Jugoslavijo in Tito, mi
ti se kunemo.
V imenu pokrovitelja - Name Ljubljana in veleblagovnice
Velenje je udeleženke izleta pozdravil Zvonko Zupan.
Vsako leto hotel Eden pd
izleta. Direktor Drago Gd
Dragi moji... in tako dalje se prične podpis k prvi sliki, druga pa je epilog vseh tem
podobnim. Da bi pošta le prišla v prave roke!
Naših izletov si ne moremo zamišljati brez odličnih Izlet-
nikovih šoferjev: Marjan Turnšek in Tone Naglič. Srečno!
Heri Kuzma in Vili Šuin^'
harmonik. Njuna popula^
>
I
in Veleblagovnice Velenje
iliosi v prelepem hotel-
parku, je seveda najpo-
inejša pot na morje. Z
f ladjicama je pot do
ega otoka kar prekrat-
feprav zaradi tistih, ki
s niso bile nikoli na
;tudi nekoliko obarva-
Irahom.
jdoma je še krajša. Ure
lećejo, kajti vtisov se je
lo toliko, da tudi nekaj-
vožnja do Celja ne za-
i, da bi se izmenjale vse
in vsa občutja. Kajti
je doživetje. Kljub te-
la je vsako leto med na-
ienskami vedno manj
,ki še niso bile na mor-
ije dosedanja življenj-
iven tudi na našem po-
il omogočila marsika-
nečki ženski ob svojih
h ali kako drugače, da
benile v svet in že mar-
ídele in spoznale - naš
e vedno ostaja doživet-
(di pristnega vzdušja,
lega hotenja po prija-
teljstvu in tiste prastare lju-
beznivosti, ki se skriva za
zgaranimi dlanmi in v srcih.
Kdor ljubi svojo zemljo, zna
ceniti tudi trud drugega.
Srečanje s Krasom, ka-
mnom, spranimi skalami ob
morski obali in raznimi vr-
stami drevja, ki ne rodijo ja-
bolk in hrušk, pa srečanja
stotih žertsk iz različnih kra-
jev našega območja, pomeni-
jo priložnost za vzpostavlja-
nje novih stikov, novih spoz-
nanj, novih vezi. Vsak naš
izlet pomeni ponovno potr-*
ditev lepih in dragocenih
medsebojnih odnosov. Po-
menijo tudi odkrivanje no-
vega koščka naše povsod le-
pe in dragocene domovine.
Ostali bodo tradicija v svo-
jem najboljšem pomenu be-
sede. Zato, ker jih potrebuje-
mo. Tako kot vse naše kmeč-
ke ženske, tako tudi mi v
uredništvu, da ohranjamo
medsebojne stike in si ob
srečanjih z njimi vedno zno-
va in vedno globlje ustvarja-
mo nove podobe iz življenja
in dela naših delovnih ljudi
in obenem nabiramo nove iz-
kušnje in nova spoznanja za
naše novinarsko delo preko
celega leta.
Vsak izlet nam torej pome-
ni velik in topel hleb kruha
in vsak izmed nas in vseh
900 dosedanjih udeleženk je
majhna a nenadomestljiva
drobtina v njem.
V BESEDI IN SLIKI
SKICIRAL LETOŠNJO
IZLETNIŠKO FRESKO
NA ČASOPISNI PAPIR
DRAGO MEDVED
Zaplula je barčica moja, je tudi že nekakšna himna našega izleta. Na barki ob tej pesmi
zvedrijo tudi najbolj zaskrbljeni obrazi!
Ena od naših dveh barčic z imenom Crveni otok, prav je tako, saj je ta otoček tudi naš
vsakoletni cilj potovanja - v eno smer, seveda.
najstarejši udeleženki
Večanem opravilu.
Najstarejša je letos bila Ana Arh iz Šentjurja, najmlajša
pa Marica Jeseničnik iz Pake pri Vitanju. Obe dobre volje!
'"^«■ujeia mehe svojih
leta v leto.
Valter Leben je bil doslej na vseh izletih - edini od naše
ekipe! Humorist v drugem avtobusu pa nenadomestljivi
Poldek. ^
IZLET SO
OMOGOČILI:
Glavni pokrovitelj Nama
Ljubljana - Veleblagovnica
Velenje,sodelovali pa so še
Izletnik Celje, Zdravstveni
center Celje, Vrtnarstvo Med-
log, Tkanina Celje, Janko
Melanšek, Stane Petrovič
Conči in Trgovsko podjetje
Center Celje. Vsem še enkrat
iskrena hvala za razumevanje
in sodelovanjel
NAŠA EKIPA
Prvi avtobus: Drago Me-
dved, vodstvo izleta, Branko
Stamejčič, odgovorni ure-
dnik RC, ki je celo trikrat ple-
sal, Janez Vedenik, ki je vodil
večerno prireditev, Valter
Leben, ki je moral... in še
več, muzikant Vili Šumer in
ob šoferju Tonetu Nagliču pa
seveda Zvone Zupan, pred-
stavnk Name, ki so ga kot
glavnega pokrovitelja naše
ženske najbolj čuvale! Drugi
avtobus: vodja Tone Vrabl,
ki je največ znoja prelil pri
pripravah na izlet in zvečer
pri plesu, saj je vodil kolo ce-
lo skozi hotelsko kuhinjo,
Mitja Umnik,ki je kot ure-
dnik kmetijstva pri nas anali-
ziral anketne liste, medicin-
ska sestra Helena Slapnik, ki
je,$voje delo odlično opravi-
la, humorist Poldek-Andrej
Meze. Njegovo delo je najbo-
lje komentirala ena od udele-
ženk izleta z besedami, da se
je nasmejala za deset let na-
zaj. Herí Kuzma je vlekel
meh in se znojil, kot se za
muzikanta spodobi, da pa so
bili vsi dobre volje in predv-
sem brez skrbi zaradi varne
vožnje, pa je zasluga šoferja
Marjana Turnška, ki si je
zvečer na plesišču bolj zbru-
sil pete kot gume na avto-
busu.
Frančiška Beškovnik iz Straže pri Strmcu ima dvanajst
otrok, največ od vseh na tem izletu. Fanika Šergan iz
Rečice pri Laškem pa nam je spletla dva lična koška,
simbol izleta kmečkih žensk.
Da je morje slano, se je lahko prepričala vsaka. Vsako leto
ob takem prizoru ugotavljamo, koliko je še tistih, ki so res
prvič na morju.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
STATUS KMETA DOLOČA TUDI OBVEZNOSTI
ALI JE RES VSE VEČ KMETOV?
Odvzeti zemljo tistim, ki je ne obdelujejo
Komite za družbenoekonomski ra-
zvoj občine Celje ugotavlja, da se veča
število vlog za priznanje statusa kme-
ta. Vloge za takšno priznanje dajejo
tudi osebe, ki zemlje dejansko ne ob-
delujejo in tako sploh ne ustvarjajo
dohodka iz kmetijstva (ene tretjine po-
prečnega osebnega dohodka v občini),
prav tako se tudi v prihodnje ne name-
ravajo ukvarjati s kmetijstvom in ob-
delovati zemlje z osebnim delom. Ko-
mite ugotavlja, da so pri tem pomemb-
nejše »stranske koristi«, od katerih
omenjajo predvsem naslednje: legali-
ziranje črnih gradenj, ugodnejši pogoji
za pridobitev posojil in oprostitev pro-
metnega davka pri uvozu ali nakupu
ra/.nih strojev, oprostitev dajatev za
odvoz smifti in davka od gozdnih zem-
ljišč, skratka, obdržati zemljo ali go/.d
kot vrednost, vendar brez ustrezne
proizvodnje na njej.
V občini Celje tudi ugotavljajo, da
tudi osebe, ki so si že pridobile status
kmeta, kljub obljubi, da bodo zemljo
obdelovale, tega ne počnejo. Na ta na-
čin se izničujejo zamisli, ki izhajajo iz
zakona o kmetijskih zemljiščih, zemlja
pa prehaja v roke ljudi, ki je ne obdelu-
jejo z osebnim delom, ampak jo imajo
v posesti samo zaradi vrednosti in brez
ustrezne kmetijske proizvodnje na
njej.
Prav zato so se odločili, da prekinejo
s takšno prakso. Največjo odgovor-
nost za to nosijo prav v krajevnih
skupnostih, kjer svoje razmere dobro
poznajo, pa tudi v sekcijah za kmetij-
stvo. Ugotoviti je treba vse osebe, ki
posedujejo zemljo, a je ne obdelujejo
in ne ustvarjajo pomembnega dohod-
ka iz kmetijstva, in jih prijaviti Kmetij-
ski zemljiški skupnosti občine Celje.
Ta bo nato ukrepala v skladu z ustrez-
nimi predpisi o zemljiški politiki. Ose-
bam, ki zemlje ne obdelujejo, je treba
odvzeti sicer že pridobljeno odločbo o
priznanju statusa kmeta.
Pravilno vodena kmetijska politika
je obveznost in naloga vseh občanov
in samo tako bomo lahko dosegli
ustrezen obseg proizvodnje hrane,
vplivali na pravilen izgled kraja ter
ohranjali normalno ravnotežje v nara-
vi. Ob tem pa nujno še prej odpraviti
vse negativne pojave na področju zem-
ljiške politike in preprečiti pridobiva-
nje protipravnih koristi iz neobdelane-
ga zemljišča.
MITJA UMNIK
SLOVENSKE KONJICE
POTI SO ŽE UHOJENE
25 let organizirane veterinarske alužbe
Malo je dejavnosti, o katerih bi se vsi
izražali sarno s pohvalnimi bosedami,
malo takih, kot je služba. 30. aprila bo
minilo 25 let, kar so v občini s svojim
delom kot veterinarska postaja. Vsa ta
leta ostaja zvesta občini in delu Irena
âmigovc, od prvega januarja, ko so se
združili z Veterinarskim zavodom Ce-
lje vodja poslovne enote, prej pa direk-
torica. Dobro jo ljudje poznajo, kot tu-
di njene sodelavce. Stanko Golčer in
Martin Breznikar sta že tudi prekriža-
rila konjiške hribe in doline, priprav-
nika Martina Krajnca pa to še čaka.
Ce bo sledil vzgledu svojih starejših
kolegov, ki letno prevozijo vsak po
25-26.000 km, bo kmalu poznal vsa po-
ta, tudi tista, po katerih ni mogoče z
avtomobilom, hleve, hiše in ljudi.
Ч
Poti, ki vodijo z njihovega sedeža na
Prevratu, so dobro uhojene. Njihovo
delo se odvija v glavnem na terenu -
tako preventivno, kot zdravljenje in
razmnoževanje. Pozna se, da v občini
ni klavnice, pozna se, da tu ni veliko
malih živali, ki bi jih ljudje vodili v
ambulanto. Govedo in prašiči so njiho-
vi glavni bolniki. Večino dela opravijo
sami. Le redke primere morajo poslati
v Celje, na Zavod. Opremljenost je tam
le boljša. Sicer pa so se zaradi tega tudi
z njimi združili. Zato, ker ne izpolnju-
jejo minimalnih pogojev za veterinar-
sko postajo, kot jih določa 2iakon. Za to
bi potrebovali tri oddelke, v vsakem
vsaj 2 veterinarja, pa več prostorov,
opreme...
Dela imajo veliko, vedno več. Ljudje
sedaj bolj gledajo na ekonomiko reje.
Le kdo na Pohorju ali tudi drugje bi
pred leti poklical veterinarja, če praši-
ček ne bi bil ravno tako velik in rejen
kot bratci! Ker p>a imajo vsi avtomobi-
le, lahko tudi zmorejo več dela. Njiho-
vo delo pa teče neprekinjeno 24 ur,
dvanajst mesecev na leto. Čeprav se
pri dežurstvu vrstijo trije, je to le huda
obremenitev. Pa še to je. Ljudje jih
poznajo in če je dežurni ravno nekje na
poti, gredo pač po drugega ali tretjega.
Da pa bi bilo plačilo za dežurstvo
vključeno v redni osebni dohodek in s
tem v osnovo za pokojnine, invalidni-
ne, to so le še želje.
Nobenih velikih, revolucionarnih
sprememb ni pri njihovem delu. Mor-
da se bo spremenilo, ko bodo osušili
dolino Dravinje, ko bodo tam pričeli s
farmsko rejo. Pa če se bodo dogovorili
za novo lokacijo, saj je sedanja že v
ožjem zazidalnem okolju Slovenskih
Konjic. To načrtujejo v tem srednje-
ročnem obdobju. Seveda, sami nimajo
dovolj sredstev. Sicer pa tudi njihovo
delo ni namenjeno le rejcem živali,
ampak celi družbi in njenemu zdravju.
Kar na steklino se spomnimo! Preda-
vanja, cepljenja, jemanja vzorcev...
Veliko dela so že opravili.
Gotovo ima vpliv na uspešno delo
tudi sodelovanje z drugimi službami.
Delitev dela znotraj Veterinarskega za-
voda se šele razvija, tesno pa je sodelo-
vanje s Kmetijsko zadrugo in upravni-
mi organi občine, zlasti z veterinarsko
in kmetijsko inšpekcijo.
MILENA B. POKLIC
Irena Šmigovc je vodja poslovne eno-
te. 25 Jet je preživela na konjiškem
terenu in ji ni žal.
Stanko Golčer pregleduje zajčka, za
konjiško veterinarsko službo kar ne-
navadnega bolnika.
KMETIJA »PRI LÄRMET«
IRENA RO OSTALA NA KMETIJI
Gospodarici se ne bojita za svoje posestvo
Visoko nad Dobrno pri Celju leži va-
sica Loka in domačija Pogladičevih ali
po domače Pri Lärmet, kjer gopodari-
ta mama Angela in hčerka Irena, ki je
lani končala srednjo kmetijsko šolo v
Šentjurju. Starejša sestra študira
VEKS v Mariboru, triletni Davor pa še
uživa brezskrbno otroštvo sredi loških
gozdov in travnikov.
Pred letom dni je v nesreči umrl oče
in so ostali sami. Oče in mati sta raču-
nala na Ireno, še preden se je sama
odločila za kmetijo, že zato, ker se je
zmeraj lažje znašla v kmečkem delu
kot starejša sestra, čeprav tudi ta veli-
ko pomaga, kadar pride ob vikendih
domov.
Po nesreči sta mati in Irena dvomili,
da bosta zmogli vse napore, vendar so
ju krediti zavezovali, da nadaljujeta z
delom in v celoti ohranita posestvo.
Tega pa je kar veliko. Poleg 30 glav
goveda, prašičev in kokoši, imajo še
10 ha gozda in 10 ha obdelovalnih po-
vršin, kjer pridelajo največ koruze za
krmo in drugih pridelkov za domačo
uporabo. Nekaj je še sadnega drevja in
trte.
Danes je to uspešna usmerjena kme-
tija, kjer kljub temu, da ni moške roke
pri hiši, delo ne zaostaja. Ob delovnih
konicah pridejo sosedje na pomoč, ne-
pogrešljiv pa je Pavlek, ki že od takrat,
ko so zaêeli graditi nov hlev in usmer-
jati kmetijo, redno hodi pomagat.
Za Ireno je najtežje delo upravljanje
z večjimi stroji. Traktor vozi, a to ni
zmeraj dovolj. Ne boji se spoprijeti z
nobenim opravilom, a odvoz gnoja
spomladi, pa spravljanje krme poleti,
je le pretežko opravilo za dva para žen-
skih rok. Sosedje jima pridejo poma-
gat, a danes je tudi pri njih v vasi tako,
da povsod primanjkuje krepkih mla-
dih sil. Mlada gospodarica se sama loti
vsakega dela in se sproti uči, nekaj
znanja je prinesla tudi iz kmetijske šo-
le. Irena obiskuje tudi kuhćirski tečaj v
okviru sekcije kmečkih žena v zadru-
gi. Sicer pa je domačija Pri Lärmet
znana po dobri kuhinji. Morda se jim
je tudi zato pred leti, ko je še oče živel,
porodila misel, da bi se začeli ukvarjati
s kmečkim turizmom. V ta namen so
pričeli graditi novo poslopje, ki bo v
pritličju nekakšna strojna lopa, kjer
bodo spravljali številne stroje za
kmečka dela, nadstropje bi pa uredili
za goste. Ta načrt je sedaj ostal le želja,
vendar ure^ičljiva. Največji problem
je seveda (f№ar, pa voda, ki jo še zme-
raj vozijo s cisterno, in cesta, ki je zla-
sti pozimi še s traktorjem in verigami
težko prevozna.
Devetnajstletna Irena najbolj pogre-
ša družabno življenje, saj nima časa ne
za ples ne za veselice. Prosti čas, če ji
sploh ostane kaj časa, preživi ob televi-
ziji, kaj prebere ali splete par nogavic.
Pa vendar se je za rćizliko od svojih
sošolk in vrstnic za trdno odločila, da
bo ostala na kmetiji. Niti za trenutek si
ne zamišlja svoje življenje drugačno -
mestno, s službo, z vsemi razvedrili za
mlade. Zadovoljna je, da sta se z ma-
mo, krhko a odločno in trdega dela
vajeno žensko, odločili, da ohranita
kmetijo in jo v bodoče še modernizi-
rata.
VIOLETA V. EINSPIELER
Medobčinski svet ZKS Celje oziroma njegova komi-
sija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko po-
litiko ter regijski aktiv komunistov za področje kmetij,
stva sta pripravila posvetovanje o kmetijski problema-
tiki. Namen posveta je bil oceniti dosežene rezultate,
tekočo aktivnost in probleme pri uresničevanju skle-
pov in stališč, ki so bili sprejeti na zadnjih dveh regij,
skih agroživilskih posvetih v Dobrni in Žalcu. Hkrati
je bilo posvetovanje tudi priprava na sejo CK ZKS, ki
bo o problemih kmetijstva razpravljal 13. aprila 1981.
Povzetek sklepov terja najprej pospešeno delo poli-
tično-strokovnih aktivov po občinah in njihovo ka-
drovsko okrepitev. Posebej je bilo poudarjeno, da je
tokrat osnovna naloga obdelati vsak kos rodne zemlje,
da bi že letos pridelali čim več hrane za ljudi in krme za
živino. Še prej pa morajo po občinah preveriti, kaj vse
je bilo (ali pa ne!) storjeno za večjo tržno proizvodnjo,
kako je s pogodbami in drugimi oblikami sporazume-
vanja in dogovarjanja med kmetijskimi organizacijami
in kmeti. Težišče političnega dela je v krajevnih orga-
nizacijah SZDL in njihovih sekcijah ter v krajevnih
skupnostih, predvsem pa se moramo zavedati, da je
odgovornost za hrano skupna odgovornost vseh, tako
tistih, ki hrano proizvajajo, kot tistih, ki jo porabljajo.
Na posvetu so zelo kritično spregovorili o odgovor-
nosti kmetijskih strokovnjakov, ki bi se, povezani bolj
z veterinarji in gozdarji, morali zlasti ukvarjati z vpra-
šanji razkoraka med znanstveno raziskovalnim delom
in njegovimi dosežki ter uporabo v praksi. Slišati je
bilo očitke, da je kmetijska stroka na Celjskem nare-
dila manj kot drugod v Sloveniji, pri čemer so omenjali
obseg proizvodnje novih krmnih rastlin, siliranje krme
in podobno.
Na račun davčne politike je letelo veliko očitkov,
bistvo vseh pa je, da zasebne kmetijske proizvodnje
sploh ne spodbuja. Svet občin bo v kratkem moral
PREOBRAZBA KMETIJSTVA V
REGIJI
OBDELATI VSAK
KOS ZEMLJE!
pripraviti posebno analizo o vplačanih kmečkih dav-
kih za pet let nazaj. Tudi zemljiška politika se preveč
motovili v okvirih sedanjih zakonskih določil, predv-
sem se izkorišča vsepovprek status kmeta, zakon o
dedovanju »nadomeščajo« darilne pogodbe, preživ-
ninsko varstvo kmetov se ne izvaja, zaščitene kmetije
se prepočasi usmerjajo v trajno tržno proizvodnjo. Od-
govornost občin je tu največja. Združevanje dela in
sredstev ter zemlje je minimalno, zato bodo v občinah
do 30. junija pripravili nove programe povečevanja
zemljišč v družbenem sektorju, prav tako naj bi o
komasacijah odločali bolj pooblaščeno v občinah.
V regiji zaradi prekomernega klanja za rejo sposob-
nih telet »izgubimo« okrog 7.000 glav oziroma okrog
1.500 ton govejega mesa, zato je treba takoj, najkasneje
do 30. junija vzpostaviti dogovorjen režim kontrole in
evidence nad rojstvom in prometom telet. Kazenske
sankcije za neutemeljeno klanje telet naj bi znašale
toliko, kot znaša tržna vrednost govedine mladega pi-
tanega goveda (vrednost okrog 200 kilogramov).
Katastrofalno nizka je v regiji proizvodnja svinj-
skega mesa, čeprav obe SOZD, Merx in Hmezad načr-
tujeta novo proizvodnjo. Do konca maja je treba izde-
lati dokumentiran program proizvodnje svinj v lastni
proizvodnji, vključno s sovlaganjem v drugih republi-
kah. Merx, Hmezad, ERA Velenje in Zgornje savinjska
KZ Mozirje pa se morajo uskladiti.
Glede materialne podlage regijske SIS za preskrbo
je bilo ponovno poudarjeno, da je neenotno financira-
nje v Sloveniji glavna zavora, saj je primerjava z Ljub-
ljano dovolj zgovorna. Medtem, ko ljubljanske občine
to dejavnost financirajo iz občinskih proračunov, se
morajo ostale občine obračati na združeno delo in
skupnosti, ki pa po veljavnih predpisih prispevkov za
preskrbo ne morejo več izvajati iz dohodka, ampak iz
čistega dohodka, kar seveda ustvarja velike težave pri
odločanju v združenem delu. Zaradi tega tudi v regiji
kasnimo z ustanovitvijo SIS za preskrbo.
Poleg »črnega« klanja imamo tudi veliko »črnega«
rezanja lesa, ki še zlasti zmanjšuje zanimanje za večjo
kmetijsko proizvodnjo, saj je po mnenju razpravljalcev
okrog 1.200 manjših električnih žag pri kmetih dosti
preveč, kot bi jih bilo potrebno samo za kmečki razrez.
Poleg neracionalnega izkoriščanja lesne surovine se
prekomerno troši tudi električna energija, širijo se špe-
kulacije na tržišču, in kar je najhuje, upada interes za
kmetijsko proizvodnjo.
Vsekakor ostajata dve poglavitni politični nalogi v
stalni veljavi: spremeniti odnos do proizvodnje hrane
in zaostriti odgovornost vseh in vsakogar!
MITJA UMNIK
GASILCI Z DOBJEGA: ZA NOVO
ČRPALKO
Gasilsko društvo v Dobju je sicer mlado, zato pa zelo aktivno.
Svoje delo so gasilci ocenili tudi na občnem zboru, ki je bil 15. marca
in ki mu je prisostvoval tudi predsednik občinske gasilske zveze
Šentjur Martin Aužner. Prisotni so zaman pričakovali udeležbo s
strani predstavnikov domače krajevne skupnosti.
V minulem letu so gasilci izvedli nekaj uspešnih akcij. Ena največ-
jih je bila brez dvoma akcija za nabavo gasilskega avtomobila, ki so
ga gasilci prevzeli sredi avgusta. Tudi področju izobraževanja kadrov
so gasilci namenili svojo pozornost, saj je društvo v Dobju mlado,
strokovno znanje pa je potrebno slehernemu članu. Zdaj si gasilci v
Dobju prizadevajo, da bi uspeli z akcijo zbiranja sredstev za motorno
črpalko, le-ta pa stane kar 20 milijonov.
Vrsto nalog pa so si zadali za letošnje leto. Najprej bi radi uredili
dovoz v garažo, ki je v novem domu. Zaradi zelo neprimernega
dostopa je težko garažirati avto In še težje ga je odpeljati iz nje. To pa
je ob gasilski intervenciji velika izguba časa. Radi bi naredili večjo
garažo, ki bi bila prizidek h kulturnemu domu.
MP
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
;£LOVEC
¡OST 81-LEPA SPODBUDA
fptovanje z zelenim vlakom Je prijetno^..
pravzaprav nič posebnega
, vendar doživetje, ki ga ni
,oč pozabiti. Zlasti dragoce-
Q je bilo spoznanje, da so
izleti z vlakom prijetni,
J imajo velike prednosti
fed avtobusnimi, da udele-
({ice potovanja bolj poveže-
, napravijo skratka pot pri-
,tnejšo in krajšo. To še po-
{bej, če gre za pot z zelenim
lakom, kot je bila minulo
„boto iz Celja preko Mari-
ora, Dravograda in Holmca
Celovec.
Sli smo na semenj, pa ne,
a bi koga prodali, marveč,
^ bi nekaj videli. Potovanje
5 organizirala turistična
gencija 1TG v Celju, v orga-
jzaciji, pa je sodelovala tudi
>oslovna skupnost za turi-
jern. Ta podatek tudi pove,
ja so bili potniki v vlaku go-
itinski in turistični delavci iz
leljskega območja. Odšli so
la otvoritev in zatem ogled
rinajstega strokovnega sej-
na gastronomije in turizma
rCelovcu, na »GOST 81«.
Več kot devetdeset potni-
[ov je bilo deležnih te prijet-
le poti, za večino tudi zelo
ioučne. Najbrž ni naključje,
fe je v številnih sejemskih
lalah in paviljonih prevlado-
vala oprema za kuhinje, go-
stinske in druge prostore.
Koraki so se najbolj pogosto
ustavljali pri strojih, štedilni-
kih in drugih pripomočkih,
ki jih potrebuje kuhinja v
modernem gostinskem obra-
tu. Tu je bilo kaj videti, in
razpoložljive ure za ogled so
kar prehitro minile. Dovolj
je bilo pohištva za opremo
nočitvenih zmogljivosti, tudi
na tistih kmetijah, ki so se
odločile za sprejemanje go-
stov.
In pogrinjki. Umetnost za-
se. Tudi za vsako priložnost.
Skoraj se zdi, da je bila ku-
linarika nekoliko v ozadju.
Skoda. Tekmovanje mladih
kuharjev traja vse dni sejem-
ske prireditve, se pravi do ju-
tri, ko bodo sejem zaprli. La-
ni so se izkazali mladi slo-
venski kuharji in osvojili
prvo mesto. Bodo tudi letos?
V istem času poteka tudi
mednarodno tekmovanje v
pripravi jedi, in potem števil-
na posvetovanja, razprave in
vse, kar sodi k takšnemu sej-
mu, ki je privabil udeležence
iz Zvezne republike Nemči-
je, Avstrije, Francije, Italije,
Svice in seveda. Jugoslo-
vane.
Da, Jugoslavija ali bolje re-
čeno tokrat samo Slovenija
ima svoj paviljon. Po mne-
nju vseh, ki so ga obiskali, bi
lahko v njem prikazali več
kot je razstavljenega. Prevla-
dujejo vina. Sicer pa smo
med razstavljalci zasledili tu-
di žalski Hmezad s hmeljem,
medom iz Petrovč, konservi-
ranimi gobami itd.
Svoj prostor, toda zunaj ju-
goslovanskega paviljona, je
imelo tudi avstrijsko pred-
stavništvo za prodajo mine-
ralnih vod iz Radenc in Ro-
gaške Slatine. Tu je tudi do-
volj prospektov za rogaško
mineralno vodo, še posebej
za Donat Mg.
Tu in tam smo bolj kot pri-
pomoček za prikaz dela stro-
ja ali naprave videli tudi dru-
ge izdelke iz naših tovarn.
Tudi libojske skodelice.
- Za ogled je bilo dovolj časa
in zato dosti priložnosti za
oceno razstavljenega, za pri-
merjavo z domačimi razme-
rami in za sklep, kaj moramo
napraviti, da bomo šli tudi
na tem področju, ki pa je za
nas velikega pomena, v ko-
rak s časom, zahtevami in
potrebami.
M. B02IC
V vagonu zelenega vlaka med vožnjo...
CELJE
ZNAKI TUDI NA CESTI
4ov korak za varnost prometa na cestah
Pobuda treh in rezultat je
u. Delavci Komunale TOZD
[)este-kanalizacije, Občin-
skega inšpektorata za cestni
promet ter Občinske komu-
nalne skupnosti so se odloči-
li za uvedbo prometnih zna-
kov na poseben način in ta-
ko za nov korak v varnosti
prometa.
Odločili so se za velike, ta-
ko imenovane refleksne, ozi-
roma odbijajoče folije, ki se
nalepijo na cesto in tako še
bolj na neposreden način
opozarjajo na vožnjo in oko-
liščine, ki jih je treba upošte-
vati.
Gre za folije - prometne
znake - ameriškega izvora,
ki jih v naši državi prodaja
zagrebška firma »Velebit.«
Zaenkrat bodo na celjske
ulice nalepili 15 folij z zna-
kom »otroci na cesti« in 5
znakov »stop.« Znaki »otroci
na cesti« bodo predvsem na
tistih cestah, ki peljejo mimo
osnovnih šol. Pa tudi dru-
god.
Gre za poskus, in v kolikor
se bodo ti znaki uveljavili,
jih bodo v Celju tudi sprejeli
kot nov korak v prizadeva-
njih za varnost v cestnem
prometu.
Pravijo, da takšne folije
vzdržijo na cestah do dve le-
ti. Ce je to res, potem bo ta
korak sprejemljiv tudi z de-
narnega vidika, čeprav bi v
prizadevanjih za varnost
prometa in človeka v njem
denar ne smel biti odločilne-
ga pomena.
Prvima dvema znakoma
bodo že v kratkem dodali še
tretjega. To bo znak, ki bo
označeval parkirne prostore
za invalidska vozila.
Na vsak način pobuda, ki
si zasluži priznanje!
M. BOŽIC
APRILA
ASFALTIRANA
CESTA NA STARI
GRAD
Dela za modernizacijo
preostalih petsto metrov ce-
ste na celjski Stari grad gre-
do h koncu. Niso lahka. Pla-
zovit teren je napravil svoje,
prav tako vreme. Zato tudi
zamuda, ki bi je sicer ne bilo.
Zdaj je na cesti vse pri-
pravljeno za položitev asfal-
ta. Sicer pa zagotavljajo, da
bo cesta nared do letošnjega
dneva Osvobodilne fronte.
Na koncu ceste, pred vho-
dom med grajske razvaline,
bo tudi parkirni prostor. Pra-
vijo, da bo tako velik, da bo-
do na njem lahko obračali
tudi avtobusi in da bo tu tudi
poseben prostor za parkira-
nje vsaj enega avtobusa.
Modernizacija zadnjega
odseka ceste na Stari grad
bo veljala okoli šest milijo-
nov dinarjev.
Asfaltirana cesta na Stari
grad bo prav gotovo vplivala
na povečan obisk te že doslej
najbolj obiskanega celjskega
izletišča. In ko bo urejen tudi
dostop do gostišča ter na
gradu še stalna muzejska so-
ba, bo Stari grad imel prav
gotovo še več obiskovalcev.
MB
Izletnik Celje,
TOZD Turistična agencija,
obvešča
svoje stalne cenjene stranke,
da Ima v prodaji pester prvomajski
program po domovini in tujini ter
predprogram za letni oddih '81 s popustom
za vplačila do 1. maja.
NOVO! Zanimivo popotovanje po Romuniji
(od 24. 4.-3. 5. 81)
Obisk Bukarešte, moldavskih samostanov, Temišva-
ra, Craiove, itd. Prijave do kraja marca!
Podrobne informacije v vseh turističnih poslovalni-
cah Izletnika Celje.
SLOVENSKE KONJICE:
PARK IN 11 DREVOREDOV
v krajevni skupnosti Slovenske Konjice so se letos odločili za
ozelenitev. Pri svetu KS so imenovali delovno skupino, ki dela vodi.
Dogovorili so se, da bodo posadili kar 11 drevoredov, v delo pa bodo
vključili tako krajane kot hišne sveta in ulične odbore. Ker bodo delo
opravili sami, stroški ne bodo preveliki, saj bo treba kupiti le sadike
dreves in okrasnega grmičja. Pri tem je še zlasti pomembna njihova
odločitev, da bodo posadili drevesa, ki medijo: rdeč javor, lipo...
Tako bo poleg lepšega videza kraja, poleg bolj zdravega ozračja,
dovolj tudi paše za čebele.
Hkrati z ozelenjevanjem Konjic nameravajo kraj tudi očistiti. Pri
tem bodo največ storile družbene organizacije in društva. Taborniki,
mladina, ribiška in lovska družina so se sami ponudili, da bodo
uredili krajevno skupnost.
Letos pa nameravajo urediti tudi »Park 88«. Pri osnovni šoli Du-
šana Jereba bodo v prvih dneh aprila predstavniki delovnih organi-
zacij, družbenopolitičnih organizacij, šol, društev... izkopali jame za
88 dreves, ki jih bodo posadili na svečan način 15. april^. Predvide-
vajo, da bodo drevesa odkupile delovne organizacije, ki jih bodo tudi
posadile. Slovesnost ob sajenju parka 88 bodo namenili spominu na
tovariša Tita.	MBP
»TKANINA« n. sol. o. CELJE
DSSS
Komisija za delovna razmerja,
družbeni standard in rekreacijo
OGLAŠA
prosta dela oz. naloge za določen čas v
počitniškem domu ¿^ILO - otok Krk: _
1.	- pomočnica v kuhinji
2.	- servirka
Za opravljanje del oz. nalog iščemo kandidatke z NK-
izobrazbo.
Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira-
nost in kadre »TKANINE« Celje, Ulica XIV. divizije št.
12, v roku 15 dni od dneva objave oglasa.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v roku 30
dni po izbiri.
OBRTNA ZADRUGA »OBRT CELEIA«
Z VELIKIMI KORAKI NAPREJ
Uveljavila se je predvsem zaradi dobrega dela
Po letih je mlada, zelo mlada, saj
bo letos dopolnila komaj četrto le-
to, po delu in uveljavitvi pa ima
vse odlike izkušenega človeka. Pa
ne gre zanj, marveč za obrtno za-
drugo »OBRT CELEIA«.
Ne samo ocena njenega dela v
lanskem letu, ves pogled nazaj go-
vori o velikih korakih, o izredni pri-
zadevnosti in zato o velikih uspe-
hih. Pomembni so tembolj, ker jih
je dosegla sama, brez pomoči, ker
jih je dosegla zaradi uresničevanja
osnovne naloge, zaradi katere je bi-
la ustanovljena. Upravičila je svoj
obstoj. O tem danes ni nobenega
dvoma več. Postala je dejstvo, mi-
mo katerega ni moč iti.
Rasla je hitro. Krivulja se vzpenja
strmo, iz leta v leto. Vtem ko je v
štirih mesecih prvega leta obstoja,
1977. leta, dosegla okoli pet milijo-
nov bruto prihodka, se je naslednje
leto povzpel že na 48 milijonov,
1979. leta na 78 in lani na 151 milijo-
nov dinarjev. V vseh teh letih je šlo
za znatne prekoračitve sprejetih ob-
veznosti v letnih načrtih.
Za temi številkami pa so ljudje,
ne samo redni člani obrtne zadruge,
marveč prav tako člani delovne
skupnosti zadruge, ki so nosilci na-
log in sklepov, ki jih sprejemajo za-
družni samoupravni in drugi orga-
ni. Sicer pa ima zadruga OBRT CE-
LEIA zdaj okoli 170 članov. Pred-
vsem so to obrtniki iz občin celjske
regije, še zlasti iz celjske in žalske. V
to dejavnost se vključujejo tudi
mnogi obrtniki iz drugih območij v
naši republiki, kar vse govori o
uspešnosti celjske obrtne zadruge,
o njenem dobrem imenu, ugledu,
dobrih poslovnih rezultatih in še
čem.
Obrtna zadruga OBRT CELEIA
sprejema in prevzema predvsem
zaključna dela v gradbeništvu. Tu je
potem prodaja izdelkov široke po-
rabe. Posebno poglavje njene aktiv-
nosti je spodbujanje kooperantskih
odnosov članov z organizacijami
združenega dela. Tu gre za povezo-
vanje obrti z industrijo. Zato velja
na tem področju le solidnost, kako-
vost ... skratka vse odlike dobrega
dela. To je tudi najbolj zahtevno de-
lovno področje. To pa ni konec nje-
nega delovnega področja. Uspešni
in zelo razviti so stiki s trgovino in
še in še.
Poslovni delokrog zadruge OBRT
CELEIA zajema ne samo Slovenijo,
marveč sega še na sosednjo republi-
ko in v SR Bosno in Hercegovino.
Za tako velik in zahteven trg skrbijo
posebni referenti.
V delovni skupnosti zadruge je
štirinajst članov. Zdaj je delo v njej
povsem drugačno kot je bilo na za-
četku poti, ko so glavne in večina
drugih obveznosti ležale le na direk-
torju. Delitev dela je uveljavljena. Z
razširitvijo obsega dela pa so postali
tesni tudi prostori za delo delovne
skupnosti. Zato ni naključje, če so
se odločili za pridobitev novih pro-
storov. Nalogo bodo rešili že letos.
V	zadrugi dobro delajo tudi njeni
samoupravni organi. Tu gre predv-
sem za skupščino zadruge, ki ima
zbor delavcev in zbor članov. Več
kot aktiven je tudi zadružni svet, ki
razvija svojo dejavnost tudi preko
stalnih komisij in odborov.
Na čelu delovne skupnosti je kot
direktor že vsa leta od ustanovitve
Mihael Cvetrežnik, predsednik zbo-
ra delavcev je Jože I vanj ko, zbora
članov Ivo Šinkovec, medtem ko
zadružni svet vodi Leopold Drame.
V	skladu z dosedanjo potjo so tu-
di načrti za letos izredni. Predvide-
vajo, da bo celotni prihodek v pri-
merjavi z lanskim večji za okoli 80
odstotkov in morda več. V tem po-
datku pa so novi napori za še večjo
uveljavitev.
Obrtna zadruga OBRT CELEIA
uspešno hodi po svoji poti, čeprav
letošnja ne bo lahka.
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
Izvráni svet skupàóine občine Celje je na sejah dne 25. 2.1981 in 12. 3.1981 sprejel osnutlia odlokov
o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo v območju zazidalnih načrtov
Dobrna in Potute in ju daje v razpravo zainteresiranim organizacijam združenega dela, krajevnim
skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
Razprava bo trajata 30 dni, računajoč od dneva objave v Novem tedniku.
Vse pripombe poátjite ot>činskemu komiteju za urbanizem in varstvo okolja, Celje, Trg svobode 9.
Predsednik
izvránega sveta
Venčeslav Zatezina t. r.
OSNUTEK
Pravna podlaga za izdajo odloka je 3., 4., 5. in 6. člen zakona o prenehanju lastninske in drugih pravic
na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 131. člena statuta
občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74)
ODLOK
O DOLOČITVI ZEMLJIŠČ NAMENJENIH ZA
KOMPLEKSNO STANOVANJSKO GRADNJO V OBMOČJU
ZAZIDALNEGA NAČRTA DOBRNA
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za kompleksno stanovanjsko gradnjo v območju, ki
je urejeno z zazidalnim načrtom Dobrna, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v elaboratu št. 266/77 v
januarju 1978 in je objavljen z istoimenskim odlokom v Uradnem listu SRS, št. 15/78.
2.	člen
Predmet tega odloka so zemljišča v mejah zazidalnega načrta Dobrna, ki na jugu mejijo na potok
Dobrnico. na vzhodu na cesto proti vili Ružički, na severu na krajevno cesto Dobrna-Hudičev greben in
na zahodu na potok Topličico.
3.	člen
V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in
katastrskimi podatki:
5. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v
prejšnjem članu ter postanejo družbena lastnina, občina Celje pa pridobi na njih pravico uporabe.
Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi
upravnega organa, pristojnega za premoženjsko-pravne zadeve, izročiti občini.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 45-2/81-5
OBRAZLOŽITEV
Zazidalni načrt Dobrna predvideva gradnjo objektov družbenega standarda, objektov družbeno
usmerjene blokovne gradnje In objektov usmerjene zasebne stanovanjske gradnje. Območje, ki ga
obravnava ta odlok, obsega kompleks zasebne stanovanjske gradnje. Predvidena je izgradnjo 14
prostostoječih objektov ter 13 Sestorčkov. Velikost parcel je približno 500 m^. Vsem objektom bodo
omogočeni priključki na komunalne naprave In dovozno cesto.
Omenjeni zazidalni načrt je bil Izdelan In sprejet na podlagi pobude krajevne skupnosti oziroma
občanov, ki si želijo v Dobrni rešiti svoje stanovanjske probleme. Zato je zasebna stanovanjska
gradnja v tem kompleksu vključena v srednjeročni plan razvoja KS Dobrna, v srednjeročni plan za
obdobje 1981-1985 Enote OKS za urejanje stavbnih zemljišč in v srednjeročni plan razvoja občine
Celje.
Lastniki navedenih zemljišč so bili seznanjeni s predvideno zazidavo In sporazumnem odkupu
zemljišč načelno ne nasprotujejo, razen dveh lastnikov - kmetov, ki tudi nista dovolila parcelacije,
dokler ne bodo zagotovljena nadomestna zemljišča za opravljanje kmetijske dejavnosti, oziroma za
Izgradnjo nove kmetije. Zahtevam za dodelitev nadomestnih kmetijskih zemljišč bo občina Celje v
sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Celje poskušala ugoditi, saj je v smislu določb
zakona o razlastitvi dolžna vsem kmetom, ki jim kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost,
preskrtMtl prvenstveno druga ustrezna zemljišča približno enake katastrske kulture in približno
enake lege v primerni oddaljenosti. Pri tem je potrebno upoštevati, da kmetijska zemljišča, s katerimi
razpolaga Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje ne bodo nujno za kmete tudi sprejemljiva
zemljišča kljub temu, da ustrezajo zakonskim določbam o kulturi in legi In so primerno oddaljena od
obstoječih kmetij. V kolikor bodo dodeljena nadomestna zemljišča slabše kakovosti od izročenih
zemljišč, bo s cenllnlm elaboratom Izkazana razlika izplačana v gotovini, kot se skladno z zakonom o
razlastitvi odškodnina praviloma določa.
Ostali prizadeti lastniki na sporazumni odkup zemljišč niso pristali, ker se ne strinjajo s ponujeno
odškodnino, ki predstavlja tržno vrednost kmetijskih zemljišč In jo s cenllnlm elaboratom ugotovi
sodno zapriseženi cenilec po ogledu v naravi za vsako posamezno zemljišče. Večina od navedenih
zemljišč Ima namreč status kmetijskega zemljišča, ker niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da
bi jih bilo mogoče šteti za stavbno zemljišče In s tem določiti odškodnino po ceni za m' zemljišča,
Izračunani na podlagi občinskega odloka. .
Razen s pomočjo cenilca ugotovljene tržne vrednosti kmetijskih zemljišč in neamortiziranih vlaganj
v ta zemljišča kot so npr. trajni nasadi, se v odškodnino vštejejo tudi nadomestilo za morebitno
bistveno poslabšanje pogojev za življenje In delo lastnika, kmetom pa tudi nadomestilo za zmanjšano
možnost pridobivanja dohodka na preostalem zemljišču.
Na podlagi tega odloka bo prenehala lastninska pravica na vseh navedenih zemljiščih in bo
ustanovljena pravica uporabe v korist sedanjih lastnikov, ki bodo zemljišča tudi po uveljavitvi odloka
nemoteno uporabljali, dokler ne bo z odločbo pristojnega upravnega organa odločeno, da ga morajo
izročiti občini zaradi realizacije zazidalnega načrta Dobrna. Na stanovanjskih hišah in drugih objektih
bodo sedanji lastniki obdržali lastninsko pravico.
Namen tega odloka je v tem, da se prepreči špekuliranje z zemljišči na prostem trgu in se omogoči
časovno hitrejše pridobivanje zemljišč za celovito realizacijo cit. zazidalnega načrta.
Z ozirom na splošni interes za predvideno izgradnjo, podan z odlokom z zazidalnem načrtom
Dobrna, ki pomeni osnovo za Izvajanje vseh ukrepov, ki so v primeru nasprotovanja lastnikov
zemljišč možni zaradi pridobitve potrebnih zemijišč, je pristojni upravni organ dolžan upoštevati in
izvajati cit. zazidalni načrt. Obenem pa bodo pri pridobivanju zemijišč dosledno upoštevane prej
navedene vsebinske določbe zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni
lastnini In zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zadevajo določanje odškodnine In ob tem bo prven-
stveno usmerjena pozornost reševanju problematike lastnikov - kmetov zaradi ohranjanja In razvoja
kmetijske proizvodnje.
OSNUTEK
Pravna podlaga za izdajo odloka je 3., 4., 5. in 6. člen Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih
pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo (UL SRS, št. 19/76) in 131. člena Statuta občine
Celje (UL SRS, št. 11/74)
ODLOK
O DOLOČITVI ZEMLJIŠČ, NAMENJENIH ZA
KOMPLEKSNO STANOVANJSKO IZGRADNJO V
OBMOČJU ZN POLULE.
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za kompleksno stanovanjsko izgradnjo v območju, ki
je urejeno z ZN Polule - dopolnitev, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v elaboratu št. 8/79 v avgustu
1979 in je objavljen z istoimenskim odlokom v Uradnem listu SRS, št. 25/80.
2.	člen
Zemljišče, predvideno za realizacijo celotnega ZN Polule - dopolnitev je na severu omejeno z mejo
zaščitnega območja črpalnice, naprej po zahodnih mejah parcel obstoječe pozidave, na jugu ob globeli
in dalje ob mejah obstoječih kmetij, na zahodu pa se nadaljuje ob obstoječi poti.
Predmet tega odloka so le zemljišča, ki se nahajajo zahodno od obstoječe ceste. Meja zemljišča
poteka na vzhodu po obstoječi cesti v smeri sever-jug, na severozahodu po parcelni meji med
parcelama št. 46/3 in 46/7, kjer se obrne proti zahodu. Na tem delu se meja nadaljuje po parcelnih mejah
med parcelami št. 44/2 in parcelami št. 46/7, 46/6 in 46/5, kjer se na jugozahodni strani nadaljuje po
parcelni meji med parcelami št. 46/2 ter parcelno št. 46/5, 46/8 in 47/2 do izhodiščne točke.
3.	člen
Na območju iz 2. odstavka prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjiž-
nimi in katastrskimi podatki:
5. član
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice-na zemljiščih, navedenih v
prejšnjem členu tega ter postanejo družbena lastnina, občina Celje pa pridobi na njih pravico uporabe.
Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi
upravnega organa, pristojnega za premoženjsko pravne zadeve, izročiti občini.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 45-1/81-5
OBRAZLOŽITEV
Skupščina občine Celje je v septembru 1980 sprejela ZN Polule - dopolnitev, ki je sestavni det
istoimenskega odloka (Uradni vestnik Celje, št. 26/68, UL SRS, št. 38/73,15/74,21/75, 22/77 In določa
izgradnjo 15 individualnih stanovanjskih hiš v podaljšku že obstoječe stanovanjske soseske Polule.
To območje obsega 1,54 ha zemljišča.
Celotno območje ZN Polule - dopolnitev je omejeno na severu po mejah zaščitnega območja
črpainlce, naprej po zahodnih mejah parcel obstoječe pozidave, na jugu ob globeli In dalje ob mejah
obstoječih kmetij, na zahodu pa se nadaljuje ob obstoječi poti do izhodiščne točke.
Predmet tega odtoka pa ni celotno območje dopolnitve ZN Polule, temveč le približno njegova
polovica In sicer zahodno od ceste, ki območje ZN približno razpolavlja. Območje vzhodno od te ceste
je namreč že družbena lastnina, ki pa prejšnjim lastnikom še nt bito vzeto iz posesti. Meja ZN Potute -
dopotnitev namreč na nekaterih delih v naravi še nI bita določena.
S tem ko bodo z uveljavitvijo tega odloka prešla tudi preostala zemljišča v družbeno lastnino, bo
postopek pridobivanja zemljišč poenostavljen in časovno skrajšan, predvsem pa bo mogoče obtiko-
vati parceie tako, kot je to dotočeno z zazidalnim načrtom.
Z vsemi lastniki so bili predhodno opravljeni razgovori. Razen 1 lastnika so se vsi ostali lastniki s
pozidavo strinjali, zlasti še, ker nekateri izmed njih doslej niso mogli pričeti z zidavo.
O namenu in posledicah tega odloka so bili lastniki zemljišč seznanjeni. Glede na to, da bo s
pozidavo na tem območju zaključena možnost nadaljnjih gradenj ter da niso prizadeta kakovostna
kmetijska zemljišča, Istočasno pa bo območje pridobilo na komunalni opremljenosti (vodovod), je
sprejem odloka umesten.
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
MLADI PIŠEJO
1И0Ј KRAJ
Kraj Ponikva leži na hribč-
Icu, kjer je tudi središče kraja.
Obdajajo jo manjše vasi - za-
jelki, ki tvorijo krajevno
jitupnost. Ponikvo z okolico
Iffia kar precej ljudi, ki so de-
lavci in kmetje. Je zelo razno-
lika, tako da je tu razvito kme-
tijstvo in živinoreja. Začenja
se tudi kmečki turizem. Kraj
se zelo razvija, saj je pred
Icratkim bil ustanovljen tu
proizvodnji obrat Alpos.
Se pred leti je bil kraj po-
polnoma drugačen. Skozi vas
je peljala slaba makadamska
cesta. Tudi novih hiš ni bilo,
ne nove šole, ne samopostrež-
be in še mnogo drugih stvari.
S samoprispevkom se cesta
modernizira, šola se je zgradi-
la iz solidairnosti in humanosti
ljudi, ki so nam pomagali po
potresu, ki je prizadel celotno
Kozjansko. Iz tega sklada je
zgrajenih mnogo novih lepih
hiš, ki bi še drugače ne bile.
Naša šola je velika in lepa.
V njej imamo tudi celodnev-
no osnovno šolo. Na celo-
dnevno osnovno šolo smo
usmerili višje razrede. Učenci
se v njej dobro počutimo, ven-
dar se od doma precej odtuju-
jemo. Saj gremo do doma zju-
traj, vračamo pa se pozno po-
poldne.
V našem kraju sta se pred
ninogimi leti rodila dva po-
membna moža. To sta bila
Anton Martin Slomšek in
Blaž Kocen. Blaž Kocen se je
rodil v Hotunju in je bil karto-
graf. Anton Martin Slomšek
se je rodil v Slomu in je postal
lavantinski škof. Zelo smo
lahko ponosni na ta dva moža,
saj sta zapisana v zgodovini.
Tudi med vojno je bila Po-
nikva večkrat omenjena. Tu
je bila ustanovljena partijska
celica in delovali so aktivisti.
Mnogi so bili ustreljeni, ali pa
odpeljani v taborišča, od ko-
der so se le redki vrnili. Med
temi aktivisti je bil tudi po-
kojni Maks Rižner, po kate-
rem nosi ime Se danes naš
pionirski odred. V novi šoli
imamo spominsko ploščo,
padlim učiteljem za svobodo.
Imamo tudi spomenik padlim
žrtvam in tudi več obeležij v
zaselkih, ki spominjajo na tež-
ka vojna leta.
Največja želja in tudi naj-
večja potreba za naš kraj je ta,
da bi dobili čimprej zdravo
pitno vodo, katero zelo potre-
bujemo. Pri izkopu so sodelo-
vale tudi mladinske delovne
brigade, kar je tudi znak, da
so tudi naši mladinci zelo ak-
tivni, kljub delu in učenju.
Naši krajevni skupnosti že-
lim, da bi vse zadane naloge
čimbolje in najhitreje izpelja-
li, saj bi s tem izboljšali naš
kraj. Čeprav ne živim na Po-
nikvi, vendar se mi zdi, da je
to moj rojstni kraj. Jaz stanu-
jem v vasi Luterje, ki se tudi
spreminja. Mnogo se gradi
novih hiš. V vasi je precej
kmetov s poklicno kmetijsko
šolo, ki so jo obiskovali v
Šentjurju ali v Mariboru. Je
precej kooperantov, saj so tu
tudi farme za piščance in živi-
norejo. Zdi se mi, da je tisti
kraj, kjer si doma, najlepši.
Tako je tudi Ponikva z oko-
lico.
JOLANDA GAJSEK, 8. b.
OS Blaža Kocena,
Ponikva
bili smo v oš
špitalič
Lutkarji naše šole smo se
odpeljali s kombijem v OS
Spitalič. Vodila nas je tovari-
šica Slavica Kokot, ki je tudi
mentorica našega krožka.
Učencem OS Spitalič smo zai-
grali dve igrici, in sicer: Ke-
kec in Mojca ter Ptičji dedek
Mraz. Igrali smo jim v jedilni-
ci. Učenci so bili našega na-
stopa zelo veseli. Po konča-
nem nastopu smo si ogledali
njihovo šolo. Solo obiskuje
samo štiriintrideset učencev.
Učita jih dve tovarišici in si-
cer v vsakih dveh razredih ta-
ko, da sta 1. in 2. razred sku-
paj, prav tako pa tudi 3. in 4.
Njihova šola je lepo urejena,
na stenah visi mnogo ročnih
del, ki kažejo, kako skrbni sta
tovarišici te majhne oddalje-
ne šole. Po okusni malici, s
katero so nam postregli, smo
se odpeljali proti domu. Ta
obisk nam je ostal v lepem
spominu.
SABINA REBERNAK, 4. a.
OS Edvard Kardelj,
Slov. Konjice
HRANIM PTICE
Ko zapade sneg, ptički ni-
majo kaj jesti, ker je vsa njiho-
va hrana pod snegom.
Postavimo ptičjo krmilnico.
Tudi jaz sem jo postavil in
vsak dan so prihajali kosi,
vrabci in siničke. Včasih pa še
druge vrste ptic. Vsak dan
sem jim nosil novega zrnja, a
so vsakokrat pozobale vse.
Pt^ke bodo zelo vesele po-
mladi. Vsako jutro mi bodo
pele z bližnjega drevesa.
Ce ptičk pozimi ne bi hrani-
li, bi jih mnogo poginilo. Zato
mislim, da je to zelo potrebno
za življenje ptic, ki nam tako
lepo pojejo in uničujejo škod-
ljivce.
PETER KOVACIC, 4. b.
OS Zreče
PTIČJA HIŠICA
Miha je postavil ptičjo hiši-
co. Jezen je, ker mu muca pre-
ganja ptice. Miha je prestavil
ptičjo hišico. Hišico je posta-
vil k psu. Ptičke so na var-
nem.
IVAN DRAKSLER, 1. a.
OS Zreče
ISKALI SMO KAČJI
GRAD
Sedim v sobi in se mučim z
drugo svetovno vojno, ko pri-
drvi brat Marko in vzklikne:
-Teja! Na Kačji grad gremo!«
»Si ga ti izumil?« ga vprašam.
»Ne, nad Dobrno je. Mamica
mi je povedala.« In že se zač-
ne oblačiti. Ker sta tudi ma-
mica in ati že oblečena, se še
jaz pripravim. Nato sedemo v
avto in naš izlet se prične. Kaj
hitro smo na Dobrni. Po kraj-
šem iskanju najdemo tablico
z napisom: Kačji grad - 35
minut. »Saj je samo pol ure,«
si oddahnemo in se napotimo
v smeri puščice. Pot je strma
in ledena. Kmalu prispemo
na razpotje. Kam zdaj? Odlo-
čimo se, da odidemo na de-
sno. Pot se vleče in vleče,
nikjer ni videti konca. Vedno
više smo. Se dobro, da nas
takrat dohiti traktorist. Usta-
vimo ga in vprašamo: »Je to
pot za Kačji grad?« Se dobro,
da se je držal za traktor, dru-
gače bi zagotovo padel z nje-
ga. >>Ja, križana gora!« pore-
če. »Ste je že zdavnaj mimo!
Se nekaj metrov, pa boste v
Loki. Prva cesta, ki zavije na
desno, tista bo prava.« Zah-
valimo se mu in se začnemo
vračati. Neprestano se oziro-
ma okrog, da ne bi zopet
zgrešili poti. Kmalu pridemo
na odcep. Nasproti nam pri-
de človek, a na žalost tujec.
Na naša vprašanja le skomig-
ne z rameni. Tedaj pa zagle-
dam 100 metrov pred sabo
nekakšen grad. »Glej, grad!«
vzkliknem. Ko končno pri-
spemo do njega, ugotovimo,
da so le ruševine. Zato ati zo-
pet postane izvidnica in stopi
do prve hiše, da povpraša za
pot v dolino. Kajti - kamor-
koli smo pogledali - Dobrne
nikjer. Kmet nam nato razlo-
ži, kako bomo prišli v Dobr-
no. Začnemo se spuščati. Pot
je kar precej ledena. No, še
dobro, da imamo s sabo tudi
atija, da z eno roko drži mene,
z drugo pa mamico, da nisva
kar naprej na tleh. Marko pa
•vozi slalom«. Naenkrat za-
gledamo Dobrno. Z zadnjimi
močmi prisopihamo do avta
m tako se naš triurni »spre-
hod« konča.
MATEJA HOČEVAR, 8. b.
OS Frana Krajnca, Celje
OKREGALA SEM
MURIJA
s psom Murijem sem se od-
pravila na sprehod. Na tleh
sem zagledala majhnega ptič-
ka. Iskal je hrano. Tiho sem se
skrila za drevo. Ko ga je Muri
opazil, je začel lajati in se za-
ganjati vanj. Ptiček je plaho
odletel na vejo. Murija sem ze-
lo okregala. Nekaj nerazloč-
nega je zalajal in odšel.
Cez nekaj dni sem spet vi-
dela ptička. Ves se je tresel od
mraza. Prijela sem ga in ga
odnesla v kuhinjo. Vprašala
sem staro mamo, kateri ptič i e
to. Rekla mi je, da je to kalin
in da ta ptič oznanja hudo zi-
mo. Dala sem mu jesti. Zelo
hitro je pojedel. Cez nekaj ča-
sa pa je svobodno odletel.
ROMANA CERAJ, 3. c.
OS Šentjur
POMAGAL SEM
MAMICI
2e dolgo časa sem čakal na
priložnost, da bi razveselil
mamico. Ta priložnost se mu
je tudi ponudila.
Moja mamica je bila v sobo-
to v Ljubljani pri teti na obi-
sku. Domov se je vrnila zelo
pozno ponoči. V nedeljo je bi-
la zelo utrujena zaradi potova-
nja. Po zajtrku je šla delat gaz
okoli hiše. Ko sem videl, da
dela s težavo, sem se odločil.
da ji grem pomagat. Vzel sem
lopato in šel odmetavat sneg.
Ko je videla, da sem ji prišel
pomagat, me je bila zelo vese-
la. Rekla mi je, če bom zelo
priden, da bo za nagrado nare-
dila krofe. Ko sem prišel ob
petih noter, so me namesto
knjig čakali na mizi krofi.
TONCI ARLIC, 3. a.
OS Franjo Malgaj,
Šentjur
LUTKOVNA IGRICA -
PETELIN SE
SESTAVI
Tovarišica nam je v torek
povedala, da si bomo ogledali
lutkovno igrico. Kp je prišla
sreda, smo se zbrali prvi, dru-
gi, tretji in četrti razredi. Lut-
kovno predstavo nam je daro-
val dedek Mraz. Nastopili so
petelin, pav, zvezda, kača,
mravlja in hsička. Najbolj je
bil smešen petelin, najlepša
pa zvezda. Najbolj smešno se
mi je zdelo takrat, ko je pete-
lin zajahal lisico. Igrica mi je
bila zelo všeč. 2elim, da bi
nam še veliko igric podaril de-
dek Mraz.
SANDRA MAVHAR, 3. a.
OS Zreče
V PONEDELJEK
ZJUTRAJ SI
ŽELIM...
Da bi bile počitnice.
BRANKO
Da bi bil že četrtek, ker ima-
mo takrat tabornike.
NATALIJA
Da bi še lahko dolgo spali.
Zjutraj si mislim: kako hudo
bo iti v šolo, po poti si že pre-
mislim: kako bo veselo v šoli.
BERNARDA
Da bi bil že petek.
RENATA
UCENCI 2. r.
OŠ Stranice
Spoznajte modne linije in barve.
Spomladanski modeli ženske,
moške in otroške konfekcije.
Veleblagovnica T
ALMA M. KARLIN
SAMOTMO
роттшЕ
52
'o je tako temno, da smo morali prižgati luči, na okna pa
prasketajoči veter bil gi-ozljiv takt. Čez nekaj ur je nevar-
tt minila in vse, prav vse je bilo rumeno.
<^kega dne sem stala na cesti in opazila, kako ljudje
l^ujejo oblak na nebu - ali jato lastovic, kot sem sprva
JWa. Oblak je prišel bliže in je postal sveUejši: bile so
Wice, ki so kot dež popadale na dvorišča. Pekinški
^k Mushi jih je pobiral in žrl, z še veliko večjo vnemo
' on pa so jih pobirali otroci in jih metali v vreče. Doma
ñm potem odtrgali bodičaste noge in glavo, kot prst
ча, debela zelena telesa pa spekli. Baje so zelo dobra.
*se nisem udeležila ne lova ne pojedine. Zjutraj so
pečenko z moje zunanje žičnate okenske ograje, ki
Seje bile oprijele kobilice, z navdušenjem požrle vrane.
HñT
h
r^áfrozno bi bilo, ko ti bo imenovala sreča, toda zame je
«res srečno naključje, da je umrl oče mojega hišnega
podarja prav tedaj, ko sem bila v Pekingu, ker sem tako
^o dobila vpogled v tisoč običajev in navad, ki se po njih
gajo na Kitajskem v primeru smrti. Ko bi ne pomagalo
^ućje, bi jih nikoli ne bila spoznala, tako pa sem jih
spoznati.
2hod je svojevrsten. Naš jasni, trezni, materialisUčni
^ je za določene nazore nedojemljiv, zato si nekaterih
^ ne zna razložiti; toda Vzhod pove nekje globoko v
^josti človeku nekaj, kar po mojem mnenju prekaša
O^^ar na tem področju zavrača prosvetljeni Zahod.
. ^ gospoda L., star diplomat, ki je v mnogih deželah
jCevai skrita pota voditeljev ljudstva, je bil krepak, zelo
^srčen m še vedno življenja vesel sedemdesetletnik.
Nekega jutra je šel ko običajno po kitajskem mestu na
sprehod, da bi v svoji četrti razdelil slepim miloščino; po
naključju je šel mimo starega templja, ki leži v eni izmed
vijugastih zakotnih ulic in ki v njem lahko izveš, kakšno
mesto zavzema mrtvi v deželi senc. Ravno ko je korakal
mimo velikih vhodnih vrat, je začutil, kako ga je v hrbtu
mrzlo spreletelo. Ko se je vrnil domov, je rekel svojemu
služabniku:
»Telefoniraj mojemu sinu in ga prosi, naj pride sem, kajti
kmalu bom zapustil ta svet«
»Kaj se moj gospoda ne počuti dobro?«
»Ne počutim se slabo, toda sporočeno mi je bilo, daje bil
izdan klic in da je zame prostor že določen.«
Ulegel se je, služabnik pa je telefoniral šele naslednje
jutro ob sedmih, ko ga je nenadoma obšel nemir. Gospod
L., je odšel pred osmo v kitajsko četrt, našel svojega očeta
na pogled zdravega in se smejal njegovi zgodbi. Ob desetih
je starega gospoda zadela srčna kap.
Začele so se žalne svečanosti. Iz Šanghaja so poklicali
njegovo ženo, tu pa so začeli šivati žalne obleke. Kožuho-
vino in svilo so spravili, prav tako ves nakit, ki ga tri leta ne
bodo smeli nositi. Prve žalne obleke so za vse izdelali iz
surovega neobdelanega lanu, oblek niso zarobili, zato so se
na robovih cefrale. Nihče se ni smel umiti, se počesati ali si
očistiti nohte, in preden je prišel kdo na obisk, si je gospod
L. razmršil lase. Jesti so smeli samo s prsti, spati pa sploh
ne. V hiši je nenehoma igrala godba, da bi pregnala du-
hove, in sin je moral nenehoma klečati na koncu krste za
dolgo zeleno zaveso. Kadar koli je kak obiskovalec v znak
spoštovanja pokleknil pred krsto, je vselej tudi odgrnil
zaveso in potem vzdignil žalujočega.
V sobi, ki je bila predel jena v dva dela s široko zaveso in
je obiskovalec videl samo vzglavje krste, koliko priprav! Iz
sten je bilo treba populiti vse žeblje, ali pa jih oviti s
škrlatno svilo, kajti zvečer je prišel varuh z dušo, da bi se
nasitila vonja žrtvenih daril, in če je našel kje kak nepokrit
žebelj, je dušo obesil nanj in sam segel po jedeh. Pred
mrtvaški oder so postavili posodo za papirnat denar, kajti
čimveč papirnatega denarja bodo zažgali, tem bogatejši in
imenitnejši bo duh na drugem svetu, na žrtveni mizi pa so
poleg jedil stale tudi kadilne paličice in so gorele škrlatne
sveče.
Potem so truplo prepeljali v tempelj, kjer krsto, preden
jo položijo v grob, devetkrat prevlečejo s sadro in devetkrat
z dragim lakom. Pokop ni odvisen od volje žalujočih, dan
pogreba določi čarovnik glede na to, kateri dan je za mr-
tveca najugodnejši. Pogosto stoji krsta po več mesecev,
preden pride v grob, (če stroški preveč narastejo, je sploh
ne pokopljejo) in potem ostane, zapredena v pajčevine in
prah, v skriti vdolbini, kjer sončna svetloba in mesečevi
žarko počasi tako vplivajo na vsebino krste, da zrastejo
mrtvecu peruti in ta potem ponoči tava okoli. Ljudje, ki
umrejo na nesrečnostni dan, nimajo do kraja izdelane
glave, zato jo morajo nositi pod pazduho, in kjer koli se
pojavijo, povzročajo nesrečo.
Že krsta sama je vredna ogleda. Izdelana mora biti iz
katalpovega lesa, prostorna, suha in udobna. Sin, ki ljubi
starše, jim pravočasno pokloni krsto, ki jo hranijo v hiši kot
kak drud kos pohištva; njen lastnik se še za življenja od
časa do časa za pdskušnjo uleže vanjo, pogosto pa si Kitajci
kupijo vnaprej tudi mrtvaško obleko in nadzorujejo izde-
lavo desetih odej, ki morajo imeti svilene prevleke; te odeje
položijo v krsto - pet pod mrtveca, z rdečo odejo na vrhu,
pet, ki imajo izrez za obraz, pa čezenj. Pogosto polože v
krsto tudi nakit, spominčke in obleko, da bi se truplo ne
moglo premakniti, pa polože na vsako stran telesa še s svilo
ovite sadrene valje. Krste ne zaprejo z žeblji, marveč z
najfinejšim lakom. V krsto mora eden izmed sorodnikov s
tremi udarci zabiti srebrn gumb, ki se pod udarci spremeni
v zvezdo.
Obiske sprejemajo samo ob določenih dnevih. Obiskova-
lec se mora pred mrtvecem pokloniti, svojci pa ga za to
pogostijo; znanci pošiljajo v znak spoštovanja svilene tra-
kove, ob vsakem novem obisku zaigra godba, in vselej
kleči žalujoči poleg krste. Ljudje poklanjajo tudi denar, da
bi tako prispevali za pogrebne stroške, ki so izredno visoki.
Pri pogrebnih svečanostih zažigajo iz papirja in bambusa
izdelane predmete, ki jih tako pošiljajo mrtvecu na drugi
svet, in to: hišo s popolno opremo, konja, avtomobil, žen-
ske, sadje, priljubljene jedi, služabnike in služabnice; zaži-
ganje teh predmetov, ki so izdelani izredno okusno, je zelo
slovesno. Redno jih zažigajo na predvečer pogreba.
Nosači zastav, svetilk, lampionov in tako naprej so najeti
berači, oblečeni v izposojene zelene uniforme, na glavi pa
imajo koničast kLobuk z rdečim peresom. Mrtvaški voz je
prekrit z rdečo svilo, bogato izvezeno z zlatom, pod balda-
hinom pa gre sin, ki ga podpirata dva moška, sin je namreč
tako potrt, da ne more hoditi sam in tudi ne more sam najti
poti. Spredaj gredo lamaistični duhovniki v belem, godba
piska najbolj hrupne viže, glasovi njihovih instrumentov
so res taki, da vzbujajo v človeku vero v duhove, v njih
zveni nekaj skrivnostnega, kar vznemirja živce. Bobni ro-
počejo, nad sprevodom kroži tenka meglica.
MARY
V Fu-Laiju so bih vsi dobri z mano, celo gostje, ki so
prihajali tja, in na vsem potovanju niso bili rajhovski
Nemci nikjer tako ljubeznivi kot tu, če pa so Nemci ljubez-
nivi, vemo, da so ljubeznivi nenavadno...
Čeprav sem Charlotto, ki sem jo poučevala, in prijazno
gospodinjo, ki me je štela k družinskim članom, imela
zares rada, pa sem v Fu-Laiju vendarle imela najraje Mary.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
POHOD NA
SNEŽNIK
Prejšnji teden je bil že sed-
mi zimski vzpon na Snežnik,
ki ga organizira PD Ilirska
Bistrica. V soboto je bil po-
gled z vrha nepozaben,, saj
smo videli celo Julijce in Ja-
dran. Med udeleženci pohoda
so bili tudi planinci PD Pol-
zela, PD Zabukovica, PD Že-
lezničar, PS Cinkarna in Met-
ka ter drugi. Za organizacijo
vzpona si posebno pohvalo
zaslužita Janko Muha, ki je
dal tudi idejo za ta pohod in
Vojko Celigoj. Organizatorji
pohoda si zaslužijo vso poh
vaio. V nedeljo je bila na vrhu
tudi proslava v spomm na ju-
naški boj borcev istrskega
odreda, ki jim je pohod tudi
posvečen.
И. J.
PRVO
ORIENTACIJSKO
TEKMOVANJE
v soboto prireja PD Pui/.e
la pod p()kr()viteljstvt)m sa-
vinjskega MDO inTKS Žalec
prvo letošnje orientacijsko
tekmovanje. Udeležijo se ga
lahko vsi člani PD od pionir-
jev do starejših veteranov.
Zborno mesto je železniška
postaja Šmartno ob Paki,
kjer bo start.
Proga bo vodila po Ponik-
vanski planoti preko savinj-
skega Riggija in se z njega
spustila navzdol. Na cilju bo
poskrbljeno tudi za topli na-
pitek. Pot bo dolga približno
tri ure, vendar ne bo naporna.
Udeleženci tekmovanja bodo
spoznali topografski del, ki
ga obkrožata Savinjska in Ša-
leška planinska pot.
BOZO JORDAN
ZBOR
NARAVOVARSTVENI
v nedeljo je bil zbor in-
štruktorjev varstva narave in
načelnikov odsekov GS pri
PD v domu v Kamniški Bi-
strici. Zbora so se udeležili
tudi predstavniki naših PD.
Beseda je tekla o delu na po-
dročju varstva, predvsem v
gorskem svetu. Precej govo-
ra je bilo o problemih vzgoje,
učnih pripomočkih in zbirki
dobrih diapozitivov. Tu bo
treba vse izdelati na amater-
ski osnovi. Aprila bo seminar
za inštruktorje VN v planin
skem domu pod Reško plani-
no nad Preboldom in tečaj za
gorske stražarje na Pa.'ikem
Kozjaku.
B.J.
LETNA
KONFERENCA PD
ZABUKOVICA
v petek ob sedemnajsti uri
bo v prostorih društva upo-
kojencev v Grižah letna kon-
ferenca PD Zabukovica. Po-
tem ko bodo podali poročilo
o delu v lanskem letu, bodo
na vrsti še dopolnilne volitve,
sprejeli pa bodo tudi pro-
gram dela za leto 1981.
FRANCI JEZOVNIK
TEKO CELJE
DAN
Obdobje desetih let je lahko kratko
ali dolgo. V desetih letih je mogoče
narediti veliko ali malo. V kratkem ob-
dobju smo veliko naredili, bodo jutri,
27. marca, najverjetneje ugotovili v Tr-
govski delovni organizaciji TEKO CE-
LJE, v sestavi SOZD Merx Celje.
Jutri namreč praznujejo vsakoletni
Dan »>1«, ki ima letos še jubilejno obe-
ležje - desetletnico Veleblagovnice T,
največjega trgovskega objekta v Ce-
lju.
Pred dvanajstimi, leti so se delavci
tedanjega Tehnomercatorja odločili,
da v Gubčevi ulici na nekdanjem par-
kirnem prostoru pri restavraciji Koper
zgradijo veleblagovnico. Z gradnjo so
končali v dveh letih in veleblagovnico
so 27. marca slavnostno odprli.'Od
tod Dan »T«.
Veleblagovnica T, ki je splošnega
tipa, ima v štirih prodajnih etažah de-
vetnajst oddelkov:
-	prehrana
-	elektro akustika
-	steklo-porcelan
-	fotooptika
-	usnjena galanterija
-	kozmetika
-	tekstilna galanterija
-	bonboniera
-	papirnica
-	žensko perilo
-	moško perilo
-	pletenine
-	manufaktura
-	otroške potrebščine
-	moška konfekcija
- - ženska konfekcija
-	obutev
-	športne potrebščine
in bife
Obsežno, raznolično. Na 2860 kva-
dratnih metrih neto prodajne tlorisne
površine je kupcem na voljo kar pri-
bližno 20.000 različnih prodajnih
predmetov.
Veleblagovnica T je bila ob otvoritvi
po tridesetih letih prvi nov celjski tr-
govski objekt takšne vrste. Potreba po
takšni veleblagovnici je bila očitna. To
je dokazljivo tudi s tem, da je že v
prvih dneh privabila številne kupce s
širšega celjskega območja, od Zasav-
ja prek Kumrovca do Savinjske doline.
Število kupcev pa je naraščalo iz leta v
leto.
Danes se dnevno zaustavi v Vele-
blagovnici T približno 6500 kupcev, za
njih pa poskrbi 176 prodajalcev ali še
bolje svetovalcev v dveh izmenah.
Lahko zapišemo, da je ogromna veči-
na potrošnikov zadovoljna s postrež-
bo oziroma nasveti na vseh oddelkih.
Nasveti so pomembni, saj gre za bla-
govnico samoizbirnega tipa.
Leta 1972 so zabeležili v blagovnici
70 milijonov blagovnega prometa, lani
pa že 350 milijonov.
Toda. v TEKO ugotavljajo, da je Ve-
leblagovnica T danes že premajhna
glede na to, da je kupcev vedno več in
je tako prostorska stiska vse bolj očit-
na. To pomeni, da bi Celje že potrebo-
valo novo podobno blagovnico. Do-
kaz so statistični podatki, na osnovi
katerih so v TEKO ugotovili, da je bla-
govni promet na kvadratni meter pro-
dajne površine občutno večji od slo-
venskega povprečja za tovrstne ob-
jekte.
Dan »T« pa ne bodo slavili samo
delavci v veleblagovnici, ampak vseh
264 zaposlenih v TEKO, saj TEKO
združuje poleg T kot osrednjega ob-
jekta še prodajne enote Salon T, No-
vost, Posrednik, Dom in Kekca v Za-
grebu.
Njihova najnovejša pridobitev je so-
dobno urejena nova prodajalna Dom v
Cankarjevi ulici, kjer bodo kupci dobi-
li vse za dom, stanovanje, darila itd.
V sklopu SOZD Merx je razvojni
program TEKO dobro zastavljen, še v
tem letu načrtujejo pridobitev dveh
novih prodajaln z adaptacijami v ob-
stoječih objektih v Cankarjevi in Lile-
kovi ulici v Celju.
Skupaj s TDO Moda Celje pa pri-
pravljajo načrte, da bi v začetku pri-
hodnjega leta začeli z gradnjo nove
blagovnice ob Ljubljanski cesti v Ce-
lju nasproti Glazije. Objekt bo nekoli-
ko manjši ko.t je sedanja Veleblagov-
nica T, z njim pa se bo TEKO skupaj z
Modo približal kupcem Otoka, Ostrož-
nega, Lave, Levca in Savinjske doline.
Ob jubileju zagotavljajo delavci TE-
KO, da se bodo še bolj trudili za zado-
voljitev kupcev, v času TEDNA »T« (od
23. do 28. marca) pa jim bodo ponudili
na večini oddelkov blago po ugodnej-
ših cenah.
- 26. marec 1981
k--
oORTNI KOMENTAR
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
KIPNI ŠPORTI V CEUU
P napredku nazadovanje
i(i še dolgo tega, ko smo se
rjiju ljubitelji športa izre-
^ radi in tudi upravičeno
jivalili s tem, da verjetno v
joslaviji ni mesta s takš-
^ številom prebivalstva in
jpodarskim potencialom,
(je naše mesto, in da bi
jfasno imelo vsaj toliko
jlitetnih športnih ekip,
, smo jih imeli mi. Zal že
,ramo govoriti o prete-
času, kajti v to nas pre-
bujajo trenutno doseženi
(iltati.
¡ Celju prednjačijo atleti,
¡ofnetaši, košarkarji, ho-
^sti na ledu, kegljavke,
flci... To so ekipe, ki za-
upajo VELIKO število
jlcev, oz. tekmovalcev,
)BRO opremo (mnoge pri
f ni dobiti), SOLIDNE
jnovalne pogoje, STRO-
iVNE kadre, ne nažadnje
^vsem tem POVEZAN de-
To so tudi ekipe, ki na-
ipajo v najvišjih rangih
îiiovanj v Jugoslaviji:
¡zna tekmovanja, prva in
Iga zvezna liga...
Jezultati so opazni in o
h tokrat ne bi govorili. To-
it bi komentar obrnili dru-
n, recimo tja, da doseženi
¡ultati počasi bledijo, da
10 več takšni, kot bi morali
j, kot smo jih želeli in kot
10	jih ne nazadnje imeli.
Kompletna atletska zvez-
; tekmovanj a zahtevajo od
ipe v olimpijskem progra-
11	vsaj 40 atletov!
Ì košarki, rokometu, ho-
ju na ledu... povsod je več
t deset športnikov! Ce vse
to in še kaj drugega sešteje-
mo, vidimo, da smo mesto z
najbolj »dragimi« športi (po
številu namreč v elitnih ra-
zredih)! Zamislite si opremo
za hokejista! Zamislite si
opremo za dobrega strelca
(so v Celju)! Koliko stane (pa
jih še nismo omenili) vrhun-
ska ekspedicija v gore, kjer
smo Celjani med vodilnimi!
Se bi lahko naštevali. In vsa-
ka ekipa oz. vsako društvo si
pomaga na >»svoj« način pa
čeprav imamo »zakone« in
merila, da mora to potekati
drjugače. Zal je še vedno ta-
ko, da direktor neke delovne
organizacije ne prevzame
kluba ali društva zgolj zato,
ker ga »pesti« PROSTI čas,
ampak bolj zaradi drugega,
kako nekemu klubu zagoto-
viti sredstva za najvišji
uspeh. In ko enkrat pride do
tega, postane šport suženj in-
dustrije, to je pa hudičevo
slabo, kajti šport postane
motor in v njem se vrti šport-
nik, sodobni gladiator.
Bolj, ko v Celju govorimo
o tem, da so ekipni športi za-
čeli padati (rokomet po pad-
cu iz prve lige ne more več
nazaj kljub številnim pono-
vitvenim možnostim, košar-
karji Libele so po nekajlet-
nem čudovitem vzponu »pri-
romali« nazaj, uspeh hokeji-
stov na ledu je samo navi-
dezno resničen - tu so Jese-
ničani in kljub tretjemu me-
stu so brez prave ter stalne
udeležbe v reprezentancah
itd., pri atletih priliv »zuna-
njih«, edini resnični doma
»vzgojeni« mojstri so še pri
minimalnih ekipnih športih
kot npr. kegljanju in strelja-
nju), bolj bi morali začeti
trezno razmišljati o tem ALI
VSE TO PRENESEMO!!!
Ali vse to zmoremo!
Jugoslovansko ekipno
zvezni tekmovalni sistemi se
vse bolj razširjajo, nihče pa v
tem ne vidi »šparanja« in tu-
di kvaliteta v ekipnem me-
dnarodnem merilu pada. O
vsem tem bi lahko napisali
čudovito analizo, vendar...
Poiskati bo treba RAZMEJI-
TEV in kaj HOČEMO oz. bo-
lje, kaj ZMOREMO. Ocene
na vseh občinskih ravneh
(TKS, ZTKO, svet pri OK
SZDL itd.) so trenutno takš-
ne, da ne napredujemo, tem-
več nazadujemo. Dobro bi
bilo, da bi o tem kaj širšega
in JAVNEGA rekli, saj ne
nazadnje si ne moremo pri-
voščiti dvojnega: na eni stra-
ni zahtevati vrhunske in izje-
mne dosežke, po drugi strani
pa se zavedati, da nismo v
stanju za vse to spraviti sku-
paj vsega potrebnega (član-
stvo, kadri, objekti, oprema,
denar...)!
In ob zaključku nedoreče-
nega razmišljanja (morda
ga bo kdo dorekel? Vse bo
dobrodošlo!): Celje šport
ljubi (in tudi potrebuje!),
vendar ali je to že dovolj za
včasih melagomanske načr-
te posameznikov in skupin.
Ker je to bilo, smo zabeleži-
li tudi žrtve. Poskušajmo se
temu v bodoče izogniti.
TONE VRABL
KOVINAR
ŠTORE
PRED
REPUBLIŠKO
LIGO
v II. republiški košar-
karski ligi vzhod se tek-
movanje počasi končuje,
saj so do konca ostala še
tri kola. V 15. kolu je bil
derbi v Laškem, kjer je
Zlatorog premagal Šent-
jur 81:68, Kovinar Štore
pa je doma odpravil
ptujsko Dravo 98:73.
Strelci: Šlatau 29, Kita-
novski 18, Džuričić 15,
Planko 9, M.Mackovšek
7, B.Mackovšek 2 in Er-
javec 17. Kovinar je vse-
skozi vodil in v glavnem
dobro igral. To mu daje
upanje, da v naslednjih
(zadnjih) treh kolih iztrži
toliko točk, da bo dovolj
za osvojitev prvega me-
sta in uvrstitev v enotno
republiško ligo. Kovinar
bo še igral v gosteh s
Stražo v Novem Mestu in
doma (beri Šentjurju) s
Pomurjem iz Murske So-
bote ter domačini Šent-
jurčani. Tri zmage bi za-
dostovale za osvojitev
prvega mesta, ki ga zdaj
tudi zavzemajo. Zlato-
rog zaostaja za dve točki,
Šentjur pa je osmi. Pri-
hodnje kolo: Šentjur bo
igral doma s Pomurjem,
Kovinar gostuje pri
Straži in Zlatorog v Liti-
ji. Upajmo, da se bo vse
dobro končalo, saj bi mo-
rebitni uspeh štorskega
Kovinarja pomenil veli-
ko pri nadaljnem razvo-
ju košarke na celjskem
območju. "
OKOMET
10 AERO PRVI?
iinerva in Šoštanj v II. ligo?
f soboto se bo pričela tudi ro-
pietna sezona v vseh ligah ra-
Iv I. zvezni ligi, kjer že pote-
icelo zimo. Tako se bodo za
ike pričeli boriti z našega ob-
lija drugoligaši Aera iz Celja
igralke Velenja ter republi-
I ekipe Šoštanja, Minerve in
ekcije Celja v moški ter
lartno v ženski ligi, v drugi
mbliški ligi pa še igralka An-
ita.
lokometaši Aera se bodo v
'em spomladanskem kolu po-
rili v soboto ob 18. uri v Sport-
dvorani Golovca proti Jadra-
iz Kozine. Ekipa gostov ne bi
eia povzročati težave celjskim
ometašem, ki trenutno vodijo
lestvici in od njih tudi letos
iakujemo najboljše mesto ter
sn ponovno pot v težke in ne-
ove kvalifikacije. V priprav-
nem obdobju so Celjani odi-
lii več srečanj in škoda je le, da
«trtek ni prišel v Celje Parti-
ez Bjelovarja, čeravno je potr-
prihod in je tako razočaral
dalce in igralce Celja, ki so
ìli brez srečanja,
'fhnični sekretar Aera Celje
tìo Privšek in tudi trener Slo-
bodan Miškovič sta enotna, da bi
morali igralci Tomič, Pušnik in
Lesjak v vratih ter igralci Razgor,
Ramšaik, Anderluh, Manček,
Ščurek, Jonak, Kalin. Kleč, Sel-
čan. Medved in Božič osvojiti
prvo mesto. Torej uspeh pričaku-
jejo, vprašanje pa je, če bo ta mla-
da ekipa potem sposobna doseči
popolni uspeh tudi v kvalifikaci-
jah. Mladi igralci so v pripravljal-
ni sezoni dobro delali in dosegali
tudi lepe rezultate. Prvenstvo je
potrebno vzeti resno in ob An-
derluhu, Božiču, Kalinu na zuna-
njih mestih, s Ščurkom na črti
ter s krilnimi igralci Razgorom,
Selčanom in Kavčičem pa vratar-
jema Pušnikom in Tomičem lah-
ko Celjani le uspejo.
Poleg ekipe Aera pa sta se za
novo sezono zelo dobro pripravi-
li tudi ekipi Šoštanja in Minerve
iz Griž. Obe ekipi sta med vode-
čimi v republiški ligi. Trenutno
so prvi Soštanjčarii, toda Miner-
va ima spomladi boljši tekmoval-
ni razpored. Zato trener Šoštanja
Bojan Levstik meni, da jim je ne-
varna edino ekipa Minerve, s ka-
tero bodo rešili, kdo bo novi dru-
goligaš.
Soštanjčani so pričeli z delom
že 5. januarja in so redno vadili
štiri do petkrat na teden. Imajo
izredno mladinsko in kadetsko
vrsto. Minerva pa je vadila prav
tako uspešno in edina uspela
premagati Aero 24:21. Zato bo
dvoboj med Šoštanjem in Miner-
vo izredno zanimiv in tudi dra-
matičen.
Velenjčanke so pete v II. zvez-
ni ligi in z dobro igro bodo vseka-
kor ponovile lanskoletno uvrsti-
tev. Enako dobre so tudi igralke
Smartnega, ki bi lahko bile ob
koncu celo četrte. Le mladi igral-
ci Celja se bodo v republiški ligi
morali boriti za obstanek in so-
botna tekma proti Veliki Nedelji
že mnogo odloča o usodi Celja-
nov.
J. KUZMA
tolando pušnik
' »A«
Reprezentanci
Mladi celjski vratar, član
^kometnega kluba Aero
'^Ije, Rolando Pušnik, je do-
J^'el za svoje dobre »obram-
novo priznanje. Zvezni
'^lektor ga je po odpovedi
'^opskega vratarja povabil
priprave naše najboljše
selekcije. S tem še ni re-
^fio, da bo Rolando v njej
že takoj zaigral, ampak
' ^ sam poziv o», vabilo ve-
'Ito priznanje mlademu
'f'ortniku in Celju kot šport-
^Hu mestu v celoti.
___^
NA KRATKO
rogaška da, libela
še vedno ne
Rogaška je v enotni republiški
ženski košarkarski ligi doma pre-
magala Litijo 66:47 (najboljša
strelka Virant 25) in s 16 točkami
zadržala solidno peto mesto.
Celjska Libela je gostovala na Je-
senicah in izgubila 88:45 (najbolj-
ši strelki Božič in Cerjak po 13)
ter je z borima dvema točkama
na zadnjem, desetem mestu. V
prihodnjem kolu bo Libela igrala
v Celju s ptujsko Dravo, ki je
šesta. Rogaška pa bo gostovala v
Mengšu, ki je drugi. Slabi iz-
gledi!
comet na drugem
mestu
Slovenska moška košarkar-
ska liga: preseneča Comet iz
Slovenskih Konjic, ki je po 15.
kolu na odličnem drugem mestu
s samo štirimi točkami zaostan-
ka za vodećim Kraškim zidar-
jem! Comet je tokrat odpravil
Rudarja iz Trbovelj 82:78, naj-
boljši strelec pa je bil Šmid 27.
Elektra iz Šoštanja je igrala do-
ma proti Kanmiku in zmagala
68:67, največ košev pa je dal
Udrih 17. Comet je torej drugi,
Elektra pa sedma. 16. kolo:
Elektra bo gostovala v Ljublja-
ni proti Iliriji, ki je trenutno
tretja, Comet pa v Kamniku, ki
je predzadnji, deveti. Malo upa-
nja? Morda pa ne!
zlata puščica v
velenje!
v Lipici se je v republiškem
finalu z zračno puško za »ZLA-
TO PUSCICO« zbralo kar 237
najboljših slovenskih strelcev. V
predhodnih izločilnih tekmova-
njih pa je v vsej Sloveniji sodelo-
valo nekaj tisoč tekmovalcev.
Letošnjo »zlato puščico« je neko-
liko nepričakovano, toda pov-
sem zasluženo, osvojil 40-letni
Velenjčan Franjo Zučko s 558
krogi. To je nedvomno njegov
največji uspeh v njegovi 23-letni
strelski karieri. Tudi Celjani so z
doseženimi rezultati in uvrstitva-
mi zadovoljili, še posebej velja to
za Ervina Seršena, ki se je z re-
zultatom 557 krogov uvrstil na
odlično 3. mesto. Od naših so vi-
dnejše uvrstitve še dosegli: Tone
Jager 549, Jože Jeram 547, Bran-
ko Malee 545, Franc Hočevar 545,
Ivan Kočevar 540 in Fric Rezar
539 krogov.
Med tednom pa je bil v Sloven-
skih Konjicah povratni prijatelj-
ski dvoboj med SD »TONE ME-
LIVA« in SD »CELJE«. Tudi to
pot so zmagali Celjani, med kate-
rimi se je izkazal Ervin Seršen, ki
je zmagal s 557 krogi. Najboljši
pri Konjičanih je bil Franc Emer-
šič s 539 krogi.
TONE JAGER
ODLIČNA ODBOJKA V
CELJU
Igralke Golovca so v srečanju
republiške odbojkarske lige
končno pokazale igro, ki navdu-
šuje in privablja na igrišče prija-
telje tega lepega športa. Ekipo
Franja Malgaja iz Dobrij pri Rav-
nah, ki je druga najboljša ekipa v
republiški ligi, so celjske igralke
premagale s 3:1.
Najboljšo igro v celjskem moš-
tvu so prikazale sestri Mojca in
Alenka Voh, Lesjakova, Lebano-
va in Stisovičeva, pa tudi ostale
so s svojo izredno borbeno igro
zaslužile visoko oceno. V soboto
bodo igralke Golovca igrale v
Ljubljani proti Partizanu Vič.
KEGLJAVKE CEUA
VODIJO
v republiškem kegljaškem pr-
venstvu so celjske kegljavke po
dveh zmagah v vodstvu. Tokrat
so doma premagale selekcijo
Ljubljane 2403:2313! V celjski
ekipi so ponovno odlično keglja-
le nosilke tega športa Janja Ma-
rine 419, Magda Urh 410, Metka
I>esjak 410, Tanja Gobec 394, Ma-
rija Seško 397 in Lojzka Bajde
372 kegljev. Drevi se bodo v
Ljubljani pomerile celjske keg-
ljavke proti Gradisu. Moška
vrsta, ki je bila v soboto prosta
oziroma je srečanje proti Gradisu
preložila, se bo v soboto pomeri-
la v Kranju proti Triglavu!
ŠMARTNO JESENSKI
PRVAK
Sele na drugi spomladanski
dan smo dobili jesenskega nogo-
metnega prvaka v republiški no-
gometni ligi. V zaostalem jesen-
skem kolu so nogometaši Smart-
nega v derbi tekmi premagali
mariborskega Železničarja 2:1 in
si s točko prednosti priborili je-
senski naslov ter dobro pozicijo
za preostali del tekmovanja.
Manj uspeha so imeli igralci
Kladivarja, ki so na Glaziji iztržili
samo točko in po bledi predstavi
igrali proti Vozilom iz Nove Gori-
ce 1:1. Kljub vodstvu in lepem
zadetku Korena so Celjani popu-
stUi in dovolili oslabljenim go-
stom, ki so igrali le z desetimi
igralci, da so najprej izenačili,
pozneje pa bi lahko celo dosegli
zmagoviti zadetek. Nasprotno pa
Celjani niso imeli niti ene prilož-
nosti za dosego zadetka v dru-
gem delu igre.
V nedeljo bodo Celjani gosto-
vali v Kopru. V kolikor pa bodo
nadaljevali s tako slabimi igrami,
bodo vsekakor med največjimi
kandidati za izpad.
J. KUZMA
NAŠI ŠPORTNI DELAVCI
STANE PERTINAČ
Čakamo nadarjeno generacijo
Celje je med redkimi slo-
venskimi mesti, ki imajo
urejen šahovski klub. To po-
meni, da ima mesto, kjer se
lahko mladi in starejši obča-
ni zbirajo ob igri na 64 črno-
belih poljih. In tak šahovski
dom je v Cuprijski ulici v Ce-
lju, ki je odprt vsak delovnik
od 17. do 21.30 ure. Prostor
koristijo mladi in starejši ša-
histi Celja, še poseb^ pa v
zimskih mesecih. Šahisti
imajo v tem domu na razpo-
lago na dvajsetih mizah ša-
hovnice, šahe in najboljši tu-
di šahovske ure. Skratka
vsak, ki želi zaigrati šah, mo-
ra le v celjski šahovski dom.
Prostor je vedno lepo pri-
pravljen, pozimi ogrevan in
za vse to skrbi tajnik ŠK Ce-
lje in dolgoletni športni dela-
vec Stane Pertinač. Nekateri
prijatelji nogometa se ga še
spominjajo z nogometnih
igrišč, ko je bil celo republi-
ški nogometni sodnik, toda
kasneje je le dal prednost
svojemu »najboljšemu« ko-
njičku - šahu.
.Stane Pertinač se je s ša-
hom bolj resno seznanil v to-
varni emajlirane posode po
letu 1951, kjer so bila stalna
šahovska tekmovanja med
člani delovne organizacije.
Igrali so v bivšem gostišču
Lebič, kjer so imeli člani
emajlirnice svoje klubske
prostore. Od tu pa do član-
stva v ŠK Celje ni bila dolga
pot. Ze leta 1956 je Stane
Pertinač postal član šahov-
skega kluba Celje ter prevzel
tudi tajniške posle. Sam se
spominja teh časov:
»Mladi smo se zbrali v da-
našnjem šahovskem klubu,
katerega so priskrbeli za vse
šahiste v Celju takratni ak-
tivni šahisti Fajs, Vučkovič
in Šnajder. Prostor je takoj
postal zbirališče vseh šahi-
stov Celja. Ob starejših igral-
cih, kot so bili Mirko Fajs,
Peter Oder, Andrija Mišura,
so se že pojavili mlajši šahi-
sti Karl Janežič, Zvone Štrei-
her, Jože Jazbec, Zvone
Draksler, Jano Bervar, Milan
Ojstrež, Franc Pešec, ki so
počasi prevzeli mesta v celj-
skem moštvu. Ta generacija
je v zadnjih desetih letih tudi
nosila največje breme igre v
prvenstvenih tekmovanjih.«
Kaj pa danes?
»Čakamo na novo mlado
generacijo pionirjev in mlaj-
ših mladincev, ki bi lahko
ponovili prodor med najbolj-
še v Sloveniji in morda v Ju-
goslaviji. Imamo sicer nekaj
dobrih mladincev, toda pra-
vega vrha še ni. Z rednimi
šahovskimi šolami imamo
nadpovprečne igralce, ki pa
pozneje ne dosežejo pravi
vrh. Letos bomo v Celju celo
priredili v času od 28. junija
do 9. julija mladinsko šahov-
sko prvenstvo Slovenije.
Upamo, da se bodo najboljši
mladinci iz Celja in Žalca
uvrstili v sam vrh.«
Stane Pertinač, ki danes
dejansko skrbi za tehnično
plat delovanja celjskega ša-
hovskega kluba, je tudi zvez-
ni šahovski sodnik. Kljub te-
mu, da je samo prvokategor-
nik, pa je vsekakor eden od
stalnih igralcev hitropotez-
nega šaha v Celju. Brez Sta-
neta Pertinača bi celjski ša-
hovski dom ostal prazen.
J. KUZMA
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 15
Rogaška Slatina je bila prvi organizator velemojstrskega mednaro-
dnega šahovskega turnirja. Zmagal je Hubenstein, Vasja Pire pa si je
na istem tekmovanju delil 3. do 5. mesto.
Vprašanje:
Katerega leta je bil Igran šahovski veleturnir v Rogaški Slatini:
(pravilni odgovor obkroži)
1927	1929	1931
Nagrajuje Steklarna Rogaška Slatina, odgovore pa pošljite na
naše uredništvo do 10. aprila 1981!
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
ZGODILO SE JE
PROMETNE
NESREČE
ZA 250.000 DIN
ŠKODE
Na ravnem delu cestišča
pred nadvozom med Žalcem
in Šempetrom je voznik
osebnega avtomobila BRU-
NO PIHLER, 39, iz Ljublja-
ne, prehiteval tovornjak in
zapeljal na levi vozni pas ter
čelno trčil v osebni avtomo-
bil, s katerim je nasproti pri-
peljal J02E ERJAVEC, 45, iz
Ptuja. Do nesreče je prišlo
kljub temu, da sta oba vozni-
ka močno zavirala, tako da
telesnih poškodb ni bilo, ško-
da na vozilih pa je visoka -
250.000 dinarjev.
NAMESTO V
OVINEK, V JAREK
Iz Šmarja proti Šentjurju je
vozil z osebnim avtomobilom
PETER SET, 32, iz Šentjurja.
Ko je vozil po blagem klancu
navzgor v Stopčah, je pred
ostrim levim ovinkom iz nez-
nanega vzroka zapeljal narav-
nost v obcestni jarek, trčil v
vodovodni propust in se pre-
vrnil. Med prevozom v bol-
nišnico je umrl voznik Set,
hudo pa se je poškodoval nje-
gov sopotnik EMIL FEN-
DRE, 32 iz Šentjurja.
V POTOK JE
ZAPEUAL
v blagem ovinku v Franko-
lovem je zaradi neprimerne
hitrosti zapeljal z vozišča na
bankino voznik osebnega av-
tomobila IGOR KOVAČ, 22,
iz Stranic. Po bankini je pe-
ljal približno 20 m, nato pa je
trčil v električni drog, od tam
ga je odbilo v potok Pesnico,
kjer je vozilo obstalo na stre-
hi. Iz avtomobila sta padla
dva sopotnika BORIS FI-
JA V2, 18 iz Bokovelj in
FRANC JELENKO, 18, iz
Stranic, ki sta oba težje po-
škodovana.
GROBO
IZSlUEVANJE
Skozi Grušovlje je vozil s
tovornjakom JOZE FIRST,
23, iz Luč. Z dvorišča, z nje-
gove desne strani pa mu je
grobo izsiljeval prednost voz-
nik delovnega stroja za ze-
meljska dela FRANC JA-
MNIK, 24, iz Tera, v katerega
je trčil Firšt, ki ga je tudi od-
bilo s ceste. Pri nesreči se ni
nihče poškodoval, škode pa
je za 200.000 dinarjev.
KRONIKA
UPOŠTEVALI
TOŽILČEVO
PRITOŽBO
Poročali smo že, da se je
celjski tožilec pritožil na od-
ločitev celjskega temeljnega
sodišča, ko je udeležence sta-
novanjske afere oprostilo za
njihova dejanja. Višje sodišče
v Celju je upoštevalo tožilče-
vo pritožbo. Tudi zaradi vrstç
novih dokazov. Tako bo pf
vostopenjsko sodišče sta^^
vanjsko afero znova preso
jalo.
ZASTRUPITEV S
PLINOM
v stanovanju, v Debru pr.
Laškem se je z monoksidot^
zastrupila 13-letna deklica
Mati je bila popoldne v slui.
bi, deklica pa je bila sama do.
ma. Najverjetneje je prišlo do
zastrupitve s plini, ki so uha.
jali iz trajnogoreče peči.
USODNO PLEZANJE
PO LESTVI
s senika se je. vračal po le.
stvi navzdol AVGUST KO-
NEC, 65, iz Planine na Pohor.
ju. Nenadoma pa mu je spo.
drsnilo in med drsenjem se
mu je pletena jopica ovila
okrog vratu ter ga zadušila.
SMRTNA
POŠKODBA MED
DELOM Z ŽIVINO
JOŽICA BOZIC, 49, s Po-
nikve je čistila boks z živino v
hlevu na Ponikvi, last šent-
jurskega Kmetijskega kom-
binata. Med delom pa so jo
biki poškodovali, in s pod-
pludbami ter močnimi udarci
jo je našel sodelavec na ho-
dniku. Takoj so jo prepeljali
v celjsko bolnišnico, kjer je
še isto popoldne umrla.
OTROK V DVIGALU
SAM
v stanovanjski stolpnici v
2alcu se je peljala z dvigalom
sama 10-letna deklica. Ko se
je dvigalo že premaknilo pro-
ti zgornjim nadstropjem, ji je
padla na tla manjša žogica.
Deklica jo je hotela pobrati,
takrat pa ji je rokico prijelo
med dvigalo in vrata. Rešili
so jo stanovalci v četrtem
nadstropju, ko so slišali jok.
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 12 - 26. marec Тз^в^
št. 12 - 26. marec 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23

MADRID

v tri milijonsko glavno
mesto Španije smo se pripe-
ljali iz sončne južne pokraji-
ne Andaluzije v kateri smo si
ogledali Granado, Cordobo
in Sevillo. Čimbolj smo se
bližali mestu, tembolj se je
gostil promet; med osebnimi
avtomobili so prevladovali
•'Seati", to so licenčna vozila
italijanskega Fiata,^ ki jih iz-
delujejo v Španiji. '
Pogled na geografsko kar-
to Španije nam pove, da je
Madrid v sredini države z
nadmorsko višino 655 m -
tako visoko ne leži nobeno
glavno mesto Evrope.
Madrid slovi po svoji sve-
tovno znani umetniški gale-
riji Prado, ki ga po ekspona-
tih lahko enačimo z Lou-
vrom v Parizu in Ermitažem
v Leningradu. Galerija ima
nad 3000 slik največjih sve-
tovnih mojstrov čopiča.
Vseh razstavnih dvoran si
seveda nismo utegnili ogle-
dati podrobneje - dalj časa
smo se ustavljali pri špan-
skih mojstrih Goyi, Velas-
quezu, Murillu in El Grecu,
katerih mojstrovine so šte-
vilčno zelo močno zastopa-
ne. Na trgu de Espania smo
se ustavili pred spomenikom
satirika Cervantesa, ki sedi
na vzvišenem prostoru, pod
njim pa sta kipa njegovih ju-
nakov Don Kihota na svo-
jem konju Rosinantu in nje-
govega zvestega spremlje-
valca Sancho Panso na oslič-
ku. V neposredni bližini spo-
menika so zgradili najvišji
nebotičnik na Pirenejskem
polotoku. Spomenik pona-
zarja čas 16. stoletja, nebotič-
nik pa 20. stoletja - na ozkem
prostoru sta dva različna
obraza mesta.
Neverjetno dosti je v me-
stu gostinskih lokalov in to
takih, ki niso veliki. To so
nekateri bistroj i - pivnice z
enim samim prostorom v ka-
terem je par mizic in stolov,
sicer pa gostje stojijo. Streže-
jo sé razna vina, ki jih ima
Španija v izobilju, pa seveda
tudi pivo in manjše prigrizke
- tudi tople, ki jih kar sproti
pripravljajo. Zanimivo je, da
k vsem jedem prilagajo vlo-
žene olive, ki so precej slane,
tako gost potem več popije;
te olive so zastonj. Nasploh
cene v teh malih gostilnicah
niso visoke.
V zelo lepem nočnem loka-
lu smo si ogledali znamenite
andaluzijske plese flamenco.
Da Spanci visoko cenijo ta
nacionalni ples, so pokazali
na vstopnini, ki ni bila naj-
nižja in je bila enako visoka
vstopnicam za bikoborbo,
amreč od 200,00 din navz-
gor. No, v vstopnino je bil
vračunan razmeroma dober
napoj, ki so mu rekli »Kri-
stusova kri". Na odru so ob
izredno živahni muziki na-
stopali stasiti mladeniči v
črnih prilegajočih telovni-
kih, širokih črnih hlačah in
širokokrajnih klobukih. Mla-
denke - senjorite so imele šir
roka do tal segajoča krila pe-
strih barv, pod katerimi so
imele nič koliko širokih
spodnjic. Živopisni životki
so bili tesno stisnjeni, tako
so njihove prijetne obline
bolj izstopale. Ne bile bi
Španke, če v ušesih ne bi
imele velike obročaste uha-
ne. Ritem plesnih korakov je
enkraten in poudarjeno izra-
zit ob pokončni drži plesal-
cev, ploskanjem rok in Topo-
tanjem kastanjet.
Nočnih lokalov v obhki
barov je v Madridu na pre-
tek, tako se obiskovalcu ni
treba bati, da bi mu ob veče-
rih bilo dolgčas, pa tudi de-
narja se lahko znebi.
PIŠE:	1
ERNEST REČNIK
KDO BI SE MU UPIRAL?
Cvetoče drevo je najbolj pogosta tarča pogledov (ob po-
gledu na morje seveda in pa na Poldeka) naših kmečkih
žena. Letos je bil to tudi simbol prvega pomladnega dne, saj
smo se v Rovinju v petek nekaj po 18. uri zares poslovili od
zime. Spodnji posnetek pa prikazuje naše rožice med zele-
njem Crvenega otoka.
Foto: D. Medved

FIGOŽAR pri
Lembergu (Frgožar),
domnevni grad
Na griču - ledini Figožar pri Lem-
bergu pri Šmarju. Občina Šmarje pri
Jelšah.
O gradu govori le ljudsko izročilo.
Ogled na terenu je pokazal sledove
nekdanje utrjene, morda srednjeve-
ške postojanke. Strma kopa, ki jo z
dveh strani obdaja v teren vrezana
pot, je na preostalih dveh straneh
zavarovana z globokim obrambnim
jarkom, ki je še dobro razviden.
FRAJŠTAJN
(Freistein), grad
Nepreverjena lokacija na Gradišču,
zaselek fVajštajn v Pletovarjah pri
Dramljah.Občina Šentjur
1307 se omenja Chuntzel Fraj-
štajnski - von Freystein, vi tez žov-
neških gospodov. Ker so ti imeli tod
svoje posesti, je bil verjetno s tega
gradu. Po izročilu je bil tu grad ro-
parskih vitezov, katerega sledovi so
še vidni.
FRANKOLOVO
(Sternstein), dvor,
graščina
Leži v ozki dolini na lahni brežini,
ob potoku Tesnica, tik velike ceste
pri FVankolovem, Verpete 2. Občina
Celje.
Stavba, ki je bila podložna linde-
škemu gradu, se prvič omenja 1580
kot das Gebeu und gemauerte'
Stockh am Rephuenhof in der Eng
gelegen, posedoval pa jo je Hans
Seidel. 1604 je bila v rokah njegove
hčere Elizabete, soproge Seifrieda
pl. Gaisrucka, o. 1615 pa je na njej
gospodaril doktor teologije Kle-
mens Collin, prošt v Strassburgu na
Koroškem, kateremu je nadvojvoda
Ferdinand II. dovolil, seinen Edel-
manssitz oder Guet, bisshero Rep-
huenhof genant, hinfüran Stem-
stain zu nennenin se po njem tudi
imonovati. Podelitev naziva je bila
morda povezana z večjimi prezida-
vami graščine. Dr. Collinu je 1644
sledil njegov brat s svojimi sinovi,
okoli 1690 pa je graščina prišla v last
gospe Katarine J. pl. Teufenbach-
Mauerburg. Ta je prodala del gospo-
ščine baronu Sigmundu pl. Jabor-
neggu, drugi del pa duhovniku Jere-
bu. Jabornegg je oddal svoj del go-
spe Kath. Stragge roj. Führenberg,
ki ga je 1725 dobila v fevd. Nadaljnji
lastniki: 1760 - A. F. pl. Filipič,
1790-1809 A. Reichhold, nato nagla
menjava in 1815 Ignacij pl. Ressin-
gen. Tudi poslej so se lastniki naglo
m.enjavali: 1856 Karel Henn, 1857
Luka Notar, 1876 Kamilo grof Aic-
helburg, ki je graščino prenovil,
1881 Angležinja Alice Frančiška Fa-
ber, soproga angleškega konzula z
Reke, nato pa do zadnje vojne njen
potomec Jurij Sydnej Faber. Danes
so v stavbi stanovanja.
H graščini je sodila kapela sv. Tro-
jice, v kateri je 1724 izpričana prva
poroka in so v njej do 1787 opravljali
službo božjo. Ko so tedaj v naselju
pozidali novo župnijsko cerkev, so
kapelo bolj in bolj zanemarjali, 1862
pa jo je dal tedanji lastnik Tomšič
podreti. Material so porabili za zida-
vo šole.
Slovensko ime graščine Frankolo-
vo izvira šele iz 18. stoletja. Pred
zadnjo vojno je bila v njej dragocena
knjižnica in zbirka starin.
Zasnova stavbe je pravokotna, na
dveh vogalih poudarjena s poprek
postavljenima, neenakima stolpiče-
ma. Glavna fasada se odpira proti
parku. Tu je kamniten portal z boga-
to profilirano gredo, na kateri je let-
nica 1723. Nad njim je okrašena loč-
na bifora s stebričem na srodi, na
vrhu, v 2. nadstropju pa je preprosto
dvojno okno z ravno preklado. Na
retrofasadi sta dva močna kontrafo-
ra, na poševnini od vrha do tal pokri-
ta s škriljem. Tu se h graščini pravo-
kotno prislanja opuščena neogotska
kapela s stolpičem. Okna so v 19.
stol. predelali in poenostavili.
Tudi notranjščina stavbe je hudo
predelana. V pritličju so poleg pol-
krožnega portala z lahno posnetim
robom in hrastovimi vratnicami z
železno rešetko še ohranjeni banja-
sti oboki. Tak obok je tudi še v veži
1. nadstropja, vsi drugi starejši arhi-
tekturni elementi pa so prezidani ali
zabrisani. Graščino obdajajo ostanki
parka.
Frankolovo. Graščina v prvi polovici 19. stoletja

12
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec-
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a -Glavni urednik Novega tednika ifi
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko. Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar-
Mitja Umnik. Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. SteV
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Liubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369. 23-105.