List 3.
Gospodarske stvari.
0 reji brav ali ovac.
Govor dr. Orlov v občnem   zboru kranjske   kmetijske   družbe.
Po Kranjskem se redi veliko ovac, tudi so v već krajih naše deželice eden poglavitnih gospodarskih členov. Pri vsem tem vendar ni društvo naše dosedaj te nežne in koristne živinice kar nič v misel vzelo. Temu se je temveč čuditi, ker je že za vlado veličastne cesarice Marije Terezije bilo za dobro spoznano, v naši deželi ovce žlahnega plemena Merinoškega vpeljati.
Ako pomislimo, da ovca d& potrebne volne, okusnega in tečnega mesa, obilo loja, kožuhovine pa tudi gradiva za strune, sploh, da je vse, kar ima v sebi in na sebi, dobro za rabo, in da je tudi gnoj od nje posebno izdaten, dozdeva se mi vredno, da tudi to živino enkrat v misel vzamemo in prevdarimo: kako bi se dali dohodki od nje v naši deželi povzdigniti in to tem več, ker so nam o tej zadevi tudi došli glasovi od pod-družnic.
Da je reja ov&c koristna in hvaležna, tega sem s sam prepričal.    Lani  o kresu  sem  kupil 32 jagnet za 100 gold.   Vrh gnoja so mi dozdaj vrgla čez 200 gold. gotovih,   in  4 smo še domd pojedli,   zdaj pa imam še 16 starih, 8 pa jagnet blizo 100 gold. vrednih.
Ovca potrebuje v hlevu malo klaje; ona se večidel preživi na paši, da le niso tla se snegom pokrita. Za štiri mesece, ko mora v hlevu ostati, jej zadostuje po 5—6 funtov klaje na dan. Ona pa za ljubo vzame z ajdovico, suhim plevelom, suhim krompir]evcem, najraje ima frodel, perje sadnega in murbovega drevja.
Gotovo je, da po hribih in suhih planjavah boljše store »ego po močvirji, vendar-le morem trditi po lastni skušnji, da se tudi na vdelanem mahovji dobro redč in ne dobivajo metuljev, ako ni letina mokra.
Ovac je več plemen. So take, ki imajo žlahno, tanko, dragoceno volno, druge debelo volno nizke cene. Nektere so velike, ki tehtajo čez 100 funtov s srednjo volno, druge majhine, ki tehtajo 30 do 50 funtov z debelo volno.
Pri nas se dajo koristno ravnati vsa plemena.
Dobro pomnim besede grajščaka dolenskega pred 40 leti, kije rekel, da se žlahne ovce „merinos", kojih je ravnal nad 200, popolnoma splačajo z volno v dveh letih. Opomniti pa moram, da so tedaj ovce tega plemena stale v ceni po 10—20 gold., prazu ali ovnu pa je bila cena po 100 do 200 gold.
Pleme večin ov&c za srednjo volno imajo po go-renskih snežnikih, ki se je priredilo iz parjenja velicih z majhnimi.
Dve leti stara ovca da na leto do 3 funte volne, funt po 60—70 kr.; zaklana da 50 do 60 funtov mes&
in loja. Mesar da- za-njo v jeseni 6 do 7 gold. Če se ne molze, stori po dve jagneti na leto, sicer pa le po eno.
Priporočati posebno so ovce Jezerske fSeelander) nad kokriško dolino gosp. Stularja zarad posebne velikosti in lepe volne; to pleme je bilo celć v pariški razstavi pohvaljeno. Dve leti star praz (ovenj tehta do 130 funtov, ovca do 80 funtov.
Največ ovac na Kranjskem je majhnega plemena z debelo volno.
Ako pomislimo, da, kodar dobro store ovce nizke vrednosti, bi se dale ravnati tudi ovce više vrednosti, sili se nam želja, namesti naših slabih ovac dobiti ovce take, od kterih se smemo nadjati večih dohodkov iz volne in tudi iz mesd.
Kako pa to doseči, svetujem sledeče: Visoko mi-nisterstvo za poljedelstvo naj se naprosi, da nam odloči začasno na tri leta po 1000 gold. za nakupovanje žlah-nih ov&c in prazov; — ti naj se razdelijo v take kraje, kodar ovce ravnajo, po enakih pogojih, kakor se bodo dajali biki.
Omeniti je še, da reja ovac je posestnikom, kojim je mogoče najmanj 30 ov&c ravnati, v veliko korist, ker se mu ovčar splača.
Tudi je želeti, da se ljudje poprimejo reje ovac namesto koz, ktere po borštih neskončno škodo delajo , zlasti mlademu lesnemu zarodu, a vendar manj vržejo mimo ovac, ktere se najraje po travi pasejo.