i i “Razpet-Boyer” — 2012/10/24 — 11:06 — page 155 — #6 i i i i i i Lust am Forschen Walter Thirring, Lust am Forschen – Lebensweg und Begegnun- gen, Seifert Verlag, Dunaj, 2008, 288 strani + zgoščenka. Avtorja knjige, ki jo predstavljamo, smo spoznali že v Obzorniku za ma- tematiko in fiziko, 57, št. 4 (2010) na straneh 144–146, kjer smo pred- stavili knjižico Einstein entformelt, ki sta jo napisala Cornelia Faust- mann in Walter Thirring. V njej skušata bralcem čim enostavneje po- jasniti Einsteinovo teorijo relativno- sti. Medtem smo izvedeli, da je Cornelia uspešno doktorirala, Wal- ter Thirring, rojen leta 1927 na Du- naju, pa je prejel častno maturi- tetno listino na gimnaziji, ki jo je nekoč začel obiskovati pa je zaradi druge svetovne vojne nikoli ni do- končal. Tokrat pa predstavljamo Thi- rringovo avtobiografijo, katere na- slov in podnaslov pomenita Želja po raziskovanju – življenjska pot in srečanja. Avtor bralcu že na začetku po- jasni, da ni ravno leposlovni pisatelj in da bo zato njegov jezik razmeroma preprost. To praktično pomeni, da nam res ni treba znati posebno visoke nemščine, pa se knjigo že da kar prijetno prebirati, in to brez večjih težav. Avtor najprej opǐse izvor svojega priimka in svojo družino. Njegov oče, Hans Thirring (1888–1976), je bil tudi pomemben avstrijski teoretični fizik. Leta 1938–1945, od priključitve Avstrije k Tretjemu rajhu do konca druge svetovne vojne, so bila za Walterja ukradena mladost. Stareǰsi brat Harald je izginil v vojni vihri neznano kje, očeta so zaradi njegovih pacifističnih nazorov in odobravanja Einsteinove in Freudove teorije prisilno upokojili, Walterja pa kot še ne šestnajstletnega leta 1943 vpoklicali za pomočnika v protiletalski obrambi. Takoj po vojni je bil kot nemški vojak nekaj let v francoskem ujetnǐstvu, tako da ni mogel maturirati. Imel pa je veliko srečo, Obzornik mat. fiz. 59 (2012) 4 155 i i “Razpet-Boyer” — 2012/10/24 — 11:06 — page 156 — #7 i i i i i i Nove knjige da se mu je ob splošnem pomanjkanju ljudi s fizikalnim znanjem uspelo vključiti v delo na univerzi v Innsbrucku. Razmere so se sčasoma uredile, tako da je leta 1949 kljub formalno nedokončani gimnaziji, a z dovolj znanja matematike in fizike, lahko doktoriral na Dunaju. Najbolj so ga pritegnile teorija relativnosti, kvantna fizika, kvantna elektrodinamika in kvantna te- orija polja. Njegova pot je potem šla hitro navzgor. Kraǰsi čas je delal in raziskoval v Dublinu, Glasgowu, Göttingenu, Zürichu, Bernu, Princetonu, na slovitem MIT-u, v Seattlu, na Dunaju in v Ženevi. Za svoje najplodneǰse obdobje si šteje leta od 1959 naprej. Leta 1971 se je dokončno vrnil na Dunaj, kjer je veliko napora vložil v ustanovitev Schrödingerjevega inštituta. Na svoji življenjski poti se je osebno spoznal s pomembnimi fiziki, kot so na primer Erwin Schrödinger, Albert Einstein, Werner Heisenberg, Wol- fgang Pauli, Robert Feynman, Elliott Lieb, Murray Gell-Mann, Arnold Som- merfeld, Guido Beck, Felix Ehrenhaft, pa tudi z drugimi osebnostmi, kot je bil na primer dunajski kardinal Franz König. Thirring se je upokojil leta 1997. V Thirringovi knjigi ne najdemo samo veliko osebnih avtorjevih spomi- nov in ne spoznamo le njegove splošne razgledanosti, ampak izvemo tudi veliko o pomembnih fizikih, ki so ogromno pripomogli k sodobnemu znan- stvenemu pogledu na svet, in nasploh dobimo dober pregled nad tem, kaj se je v fiziki pa tudi v matematiki dogajalo v 20. stoletju. Knjiga se konča s poglavjem Kaj je prineslo raziskovanje?, kjer je na kratko razloženo prav to. Thirring je avtor oziroma soavtor več fizikalnih knjig, ki so na voljo tudi v nekaterih naših knjižnicah. Spomnimo, da ima okoli 150 znanstvenih objav, številna mednarodna odlikovanja, med drugim Eötvösovo medaljo (1967), Schrödingerjevo nagrado (1969), Planckovo medaljo (1978), častni doktorat Univerze Comenius v Bratislavi (1994) in Poincaréjevo nagrado (2000). Thirringova druga velika ljubezen pa je glasba. Morda je ravno zato opisani knjigi dodana zgoščenka s posnetki njegove komorne glasbe, ki so jo izvedli ob njegovem 80. rojstnem dnevu na Dunaju. Marko Razpet 156 Obzornik mat. fiz. 59 (2012) 4