Nemoralnost in krivica. V Idriji, 26. aprila 1908. Cesarski kraljevi deželni šolski svet kranjski ima od zadnjih dui novo uradno glasilo. Dosl«j je služila temu naraenu »Laibacher Zeitung" s cesarskim orlom na čelu, odalej pa mu bo služil nSlo?enec" z označenjem na čelu: »Političen Iist za slovenski narod". Že ta firma sili človeka do sklepa, da je tudi v deželui šolski svet posegla politika, in sieer tista politika, ki jo zagovarja in propaguje imenovani list. Začudeni se vprašnjete: Politika — strankarstvo?! — Da! »Slovenee" z dne 23. aprila 1908 (št. 93) piše doslovno: „0. k r. d e ž e 1 n i š o 1 s k i s v e t. Deželni predsednik baron Schwarz otvori v slovenskem jeziku sejo ter pozdravi v lepi slovenščini nova zastopnika dežele, gg. deželna odbornika dr. Šusteršiča in dr. E. Lampeta, izražajoč željo in trdno nado, da bodejo zastopniki države, dežele in drugih faktorjev sporazumno sodelovali v dosegb smotroF deželnega šolskega sveta. Vimenu zastopnikov dežele se zahvali dr. ŠusteršiS za prijazni pozdrav in izreka od svoje strani v imenu dežele upanje, da bi bilo zastopnikoma dežele, ki nosi ogromna bremeua za šolstvo, omogočeno, harmonično sodelovati z drugimi člani deželnega šolskega sveta, osobito s čast. gosp. predsednikom. Dr. Susteršič je koncem seje novič prijel za besedo iu povdarjal, da ga je zelo prijetno dirnilo, da je gospod predsednik v slovenskem jeziku otvoril sejo. V kričečem nasprotju s tem dejstvora stoji samonemško vabilo k današnji seji s samonemškim duevnim redora. V inienu dežele pričakuje, da se v bodoče vabila dostavljajo tudi v slovenskem jeziku. Deželui predsednik je izjavil na to, da bode tej zahtevi ustregel. Nadučiteljem y Dobrepoljah je imenovan g. Fran Jaklič. Zaeasno vodstvo se podeli učitelju g. Štruklju. Ob enem je dež. šolski svet sklenil, da se g. Štrukelj imenuje nadučiteljem extra statum pod pogojem, da deželni odbor temu pritrdi. Začasno vodstvo II. mestne deške Ijudske šole v LjubJjani se podeli ondotnemu učitelju g. J. Jegliču. Zajedoo se skleue, da se na tej šoli ustanovi nadučiteljsko mesto extra statum pod pogojem, da pritrdi tudi deželni odbor. — Imenovani so: Gg. Fr. Flere v Št. Lovrencu za nadučjtelja v Bovtab, gdčna Alojzija Stebi za učiteIjico v Kokri, Ivana Orel za definitivno učiteljico na Mirni. Dovoli se pokoj nadučitelju Jož. Franketu v Št. Petru pri Novem mestu. Službenira potoin je prestavljen g. Fabinc Fran z Jesenic v Svibno, ukor dobita gg. učitelja Mihael Salberger ia Jožef Zicherl na Jesenicah. Na predlog dr. Lampeta se soglasno sklene, priporočiti c. kr. učnemu ministrstvu, da da g. c. kr. šolakemu nadzorniku Tumi v Postojni naslov ravnatelja. Poleg tega se je rešilo še več stvari notranjega zuačaja." Tako govori prvotni vir, torej ni dvomiti o resničnosti tega poročila, to tem raanj, ker ga vlada ni dementovala. Deželni predsednik baron Schwarz je govoril lepo slovenščino in zastopnika deželnega odbora sta bila vzradoščena nad tem. Obljubil je tudi gospod baron, da bo dostavljal vabila v slorenskem jeziku. Lepo, ker je pravično. Še lepše in še pravičnejše bi bilo, da izdaja deželni šolski svet druge spise in dokumente, ki so važnejši od ubogih vabil, v slovensketn jeziku, n. pr. službene dekrete. S tem bi se izpremenila ta navideznost jezikovne enakopravnosti v dejaujsko upoštevanje materinščine večine kranjskega prebivalstva. Toda komuniko, ki sta ga priobčila gospoda dr. Šusteršit» in dr. Lampe v nSlovencu" o zadnji seji deželnega šolskega sveta, utrjuje v slovenski javDOSti prepričanje, da ni poslala S L. S. svoja zastopnika v to korporacijo zaradi slovenskih pozdravov in slovenskih vabil, nego zategadelj, da se polagoma in brezobzirno uresaičijo mnogokratne grožuje, ki smo jih euli na shodih ali čitali v giasilih S. L. S. Uresničenje teh krvavih grožeDJ pa ne pomenja nie drugega, nego brutalno silo, ki naj udari z vso vehemenco po glavah in sreih uapreduega kranjskega učiteljstva! Kdor pozdravlja na ljubljanskem kolodvoru dr. Luegerja, strastnega Nemea in še strastnejšega zatiralca duuajskih čehov in nemških naprednih učiteljev, ta ga gotovo ne pozdravlja kot Slovenec, arapak kot njegov učenee, ki se prilega njegovi politiški morali učiteljevo in velenemško geslo: nMoč gre pred pravico!" Cast učitelju, ki je rzgojil dober zarod, in čast ucencera, ki ne delajo sramote svojemu učitelju! Saj to je konSni smoter vsake šole: delo naj rodi uspeh! Za nadučitelja v Dobrepoljah je imenovan deželni in državni poslanec Jaklič. Prav! Vzgojil 8i je svoje Ijudstvo ia daues je kralj v svojem kraljestvu. Ia kjer je kralj, ima še nadučitelj uekoliko prostora. Jakliču gre to mesto, ker si ga je prislužil z zvesto službo svojim dobrotnikom. Njegov namestuik je Ivan Štrukelj. Ker ima že osem službenih let, raed temi pet definitivnih, naj dobi še naslov nadučitelja. Ako iraamo mlade dvorne svetnike, zakaj bi ne iraeli še mladih nadučiteljev! Sicer sem jaz za svojo osebo prav odloeeu nasprotnik vsera takim in enakim naslovom, ker je zame poleg eloveka učitelj najlepše ime. Vzlic temu privoščim Štruklju lepo odlikovanje. Za te voščilo ne pričakujem nobene zahvale, ker mi zadostuje, da ne pozabi tov. Štrukelj tistih dni, ko se mu je na Robu — če se ne motim — slabo godilo in je iskal zavetja in podpore drugod in ne pri nSlovenskem Učitelju". • A takoj tukaj je udaril deželni šol. svet ob struno pristranosti. Poznaui vec tovarišev, ki štejejo po dvajset do trideset službenih let in ki so že imeli naslove nadučiteljev. Bili pa so prestavljeni — recirao — v Ljubljauo in so obenem izgubili to, kar so že imeli. Pravično bibilo: ()e damo n.jemu, česar še nima, vrnimo tistim to, kar so že imeli. No, eden vendar dobi to, kar je že imel — prijatelj Janko Neporauk Jeglič. Če bi ga zdajle sreeal kje na ulici v Ljubljani, bi mi prijazno — kakor je njegova lepa navada — segel v roko in bi se čudom čudit, kako je to prišlo. Njemu se niti sanjalo ni! Seveda, kdaj se korau kaj takega sanja, če nikoli ne misli na take reči! Odloeen in odkrit značaj je, zato ima same čedne misli. Kako se je torej to zgodilo? Na tisti šoli, ki jo sedaj vodi z močno in veščo roko, je pet po službenih letih starejših učiteljev — eden celo z izpitom za raešeanske šole; od tistih, ki jih je predlagal raestni šolski svet, ima vsak več službenih let kot on, in eden tudi izpit za rneščanske šole; pa raorda se dobi še kdo v Ljubljani, ki služi dlje casa kot on — a eno je, in to je glavno: med vsemi temi ni nobenega Jegliča! Sam stoji pod drevesora, ki sipljejo z njega dobrotne roke zrelo sadje. Kako se bo klanjalo pred njim njegovo učiteljstvo, tega ne vena, a si mislim. Saj ve tudi to ueiteljstvo, da je razen starosti še sposobnost in značaj, ki ustvarja moža! Cujem, da je eden zastopnikov deželuega odbora pri tej priliki udaril s pestjo ob mizo. Tega bi se gospod baron Schvvarz ne stnel ustrašiti, ampak bi moral kot šef naše uprave v deželi čuvati avtoriteto e. kr. raestnega šolskega sveta. Če pojde to tako naprej, postanejo vsi sklepi vseh c. kr. okrajnih šolskih svetov brezpomembni in vsi e. kr. okrajni šolski sveti nepotrebni. In vsa naša uprava, ki je vrgla vajeti v smele roke gospostva željnih avtokratov, pride po poti nemoralaosti ob ves kredit ter oskruni našemu šoUtvu diadem vzvišenosti, morale. etike in nepristranosti! A kaj pomaga dokazovanje, kjer vlada politiška strast in dela poklone uradna neodlofnost in uslužnost! Moč gre pred pravico. In to neraoralno načelo je vrglo tovariša Fabinca z Jesenic tja gor \ hribovito Svibno. Mlado in delavno življenje, ki je živelo šoli in jzven nje čuvalo po svojih najboljših močeh in najblažjih namenih slovenske zeinlje pod nakanami narodnih soražnikov, so vrgli v puščavo za kazen, ker je vredno plačila! T » j e umor na idealih! Kje jemlji tak mlad mož veselje do dela, če je kaznovan s tako silo zaradi malenkosti, ki so že pozabljene? Kje je skrb uene uprave, ki n3j vnema in izpodbuja, a naj ne mori mladega življenja? Ako odpušča Bog, pa njegovi služabniki kruto preganjajo in delajo sramoto svojemu Gospodu! Moč gre pred pravico! . . . Vse strele so to pot udarile na Jesenice! Perun z Dobrove! Še to naj izposlujeta zastopnika deželnega odbora, da dobita tovariša Salberger in Zieherl siovensko pisana ukoia. Z domaeo besedo se bo dalo lepše povedati, kaj sta zagrešila, nego bi se dalo to s strahovi* timi periodami aradne nemščine : Gospod deželni predsednik Schwarz pa naj blagovoli odrediti, da se ne bodo v novem u r a'd n etn glasilu razglašali u k o r i, 'ker je to proti § 46. zakona z dne 29. aprila 1873., dež. zak. št. 22 (III. oddelek), ki določa, da se daje ukor (posvarilo — Verweis) vselej p i s m e n o , ne določa pa, da se naj r a z g 1 a s i j a v n o v č a s o p i s u ! K temu moram pripomniti troje: 1.) Kdorkoli je to razglasil v rSloYeneu", je kršil vedoma uradno tajnost. 2.) Javno razglašanje ukorov je n e m oralno in netaktno, ker hoče ponižati kaznovanca, ga izpostaviti javni obsodbi in mu škoditi na časti. To vpliva nanj deprimitujoče in ga napravlja apatiškega. Kvalifikacija je tajna, ukore pa razglašajo! 3.) Tako razglašanjeje nasilen prit i s k na ves stan in je nečastna grožnja, češ: Glejte, to vas čaka, če ne zatajite svojega prepričanja! Gotovo se je že dogodilo. da je škof ukoril tega ali onega duhovnika. Ali ste že kdaj Čitali v ^Slovencu" ali rDomoljubuu, kaj se je odigralo med škofijo in dotičnim župniščem ? Ne! Ostalo je tajno, kakor je pravilno ! Tak je torej novi kurz v deželnem šolskem svetu kranjskem. Učiteljstvo je iraelo prej vsaj zastopnika, ki ga je poklicala vlada v to korporaeijo iz njegovih vrst. Sedaj ga nima več! Praviea, ki sedi ob portalu deželnovladne palače, je napravljena iz kamena, in še vedno je resnična beseda, da nimajo src! Duhovščina — cerkev — ima v deželnem šolskem svetu tri duhovnike, mi nobenega svojib. To je delo ucne uprave, ki bi naj branila svoje učiteljstvo, pa ga izigrava v prid eni politiški stranki. Moč gre pred pravieo! V jubilejskem letu hočejo imeti mir v deželi, tako pravijo. A kje so pogoji? Ali hočejo imeti mir, ki naj vzkipi iz naše krvi ? Takšnega rairu ne bo! Nikdar ne moremo dopustiti, da bi živeli drugi na našo škodo. Drug poleg drugega, sicer ne! Toda kakšna je njihova Tolja, to je pokazal začetek jubilejskega leta v deželnem šolskem svetu kranjskem! * * * In sedaj še besedo vam, bratje! Težka, neusmiljena roka, oblečena v železno rokavico, se je stisnila nad narni. Padle so prve žrtve. Lahko bi imenoval vse tiste, ki se padejo, in vse tiste, ki bodo povišani. S temi poslednjimi bodo kmalu gotovi. Ti že poskakujejo od veselja in ploskajo krivici, nemoralnosti. Sami so polni otrovane krvi, zato ne morejo drugače. Noč je njihov dan. Hrepene po plačilu, kakor bi bili podkupni. Naj dobe plačilo! Mi pa bratje. ako nimamo ničesar drugega, imamo častinpoštenje. To dvoje bomo b r a n i 1 i ! — zvesti v službi, zvesti mišljenju — č.etudi p a d e m o v s i ! Žal mi je, bratje, da mi v teh težkih dneh ne raorejo do živega! Za vas, ki ste pošteni in značajni, bi prebil vse gorje in vse krivice, ki čakajo tega ali onega. Ako pride kdaj dan, da me lahko udari palica, urezana za vas, bom ponosno sprejel vsak udarec, ker vem, da je naša preteklost in sedanjost žalostna, a lepa naša bodočnost! Engelbert Cfangl.