L'tudi jska Štev. 47 Leto Vil Lastnik in izdajatelj: Okrajni odboi Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št- 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru CENA 10 oiy [/ćli V ivo uesTo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO Videm-Krško, 27. novembra 1954 »9. NOVEMBER DAN REPUBLIKE Ljudje se radi spominjamo dogodkov lz preteklosti našega življenja, tembolj še zato, ker v spominu raje ohranjamo vse kar je lepega In plemenitega, pozabljamo pa trpljenje in napore. Vsi narodi — veliki in mali, bogatejši in revnejši — s ponosom praznujejo obletnice velikih dni svoje zgodovine, slavijo svoje zmage in utrjujejo patriotično zavest vsakokratne generacije in mladega pokole-nja. V prehojeni poti, v naporih za dosežene uspehe ter v slabostih in težavah lastnega dela in medsebojnih odnosov iščejo ljudje Izkušnje, bogatijo svoj razum, utrjujejo enotnost, dvigajo sebe in s tem tudi svojo domovino vedno više. Jugoslovanski narodi smo na vso svojo preteklost — davno in bližnjo — tembolj ponosni'. Naši dedje so nekoč branili ves takratni civilizirani svet pred navalom in nasiljem turških spa-hij z vzhoda. Potisnjeni med velike narode na zahodu smo se skozi dve tisočletji borili za sleherno pest zemlje, za pravico lastnega obstoja. Več kot 1000 let je trajal boj jugoslovanskih narodov proti sovražnikom z vseh strani in vseh vrst. V tem strašnem, neenakem boju smo se branili uspešno in končno zmagalL Majhni jugoslovanski narodi so sedaj na lastni zemlji sami gospodarji, in hite, da bi v gospodarskem, kulturnem in družbenem razvoju dohiteli najrazvitejše. Kdo bi bil v začetku druge svetovne vojne pričakoval to, kar je jugoslovansko ljudstvo ustvarilo potem, ko je bilo mz-oroženo, »razdeljeno« v več »držav«, ko so to ljudstvo zapustili stari »preizkušeni politiki«, ko so okupatorji slavili zmago nad bivšo jugoslovansko vojsko in ko so Nemci s pomočjo svojih »zaveznikov« oblegali Moskvo in London in se udobno sprehajali v mestih in vaseh skoraj dvajsetih evropskih držav. In prav naše delovno ljudstvo je storilo to, kar ni noben drug narod v svobodni zgodovini: goloroko se je dvignilo v splošno vstajo, se oborožilo, pognalo okupatorja in z ljudsko demokratično revolucijo hkrati zrušilo staro in ustanovilo novo ljudsko državo. Komunisti Jugoslavije niso pod vodstvom Titovega genija samo zbrali okoli sebe vse napredne in svobodne sile, temveč so jugoslovanske narode popeljali v zmagoslavni boj, vzbudili v njih množičen heroi*m, jih dvignili iz naroda hlapcev v narod borcev in zavestnih graditeljev lepše prihodnosti. 1941 so se nemški in italijanski fašistični puhloglave! pošastno smejali prvim borcem in se iz njih norčevali kot iz »avanturističnih mlečnežev«. A še jeseni istega leta enote partizanske vojske niso več vodile velike predele domovine posebno v zapadni Srbiji. Sledile so sovražne ofenzive, pokoli nedolžnega prebivalstva, množično uničevanje gospodarstva in imetja, pregnanstva in izseljevanje; okupator je organiziral mučilnice. Nastopilo je trpljenje, kakršnega človeška zgodovina ne pozna in kakršno se — o čemer smo vsi popolnoma prepričani — ne bo nikoli več ponovilo. Kako so na vse to odgovorili naši narodi? Stisnili so pesti, kot en mož so šli v boj, snovali svojo vojsko, gradili novo Ijud- rodne osvoboditve Jugoslavije. Prvo zasedanje AVNOJ ima značaj Vrhovnega sveta narodnoosvobodilnega pokreta, hkrati pa predstavlja tudi zarode! vrhovnega organa nove oblast« delovnega, borečega se ljudstva. 29. novembra 1943. leta se AVNOJ sestane drugič. Tudi tokrat so si delegati iz vseh predelov Jugoslavije s puško v roki prebijali pot v Jajce. Drugo zasedanje AVNOJ predstavlja dejansko in formalnopravno rojstni dan nove Titove, socialistične Jugoslavije. Tu je uzakonjena federativna in demo- sko oblast. Prezirali so smrt in se odrekli vsemu, kar je za redno življenje potrebno. Z nadčloveškimi napori so zmagovali, vsak dan In povsod. Komunisti so se borili v prvih vrstah in bili najboljši borci, hkrati pa so kot vodeča politična sila z besedo In črko pojasnjevali ljudstvu smoter in smisel borbe, način ter pota, po katerih se je lahko dosegla končna zmaga. Ljudje so opustili politična in druga medsebojna nasprotstva in se združili v Ljudski fronti — Osvobodilni fronti. Izven te množične in vseljudske politične fronte so ostali resnično samo izdajalci in strahopetci. Naša vojska — Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi — se je zvrstila v brigade in divizije. Oboroženo ljudstvo je konec novembra 1942. leta v Bihaču preko svojih samo diverzantske in propa- j predstavnikov osnovalo AVNOJ gandne akcije temveč osvobodile ! — Antifašistični svet (veče) na- vP©sweiovan!e v CaSeških Toplicah Zgodovinsko mesto Jajce, kjer je bilo 29. novembra 1943 drugo zasedanje AVNOJ Na pobudo okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v Krškem je okrajni LO Krško -sklical posvetovanje strokovnjakov, ki delajo na področju našega okraja, predstavnikov odgovornih forumov OLO in tovarišev-domačinov, ki delajo kot strokovnjaki na službenih mestih drugje v Sloveniji ali sicer poznajo razmere in poldne pa ho posvetovanje zaključeno. Na posvetovanju bodo ocenili dosedanje napore in delo OLO Krško na gospodarskem ter kultumoprosvetnem področju, prav posebno skrb pa bodo posvetili izmenjavi mnenj o bodočih nalogah okrajnih forumov na teh dveh sektorjih družbenega življenja. Predstavniki OLO Probleme Spodnjega Posavja, i Krško pričakujejo, da bodo ne- Posvetovanje se je začelo danes dopoldne v Cateških Toplicah z referatom o gospodarstvu krškega okraja in njegovih perspektivah, posebej pa bodo obdelani problemi industrije in obrti, kmetijstva ter trgpvine, gostinstva in turizma. Jutri bodo udeleženci Posvetovanja- razpravljali o kultumoprosvetnih problemih krškega okraja, po- posredni stiki domačih kadrov s strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s problemi Spodnjega Posavja v republiškem in okrajnem merilu, koristni za seznanitev z vsemi problemi, ki so pred nami, zlasti pa za ugotovitev, kako najbolje pripraviti vse potrebno za družbeni plan za leto 1955. kratična ureditev nove Jugoslavije; Tito je bil Imenovan za maršala, prepovedan je bil povratek bivšemu kralju (kot predstavniku stare oblasti) v domovino in odvzeta je bila stari vladi v emigraciji pravica, da še nadalje nastopa v imenu jugoslovanskih narodov. Tokrat je bil narodnoosvobodilni pokret in njegova narodnoosvobodilna vojska edina sila na terlt. okupirane Evrope, ki je vodila veliko osvobodilno vojno proti še neporaženemu hltlerizmu. Zato so vlade Združenih držav Amerike in Velike Britanije, nekaj mesecev kasneje pa tudi Sovjetska zveza, priznale naš narodnoosvobodilni boj in resnica o naših narodih si je trdno utirala pot med vse narode sveta. Za nas Slovence je drugo zasedanje AVNOJ še posebej važno, ker je AVNOJ kot najvišje zakonodajno in izvršno telo narodov Jugoslavije potrdil sklepe Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal oktobra istega leta. Kočevski zbor je med drugim sklenil, da se vsi Slovenci združijo v eni državi in vključijo v skupnost jugoslovanskih narodov. Od II. zasedanja AVNOJ do konca vojne — 15. maja 1945 — je jugoslovansko ljudstvo s svojo armado osvobodilo vso domovino s Trstom in Koroško vred in si zgradilo temeljne pogoje za samostojno, svobodno in socialistično rast v demokratični republiki. Z volitvami novembra 1945 je samo potrdilo že dejansko izvršena zgodovinska dejstva in jim dalo tudi pravno obliko. Bila je proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija. V osvobojeni domovini praznujemo sleherno leto 29. november — Dan republike — z vse večjimi zmagami v izgradnji. Slavnim letom vojne sledi slavna doba socialistične graditve. in moči usmerjene v obrambo pred sovjetskim pritiskom — vzdržali smo in zmagali. 1949. leta so bile tovarne dane v npravo delavcem — temeljno socialistično načelo je bilo prvič v zgodovini prav v Jugoslaviji ustvarjeno. In vsako leto Imamo nove gospodarske veleobrate, ukročene so reke, ki nam dajejo dragoceno elektriko, lokomotive hitijo z vagoni po novih progah in motorna vozila po novih cestah. Iz zemljine globine curkoma teče nafta; pridobivamo jeklo, aluminij, baker, zlato... Vse to In še več kot smo pričakovali imamo, čeprav nam pogosto delajo težave vremenske In druge neprilike, čeprav so nam sovražniki vtikali palice v kolesje našega razvoja. Sedaj ko je izgradnja ključnih, najvažnejših industrijskih podjetij pri kraju, bomo dajali vse več sredstev za prosveto, zdravstvo In življenjsko raven, vrednost sredstev, vloženih v kmetijstvo, pa se bo v nekaj letih dvignila na približno 60 milijard din letno. 29. november 1954 praznujemo v zgodovini jugoslovanskih narodov v znamenju doslej največjih zmag na zunanjepolitičnem področju. Slovensko ljudstvo je dobilo vsaj en del svoje morske obale In rešen je, kolikor mogoče dobro, tržaški spor. Ustvarjena je enotna zveza balkanskih narodov v borbi za mir In v obrambnih naporih. Rusi so uvideli svoj lasten polom v preteklem napadu na Jugoslavijo in njene narode in sedaj nudijo roko sprave. Znotraj naših meja Je domovina vedno močnejša in lep& — postaja simbol naprednega človeštva in še posebej vseh delovnih ljudi. Socializem in njegove osnove že preplavljajo vse strani sveta. In mi, delovni ljudje Titove Jugoslavije, smo upravičeno ponosni, ker smo prvi zavestni graditelji tega novega družbenega reda — reda, ki mu je svojstveno družbeno uprav-Uanje, kjer ni izkoriščanja človeka Po človeku in kjer je človek človeku resnično brat. To je red, ki gradi človeku lepšo, brezskrbnejšo bodočnost In hkrati s tem dviga njega samega v bogastvu življenja in razuma. Ob Dnevu republike — 29. novembru se spominjamo rojstva države delovnega ljudstva. Ta država je ustanovljena zato, da prav delovnemu človeku pomaga odstraniti vsa nasprotja razredne družbe, pa tudi sebe samo, ne pa zato, da bi vsilila lju* dem družbeni red In način življenja, ki ni v njihovem interesu. Tovariši in tovarišice! Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva in Okrajni komite Zveze komunistov prisrčno čestitata vsem delovnim ljudem k doseženim uspehom in želita v prihodnje še več zmag v naših skupnih naporih socialistične graditve! Živela Federativna ljudska republika Jugoslavije In njen prvi predsednik Josip Broz-Tlto. FRANC KOLAR »Tisti rta Vzhodu tn tisti na | Zahodu naj sl bodo na jasnem o ‘ tem, da mi v svoji zunanji politiki ne zapuščamo poti, ki smo si jo utrli od leta 1948, to se pravi, 1 da imamo svojo lastno pot, da I zmeraj pogumno govorimo, kaj je pravilno in kaj ni na tej al 1 oni strani. Slehernemu naj bo I jasno, da mi ne moremo biti privesek nobene politike, da imamo J svoje gledišče In da znamo pre-i soditi, kaj je pravilno in kaj ni. Tisti ljudje na Zahodu, o katerih I sem malo prej govoril, ljudje, ki i nas nimajo radi kot socialistično deželo, naj si bodo torej enkrat I za vselej na jasnem o tem, da I je pokopana tudi sleherna utvara, de bi se lahko mi nekega dne 1 odpovedali socializmu in prese-I dlali v nekakšen »kapitalistični tabor*. O tem ni govora. Zdaj 1 mora biti tudi na vzhodni strani jasno, da se nikoli več ne misli-: mo vrniti v položaj, v katerem smo bili do leta 1948 oziroma v katerem so želeli, da bi bili, pa : smo jim rekli ,ne‘, in ker smo takrat rekli .ne' in prišli v naj-' strašnefši položaj, o katerem je lahko kaka dežela, bi bilo seveda dan, marveč, ki prav tako daje ogromna sredstva tudi v obramb- neumno zdaj privoliti v to, da_ bi ne namene, ker še ni dolgo tega, ko je bila vojna nevarnost dokaj se spet vrnili v takšen položaj. O tem ni govora. Ko pa bo to jasno slehernemu, a jasno bi moralo biti, bo jasno tudi to, da lahko, da morejo in morajo delati z nami takšnimi, kakršni ' smo. Mi smo dežela, ki prispeva ; ogromne napore ne le, da bi , ustvarila svoj boljši jutrišnji velika. Naša država je zmeraj pripravljena na največje žrtve, kadar gre z a zagotovitev miru, in to bo delala tudi v prihodnje ...« TITO pa slavnostnem zborovanja s Kopru. Odbor SZDL v Brežicah je razpravljal o komunah Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL so v minulem tednu razpravljali o venah in pojavih v trgovinah. Ugotovili so, da trgovina nima neupravičenih zaslužkov. Predsednik Okrajnega odbora SZDL Krško Franc Kolar je opozoril na dolžnost organizacij Socialistične zveze, da se bolj gibčno zanimajo za vprašanja, ki tarejo ljudi. Razpravljali so tudi o komunah. Med drugimi je tov. Kolar dokaj podrobno obdelal vprašanje ustanovitve komune lil poudaril, da je ekonomska moč nekega področja samo eden izmed pogojev za ustanovitev komune. Pri tem gre predvsem za ustvaritev osnovne organizacije družbenega upravljanje, kjer bodo vsi neposredni proizvajalci reševali vse probleme. S stališča družbenega upravljanja sp pogoji pri nas že dozoreli, vendar je če dosti gospodarskih In kulturnih vprašanj, ki So prav tako potrebna rešitve, da bomo komune dobro uredili. Med njimi je dvig kmetijstva za nas eno izmed najvažnejših vprašanj. J. Tudi za Švico izdelujemo velike ladje Ko je tovariš maršal Tito 22. novembra botroval spuščanju velike prekopceanske ladje »Drvar« v morje in si ogledal našo znano ladjedelnico »3. maj«, je pohvalil delovni kolektiv ladjedelnice, ki se je razvila zadnja leta v veliko podjetje. »Drvar« ima 10.270 ton nosilnosti in bo izročen Jugoslovanski linijski plovbi Istega dne so na Reki v lad- V Pečicah so se odločili za Brežice V nedeljo je bil zbor volivcev v Pečicah, na katerem so znova razpravljali o komunah. Po vse. stranskem pretresu vprašanja in sodelovanju navzočih so volivci sklenili, da se Pečice vključijo v brežiško komuno, ker imajo z mestom stare stike, trgovsko sodelovanje in najugodnejše prometne zveze. Vremenska napoved od 29. novembra do 4. decembra: V začetku prihodnjega tedna suho oz. lepo vreme. Od srede prihodnjega tedna dalje, to je s pričetkom decembra, zopet nestalno s pogostimi padavinami, pri čemer bo v drugi polovici tedna (okoli 3. decembra) močnejša ohladitev s snegom do nižin. Ob koncu tedna suho in hladno z mrazom ponoči. Letos: 30 milijonov kg riža v Makedoniji Nismo se zmotili v naslovu, ne: letošnji izredno dober pridelek riža v Makedoniji znaša po ocenah strokovnjakov 30 mi-, seveda precej dela, bo pa letos lijonov kilogramov. Največ so ga pridelali v kočanskem, skopskem in titoveleškem okraju. Makedonski kmetje kažejo za pridelovanje riža čedalje več zanimanja, saj jim to koristno hranivo prinaša lep zaslužek. Na hektar pridelajo povprečno po 6 do 8 tisoč kilogramov riža, zanj pa dobijo po 150 din za kilogram. S pridelovanjem riža 1948. leta so bde yse naše sile 1 z navodnjavanjem polj itd. je i predvideno. n. pr. v Makedoniji več sto kmetov, ki bodo dobili za prodani riž tudi po milijon in več dinarjev. Letos je tudi zelo dober pridelek bombaža v Makedoniji. Sodijo, da je letos gojilo bombaž osem tisoč kmetov več kakor lani, posajenih pa je bilo 5000 hektarov več, kakor je bilo jedelnid »3. maj« slavnostne postavili kobilice za prvo motamo ladjo, ki bo imela 10.000 ton nosilnosti in bo izdelana za švicarsko družbo »Suisse Atlantic«. Za Švico bodo na Reki zgradili tr, ladje, ki bodo dolge po 137 metrov, široke pa 18 metrov in visoke skoraj 12 metrov. Vinogradniki - sadjarji 1 Vinogradi ta sadovnjaki so nam dali svoje; stari so, izčrpani ta kličejo po obnovi. Temeljit račun pokaže, da se obdelava takih starih nasadov ne izplača več ZATO PRIČNITE Z OBNOVO Novo obnovljeni nasadi, napravljeni po navodilih strokovnjakov, so z uredbo oproščeni davka; vinogradi za 4 leta, sadovnjaki za 8 let. Vsi, ki nameravate obnavljati te nasade, izpolnite prijave ta jih pošljite na OZZ Krško. Sadjarski in vinogradniški strokovnjaki vam bodo brezplačno pregledali zemljišča, dati nasvete in navodila ta po potrebi posredovali nabavo kredita. Za večje parcele bodo strokovnjaki napravili tudi načrt nasada in pomagati pri razko-ličenju! Zemljišče vam poceni zrigola rigolna ekipa podjetja »Obnova« v Krškem. Strokovnjaki vam bodo nudili tudi pomoč pri nabavi sadnega ati trsnega materiala. Podrobnejša navodila in prijave za obnovo dobite pri vaši KZ ati pri upravi OZZ v Krškem. Pričnite z načrtno obnovo! Okrajna zadružna zveza Krško Poravnana naročnina — udeležba v nevestnem nagradnem žrebanju! Kako bomo letos Govor, ki ga imel pred dnevi predsednik francoske vlade Mendes-France pred Generalno skupščino Združenih narodov, skupščino Združenih narodov, je vzbudil silno zanimanje medpolL vsega sveta. Predložil je, naj bi se naj višji predstavniki štirih držav (ZDA, Velike Britanije, Francije in ZSSR) sestali prihodnje leto v maju ter se pomenili o varnosti Evrope. To naj bi bilo torej šele potem, ko bi Zahod že potrdil pariške sklepe o Zahodnoevropski zvezi in ponovni nemški oborožitvi. Kakor kažejo uradne izjave zahodnih državnikov, so Men-des-Franceov predlog sprejeli, četudi imajo n. pr. ZDA še vedno pomisleke in žele več Jamstev, da bodo te vrste stiki med Vzhodom in Zahodom tudi zares rodili kak sad Zanimivejše, četudi v sedanjem položaju precej nenavadno, pa je Mendčs-Franceovo priporočilo vzhodnim državam, posebno Sovjetski zvezi, naj ustanove podobno organizacijo z istimi nameni in na istih osnovah, kakor je Zahodnoevropska zveza. Obe obrambni tvorbi naj bi ne bili v medsebojnih odnosih kakor pes in mačka, temveč naj bi se posvetovali, zamenjavali izkušnje ter tako počasi in zanesljivo pripravljali pot za medsebojno združitev. To naj bi bila neke vrste kompromisna rešitev med sovjetskim predlogom 23. evropskim državam, naj se na skupni konferenci pomenijo o evropski varnosti, in pa zahodnim, sedaj že povsem ustaljenim stališčem, da se morajo zahodne države najprej združiti in vojaško okrepiti in šele pozneje misliti na pogajanja s Sovjetsko zvezo. Vendar bi taka rešitev, kolikor bi se je seveda oprijeli na Zahodu in Vzhodu, zelo smrdiva. Združitev obeh nemških delov v enotno državo bi s tem pomaknili v ozadje, meja med obema obrambnima organizacijama pa bi potekala ravno sredi nemškega nacionalnega telesa. Prav na tem ozemlju pa se je še pred nedavnim bila tako ogorčena »hladna vojna« med vzhodno in zahodno propagando. In kdo bi lahko jamčil, da se igra ne bo ponovila, če bi se evropske sile zares porazdelile tako, kakor svetuje Mendčs-France? Na Zahodu prevladuje mnenje, da čas Za tako reševanje evropskega vprašanja še ni zrel. Ti načrti bi prišli morda v poštev kdaj pozneje, če hi sovjetska diplomacija ubrala pot resnične pomiritve in mednarodnega sodelovanja. Posebno v ZDA trde, da je še vse premalo dokazov, da je Moskva po smrti Stalina spremenila svoje mnenje o zahodnih državah. V Moskvi na drugi strani sodijo, da je Zahodnoevropska zveza le privesek Atlantskega pakta in da pomeni kljub miroljubnim izjavam njenih avtorjev organizacijo, ki je predvsem naperjena proti Vzhodu. Zato žele širšo, vseevropsko varnostno organizacijo, kjer bi takih ali podobnih namenov ne bilo več. Na Zahodu so večkrat izjavili, da še ne morejo zaupati SZ in so zato odbili povabilo za vseevropsko konferenco. Sestanek štirih načelno sprejemajo, toda šele potem, ko bo Zahodnoevropska zveza že zaživela. Sedaj bo treba najti nekako vmesno rešitev, kajti sovjetska diplomacija se te organizacije boji kakor vrag križa in je svoje negativno mnenje o njej povedala že večkrat. Predvidena evropska varnostna konferenca pa se bo — kot vse kaže — vendarle vršila. Vzhodnoevropske države so že poslale delegacije v Moskvo. Ker od zahodnih držav ne bo nikogar, so nekateri politični opazovalci mnenja, da bo prišlo, neodvisno od Mendes-Franceovega načrta, še do večjega zbližanja med temi državami, morda celo do skupnih varnostnih izjav v primeru napada od zunaj. To naj bi bil zarodek vzhodnega obrambnega sistema. neke vrste protiutež Zahodu. i Na Zahodu pravijo, da so vzhodnoevropske države, ki so pod vplivom Moskve, že tako in tako medsebojno povezane z dvostranskimi pogodbami in bi torej organizacija v širši ob’iki ne spremenila dejanskega stanja. Toda če bo šel razvoj po tej poti, bo to pomenilo, da je francoski premier pravilno ocenil razvoj mednarodnih dogodkov in tudi oprl svoje domneve na pravo podlago. Vsekakor na bo lahko šele čas pokazal, ali se tvorbe, ki slone izključno ali vsaj v glavnem na vojaškem sodelovanju, lahko nametno pomenijo o mirnem sožitju in sodelovanju. Verietneje in tudi boli logično b: bilo. če bi se sodelovanja lotile ■ tudi na ostalih nodroč-iib nosebno na gosnodarskem in 1-vdfurneTrt na konferencah ali po redni diplomatski poti. obnavljali vinograde In sadovnjake Ze precej let je minilo od osvoboditve. Razvoj gre hitro naprej in naša država postaja vse bolj industrijsko razvita, le kmetijstvo ne more nikamor naprej. Vendar, kot kažejo izjave naših gospodarstvenikov, se nam tudi v kmetijstvu obetajo večje možnosti za napredete. V našem okraju, ki ima dobre pogoje za vinogradništvo in sadjarstvo, ravno vinogradi in sadovnjaki propadajo iz leta v leto. Krediti za obnovo vinogradov in sadovnjakov za sedaj niso ugodni, lastnih sredstev pa je malo. Kljub temu se bo letos, ko so vinogradi rodili, obnavljalo več kot lani. Vinogradniki in sadjarji se dobro zavedajo, da bi njihova gospodarstva brez novih vinogradov in sadovnjakov propadla. Vedo pa tudi, da morajo dobro premisliti in pre- ceniti, kaj in kako bodo sadili, da bo pridelek našel ugoden trg tudi čez leta in da bo možna v nasadu čim cenejša obdelava in oskrba. Da ne bi bil naš vinogradnik in sadjar v svojih prizadevanjih za obnovo prepuščen sam sebi, ima pa pri Okrajni zadnižni zvezi v Krškem strokovni kader, ki mu je na razpolago z nasveti in s pomočjo. Vsakdo, ki namerava saditi vinograd ali sadovnjak, naj napiše prijavo o nameravani obnovi in jo odda svoji kmetijski zadrugi ali pa jo pošlje na Okrajno zadružno zvezo v Krško. Točnejša navodila in prijavnice dobi v kmetij siti zadrugi. Tistim, ki bodo prijavili obnovo, bodo kmetijski strokovnjak} brezplačno pregledali vse zemljišče in jim dali nasvete in Bralci nam pišeio Delo elektrarne v Brestanici Konec avgusta t, L je izšel v našem tedniku članek pod naslovom »Katastrofa v Elektrarni Brestanica«, kjer smo pisali, da Bela moka — za vsak slučaj... Organi inšpekcije tržišča so v kmetijski zadrugi Telče odkrili dve vreči bele moke. Moka je bila skrita na stopnicah, ki vodijo na podstrešje. Poslovodja tov. Grm je inšpektorjem izjavil, da je 60 kg bele moke kupil za poroko (sam pa še ne ve, kdaj se bo poročil? ...), ostalo moko pa je dal na stran »za vsak slučaj*. Inšpektorjem je tudi natvezil, da potrošniki na Telčah sploh ne zahtevajo bele moke, toda prva stranka, ki je prišla v trgovino, je ovrgla njegovo trditev z izjavo: »Seveda bi potrebovala belo moko, če bi se dobila. Toda že dalj čas v trgovini sploh nimajo bele moke ... « Zadružniki na Telčah, ki so sicer zadovoljni s poslovodjem, naj ga kličejo na odgovornost, ker jim je jemal tisto, kar je bilo namenjeno njim. -ne. je bila elektrarna močno prizadeta. Pregorelo je statorsko na vit j e na generatorju. Generator je najvažnejši stroj, ki neposredno proizvaja električno energijo. Razne komisije in celotno strokovno osebje elektrarne je ugotovilo, da so povzročile okvaro atmosferske motnje. Zaradi okvare so bili mnenja, da elektrarna v Brestanici ne bo obratovala približno pet mesecev. Da pa elektrarna že od 21. septembra nemoteno obratuje s skoraj maksimalno zmogljivostjo, je zasluga tovarne »Rade Končar« iz Zagreba. Ker je navitje velikega generatorja (kot je generator v elektrarni) zelo zamotano, bi trenutno samo popravilo ne zadostovalo. Zaradi tega bo preko zime tovarna »Rade Končar« izdelala novo navitje na generatorju ter ga zamenjala s starim. V aprilu in maju 1955 bo morala elektrarna v Brestanici pogon ustaviti. Vsekakor bo novo navitje omogočilo, da bo od obnove dalje elektrarna zanesljivo nemoteno obratovala. H. J. navodila ter pomagali pri nabavi cepljenk ali sadnih sadik. Upamo tudi, da bo Okrajni lju-dski odbor odobril predlog Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov za regres za cepljenke in sadike koščlčarjev in pritličnega sadnega drevja vsem tistim, ki ,se bodo pri obnovi ravnali po sodobnih principih. Je pa tudi stvar kmetovalcev samih, da bodo preko svojih odbornikov skušah doseči odobritev takšnega regresa, kot so ga imeli že lansko leto v nekaterih drugih okrajih. Sadjarjem in vinogradnikom je v pomoč tudi zadružno podjetje Obnova v Krškem, ki ima traktorje goseničarje s plugi za rigolanje na različne globine, s planiranimi deskami in pod-rahljači. Strojno rigolanje je dosti cenejše od ročnega in nam bo ob sedanjem pomanjkanju delovne sile prihranilo dosti stroškov in truda. Ker bodo imeli stroji v sezoni rigolanja veliko dela, naj vsak, kdor namerava obnavljati, prijavi obnovo takoj, da bo možno stroje bolj smotrno razporediti. Po uredbi o dohodnini z dne 31. decembra 1953 so lastniki oproščeni davka na zemljišča, na katerih so obnovili sadov- Mekatere gospodinje so brez premoga Trgovine v Brežicah in Krškem, ki sicer od časa do časa dobijo kakšen vagon premoga, niso v stanju zadovoljiti velikih potreb številnih gospodinjstev po premogu. Dobava premoga je odvisna od podjetja za promet s kurivom v Ljubljani, ki pa vseh naročil ne more izvršiti. Številni potrošniki, ki še tik pred zimo nimajo premoga, bodo zelo veseli, če jim bodo rudniki v našem okraju priskočili na pomoč. Vemo, da imajo rudniki sklenjene pogodbe z železnico in z drugimi proizvajalnimi podjetji, toda dalo bi se ukreniti, da bi vsaj nekaj vagonov namenili tudi potrošnikom v svojem okra- ju. Saj so to že storili, vendar tistih nekaj vagonov ni zadovoljilo velikega povpraševanja po premogu. Mislim, da je v interesu rudnikov, da si že sedaj ustvarijo svoje redne odjemalce Prepričan sem, da bodo naše trgovine ostale tudi pozneje — ko bo ponudba rudnikov večja od povpraševanja — njihovi redni odjemalci. Delavski sveti rudnikov naj bi o tem razpravljali Morda bi z nadurnim delom lahko oskrbeh s premogom čez zimo vsaj naša večja središča v okraju? S. flii je to kulturno obnašanje? O kulturnem obnašanju brežiške publike ha raznih koncertih ali kulturnih prireditvah je treba resno spregovoriti. Obnašanje nekaterih obiskovalcev na koncertu ob otvoritvi nove dvorane presega vse meje. Prerivanje, ropotanje, govorjenje in glasen smeh — to moti vsakega ljubitelja glasbe in petja. Potem »akademska točnost« publike, ki že iz navade zamuja predstave r ti. Morda je kriv nemira bife ali alkohol? Soglašam z večino publike, da veselice in razgrajanje ne spada v kulturni dom. Zato bodimo dostojni in kulturni. Pred nedavnim sem šel zvečer po mestu in srečal dva mala izprijenca, ki sta se norčevala iz stare ženice in grobo preklinjala. Čudim se, kje sta se vse to naučila. Vem, da sta še šolarčka in da redno obiskujeta vse kino 1 tStlTtUK&i: "Sl! prediv, (M «*r ~ Avtoprevozniško podjetje PREVOZ Brežice sporoča, da bo od 30. novembra 1954 dalje obratovala dodatna avtobusna proga BREŽICE—DOBOVA—KAPELE—BIZELJSKO Odhod iz Brežic: ob 13.00, prihod na Bizeljsko: ob 14.00 Odhod iz Bizeljskega: ob 14.45, prihod v Brežice: ob 15.30 Od 30. novembra 1954 dalje obratuje tudi nova nedeljska proga Brežice—Dobova—Kapele—Bizeljsko. Odhod iz Brežic v nedeljo ob 10.00, prihod na Bizeljsko ob 11.00. Odhod iz Bizeljskega ob 15.30, prihod v Brežice ob 16.30. Hkrati obveščamo vse potnike, da ob prazniku 29. novembra obratujejo vse proge normalno, razen proge na Bizeljsko in Pišece, ki v nedeljo in ponedeljek ne bo obratovala. — Ker namerava PREVOZ preurediti tudi vozni red na novomeški progi, prosi potnike in ostale interesente za predloge za spremembo voznega reda. PREVOZ Brežice. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦ Iz brežiške sodne dvorane na katerih so posadili trto. pa 4 leta. Prošnjo za začasno oprostitev davka je treba vložiti na okrajnem ljudskem odboru, upravi za dohodke. To je na vsak način ugodnost, ki bo vplivala na hitrejši razvoj obnove in olajšala sadjarjem in vinogradnikom že tako težko stališče. H. D. nastopajoče in poslušalce! Ali se res ne more obnašati dostojno in točno prihajati k predstavam? Morda bo treba predstave točno začeti ne glede na zamudnike, kakor je to v kinu, pa se bomo navadili na red. Drži, da /e bil naval zelo velik, da dvorana ni docela usposobljena, med samo predstavo je pa le treba mirova- tudi udeležujeta vseh podvigov ; ulici prepuščenih otrok. Ko sem i ju posvaril, mi zabrusi eden: 1 »Mule, kaj te pa briga.« Ali je ' mati tega otroka res tako zaposlena z alkoholom in drugim početjem, da ne vidi lastnega sina, ki duševno in telesno propada? I ks. Krompirjev ra& — stot' sovražnik maše prehrane Pred nedavnim so odkrili v nekaterih vaseh radovljiškega okr. najhujšo krompirjevo bolezen, krompirjevega raka. Menijo da je bila tam že stara okužba, ker kmetje bolezni niso poznali in So jo smatrali za navadno gnilobo. V resnici pa je to najhujša krompirjeva bolezen in ji.Vtemična sredstva ne morejo do živega. Zato je možno tudi, da je krompirjev rak razširjen tudi drugod po Sloveniji. Vsak kmetovalec ve, kaj mu pomeni krompir, ve, kaj mu pomeni krompirjevec — koloradski p ir. Nekatere države uporabljajo za razkuževanje okužene zemlje formalin, ki pa ni stoodstotno zanesljiv. Zato smatrajo za najboljše orožje proti krompirjevemu raku — uporabo odpornih sort krompirja. Novo vzgojene sorte krompirja so večinoma vzgojene tudi na odpornost proti raku. Odporne sorte so: Burbank, Ackersegen, Alfa. Merkur, Voran, VVekara-gis, Ostbote. Občutljive sorte pa so: Bintje, Rožnik, Prvenec, Voltman in pa najbolj svinjski plavi krompir. tivna vlaga v zemlji ter toplota 12—24 stopinj C, Ukrepi za zatiranje so zelo strogi in prepovedujejo vsakršen izvoz ter obvezno uvedbo kolobarja. Vaša dolžnost je, da pregledate vse kleti in vsa skladišča krompirja ter vse sumljive gomolje zberete in jih pošljete na OZZ Krško — referentu za zaščito ratlin. Zvezna uprava za zaščito rastlin je razpisala nagrade za vse na novo odkrita okužbe. Za vsako novo okužbo prejme najditelj od Zvezne uprave za zaščito rastlin, Beo- OPEKO MU JE VRGEL Anton Mohorčič, 55-letni delovodja iz Krškega, je napeljal soobtoženega Vinka Gomilška, 18-letngga delavca iz Čreteža, s katerim sta skupaj zaposlena pri gradnji stanovanjske hiše v Krškem, da je ta vrgel iz 3. nadstropja te stavbe opeko delavcu Jožetu Amšku, ki je stal v pritličju stavbe in skozi okno držal vrv za dviganje materiala na stavbo. Opeka mu je priletela na roko in poškodovala teže prst desne roke. Zaradi napeljevanja je sodišče obsodilo Antona Mohorčiča na en mesec zapora, Vinka Gomilška, ki je dejanje storil, pa na en mesec in 14 dni zapora, oba skupaj tud} na plačilo vseh stroškov kazenskega postopanja ter posebej še vsakega na 500 din povprečnine. MILIČNIKE STA ŽALILA Dne 9. oktobra letos sta organa postaje Ljudske milice Krško mandatno kaznovala na cesti pri stadionu v Krškem Franca Blan- ka, tapetniškega pomočnika iz Bizovika pri Ljubljani, ker se je peljal s kolesom po poti, ki je za vožnjo zabranjena. Ta se je plačilu kazni uprl in začel oba organa LM zmerjati, hkrati pa sta pristopila še njegova sestra Uršula Barbič in nje mož Janez Barbič, oba iz Bizovika, ter se zagnala proti obema organoma LM. Janez Barbič je pri tem še enega z roko udaril. Oba sta na njiju vpila ter ju zmerjala z raznimi žaljivkami. Ko sta organa LM vse tri ukrotila, sta jih odvedla na postajo LM ter zadevo prijavila javnemu tožilcu, ki je vse tri obtožil kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Sodišče je Janeza Barbiča obsodilo na dva meseca zapora nepogojno. njegovo ženo. ki je mati petih otrok, pa na en mesec in 14 dni ^apora — pogojno za dobo dveh let. Franc Planko bo za svoje dejanje odgovarjal kasneje, ker je trenutno v ljubljanski bolnici. I ................................................. j ' Čestitamo vsem delovnim ljudem in kolektivom ob « Dnevu obletnice socialistične Jugoslavije * in lj,orbe za našo gospodarsko neodvisnost Ln nadaljnjo graditev | naše družbe! $ Kolektiv ^ Tovarne po§išlva Brežice NAJ ŽIVIJO POBUDNIKI NAŠE REVOLUCIJE! hrošč; zato mislim, da ne bo prezrl teh vrstic. Krompirjev rak je razširjen že nekaj desetletij na severu (skoraj v vseh severno-evropskih državah). Najprej se ga opazili v Angliji leta 1870, nato v Madžarski leta 1896. in tako dalje. Razširjen je v Romuniji, v Franciji, v ZDA, Peru, Južni Afriki, v Japonski itd. Krompirjev rak (Synchytrium endobiotieum) je glivična bolezen. značilna, z rakastimi tvorbami na gomoljih, stolonih in podzemskih delih stebla. Te tvorbe nastanejo najraje na očescih in lenticelah. Sprva so tvorbe trde, nagubane, pozneje pa se razrastejo in postanejo mehke ter cesto spremenijo ves gomolj v rakasto, mehko tvorbo. Razpadajoče rakaste tvorbe pustijo v zemlji nešteto trosov, ki so kalivi do 7 let in ki vsako leto napadajo posajeni krom- V odnogospodarsfi! st&cija H IM 1 Ž E L I . OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU! V vaseh Planina, Prihodi, so našli okužbe ravno na tem — svinjskem p Zavem krompirju. Bolezen se prenaša z orodjem, prenaša jo voda, živina in človek. Optimalni pogoji za razvoj bolezni so 90—100°/e rela- grad, 5000 din. Tudi nagrada je nekaj — toda prvo jc, imeti zdrav krompir! Zato: vsi kmetje na delo bi preglejte krompir po kleteh — kontrolne preglede pa bodo opravili pregledniki po svojih občinah. M. P. Vsem gospodarskim organizacijam V vseh podjetjih, zavodih, inštitutih, gospodarskih združenjih in ustanovah, zadrugah, posestvih itd bodo nameščenci in delavci laže in uspešneje delali, če bodo vedno imeli pri roki »GOSPODARSKI- KOLEDAR 1955«. To bo važen gospodarski priročnik. ki bo vseboval vse polno tabel, podatkov, praktičnih navodil, pojasnil in člankov naših najsposobnejših gospodarstvenikov in tehničnih strokovnjakov vseh strok. Za vse pisarne in obrate naročite čimprej potrebno število izvodov po prednaročni-ški ceni 500 dinarjev za izvod. »Gospodarski koledar 1955« bo kot v preteklih letih zopet izdalo uredništvo »Nove proizvodnje«. »Nova proizvodnja« bo izdala z vednostjo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS s sodelovanjem Zavoda za statisti-I ko in evidenco LRS ter pooblači sfiht vseh republiških gospodarskih zbornic posebej tudi »GO- • SPOD A RSK1 ADRESAR LR SLOVENIJE«. Prednaročniška cena je 1 1000 dinarjev za izvod. Obe publikaciji bosta trajnega i pomena-, koledar bodo naročniki uporabljali vse leto, adresar pa • nekaj let. Zato se zavedajte, da j vam bodo reklamni ali propagandni oglasi v teh dveh publi- kacijah in uvrstitev naslova vaše gospodarske organizacije v »Gospodarski adresar LRS Slovenije« kar najbolj popularizirali vašo gospodarsko organizacijo, vašo proizvodnjo, trgovsko blago, obrtniške izdelke, usluge itd. Naročite torej uredništvu »Nove proizvodnje« ali njenim akviziterjem čimprej, dokler je še čas,, objavo oglasov in uvrstitev naslovov v teh dveh publikacijah. Naročilu ustrezne zneske nakažite takoj na bančni račun »Nove proizvodnje«. Narodna barka Ljubljana 601-T-160 in na hrbtni strani odrezka označite namen plačila. Uredništvo »Nove proizvodnje« obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu LJUBLJANA Trubarjeva c. 15 p. p. 407 — tel e ton 22-951 p. p. 407 telefon 22- 951 Pr'dobite tudi vi vsaj enega novega naročnika za nas domači list! Do Ib® svetila elektrika v vsaki naši hiši... Letos so bili doseženi pomembni uspehi pri elektrifikaciji podeželja V začetku leta 1953 je okrajni ljudski odbor Krško sprejel plan elektrifikacije krškega okraja. To je bilo nujno zaradi tega, ker smo ugotovili, da je eden izmed vzrokov, da je gospodarstvo krškega okraja, predvsem še kmetijstvo relativno zaostalo, prav gotovo tudi zelo nizka stopnja elektrifikacije na deželi. Jasno je bilo, da ne moremo govoriti o preobrazbi gospodarstva na vasi prej, dokler ne oskrbimo podeželje z električno energijo, saj šele potem lahko govorimo o strojih in pa tudi o ostali mehanizaciji! ki je vezana na električno energijo. No, pa ne samo gospodarska plat, tudi dvig kulture na vasi in splošna prosveta je združena z rešitvijo tega važnega vprašanja. Roči moram, da so državljani z veseljem sprejeli sklep okrajnega ljudskega odbora. Pripravljenost na delo, zbiranje potrebnih denarnih in materialnih sredstev kakor tudi splošno razumevanje, da je to stvar treba vsekakor urediti, vse to je pomagalo, da smo v dveh letih storili za elektrifikacijo res veliko delo. Razumljivo je, da nam je bilo to omogočeno tudi zaradi tega, ker je družba dala v teh- dveh letih neprimerno večja denarna sredstva na razpolago za elektrifikacijo podeželja kakor pa kdaj koli prej, kar pa je spet rezultat splošnega gospodarskega razvoja in vzpona, ki smo ga zadnja leta dosegli na vseh področjih ustvarjanja. Ni na razpolago točnih podatkov. kakšno je balo stanje elektrifikacije pred vojno, mislim namreč na številčne podatke. Vemo pa, da so bili z električno energijo oskrbljeni le večji centri z bližnjo okolico, predvsem oni kraji, kjer imamo industrijo. Leta 1952 je bilo stanje pravzaprav približno enako, kakor ob osvoboditvi. Pomanjkanje materiala v prvih letih po vojni ter tudi nekatere druge okolnosti (graditev . kapitalne industrije, za kar so v prvi vrsti bila namenjena denarna sredstva naše družbe), so bile vzrok, da se elektrifikacija ni pomaknila kdo ve kako naprej. KRATKE VESTI Izredna občinska konferenca komunistov Videm-Krško je bila minulo soboto v sejni dvorani Celuloze na Vidmu. O dosedanjem delu in problemih osnovnih organizacij ZK je poročal tov. Maks Babič, v razpravljanju Po poročilu pa je sodelovalo večje število delegatov. Izvoljen je bil nov občinski komite ZK. Občni zbor Društva prijateljev mladine je bil predzadnji torek v Krškem. Društvo ima 150 članov in je doseglo zadnje leto lepe uspehe. Izvoljen je bil nov odbor društva, njegov predsednik pa je Franc Novak. Pionirji brežiške gimnazije so se zbrali 16. novembra v novi dvorani prosvetnega, doma. Pomenili so se o delu posameznih krožkov, zlasti pa o šahu, ročnem delu, baletni šoli, lutkovnem odru, o znamkah in letalskih modelih. Konferenca šolskih upraviteljev krškega okraja je bila 20. novembra v Brežicah. Upravitelji so razpravljali o pedagoških vprašanjih in o novih učnih načrtih za nižje gimnazije. Govorili so tudi o nerednem šolskem obisku v nekaterih šolah. Nad 200 staršev brežiških dijakov se je zbralo zadnjo nedeljo na roditeljskem sestanku. S profesorji so razpravljali o učnih uspehih, o vzrokih, ki ovirajo boljše delo doma in šole, o ocenjevanju, o razsvetljavi v razredih itd. V Dolnjem Boštanju so 17. novembra odprli promet preko novega lesenega mostu čez Mirno. Gradnjo mostu so podprli OLO, Okrajna gozdna uprava in ZTP »Posavje« Brežice. Most je dobro zgrajen in bo koristno služil domačim potrebam. Boštanjčani se zahvaljujejo vsem. ki so jim pomagali obnoviti most. — Začela so se tud; obnovitvena dela pešpoti čez železniški most Boštanj— Sevnica. — Prebivalci vasi Okič, Lipoglav. Jablanca, Staro Dobje, Jelovec, Planina, Gaberje in' Lukovec so že postavili drogove za elektrifikacijo svojih , vasi. Nestrpno pričakujejo, da jim bo zasvetila električna luč. PRELOMNICA V LETU 1953: NAČRT ZA ELEKTRIFIKACIJO PODEŽELJA Leto 1953 pomeni prelomnico, saj smo po sprejetju plana elektrifikacije podeželja, po katerem naj bi bil okraj v glavnem elektrificiran do leta 1956, dosegli zelo velik napredek. Težko je ta napredek meriti samo po višini investiranega denarja, saj igra pri taki primerjavi veliko vlogo predvsem cena električnega materiala, ki pa je zelo gibljiva. Laže najdemo primerjavo, če upoštevamo področja, ki so bila v teh dveh letih elektrificirana. V letu 1953 je družba investirala v elektrifikacijo podeželja 12 milijonov dinarjev. Res pomeni ta vsota le investicijsko posojilo pod zelo ugodnimi odplačilnimi pogoji. Predvsem je treba poudariti, da so bila elektrificirana doslej od sveta nekako odrezana področja, tako Telče, Poklek, Selce, Gora pri Krškem, Veliki Podlog, Lomno, Vitna vas in še drugi krati. Rast naše gospodarske moči je v letu 1954 izredno pomembno vplivala na elektrifikacijo podeželja, saj smo v letn 1954 dali na razpolago družbenih sredstev kot pripomoč k gradnji transformatorskih postaj tn dalj. novodov skoraj 31 milijonov dinarjev, nadaljnjih 21 milijonov pa v obliki ugodnih dolgoročnih posojil. Lahko rečemo, da je letos elektrifikacijska delavnost zajela skoro ves okraj. Nadaljuje se elektrifikacija Telč in Malkovca. Kaj pomen; to za te odročne vasi, si lahko predstavljamo. Prav isto velja za Za-bukovje, Zigrski vrh, Blanco, Stranje in Čanje. Ko bo v letu 1955 predvidoma zaključena elektrifikacija Za bukovja in okolice, bo za to predel našega okraja nastopila nova doba Prav tako se letos izvajajo dela na Topolovca, na Lukovcu in na Ofelčn ter v okolic; št. Janža na Dolenjskem. Že dolga leta so čakale na elektriko Sromlje * okolico, sedaj jo imajp. V okolic; Bizeljskega in Bistrice so dobile luč Trebče, Orešje in Piršenbreg z Brezjami. Elektriko napeljujejo v Presladu, na Rožnem, v Hrastju in v Gazicah kakor tudi na Velikem trnu. Relativno najmanj so v tem pogledu napredovale vasi pod Gorjanci, to pa zaradi tega, ker je ta predel treba obravnavati pod drugačnimi vidik; kakor ostale (neprimerno večja gospodarska zaostalost), V okolici Kostanjevice elektrificirajo Vodenice z okolico in pa Ošterc. Luč napeljujejo v okolici Čateža in na Velike Doline. LETOS: NAD 100 MILIJONOV DIN ZA ELEKTRIFIKACIJO Preveč bi bilo naštevati še vse manjše zaselke. 2e iz navedenega je razvidno, da je v ton pogledu nastopila nova doba in da bo vse to imelo veliko vlogo Pn; nadaljnjem razvoju gospodarstva kakor tudi splošne kulture krškega okraja. Omenil b; še, da med državljani ni bilo ne vem kakšnih nesoglasij pri delu z elektrifikacijo podeželja. Res je, da tu pa tam ob takiih prilikah pride na dan egoizem in razne špekulacije, toda to so prav tako razumljiv; kakor tudi nesplošni pojavi. Ljudje so s prostovoljnim delom opravili vsa zemeljska dela in dali potrebne drogove ali druge usluge, če vračunamo še te vrednosti v skupna investirana sredstva, potem lahko mimo ver jamemo, da smo v letn 1954 vložil; v elektrifikacijo podeželja nad 100 milijonov dinarjev vrednosti. Ta vzpon je v prvi vrsti rezultat pojačane moči naše države, povečanja naše storilnosti, še več: je to rezultat iz dneva v dan večje življenjske moči naše socialistične domovine. -ji. Trgovine v našem okraju ne delajo z dobičkom Analiza cen, ki so jo napravili tržni inšpektorji, je pokazala, da naše trgovine sploh ne delajo z dobičkom in da je torej krivičen očitek, da so trgovine tiste, ki navijajo cene. Nekatere trgovine resda ustvarjajo dobičke, toda leti so tako neznatni, da ne vplivajo bistveno na naraščanje cen. Trgovina št. 1 v sestavu trg. podjetja *Ljudska potrošnja« Brežice, kjer znaša povprečni pribitek na dobavno ceno samo 5,8%, je ustvarila dobička samo 0,12%. Trgovina št. 3 v sestavu trg. podjetja »Potrošnja« Krško je ustvarila dobička komaj 0,4%. Vse trgovine v sestavu trg. podjetja »Preskrba« Senovo so skozi celo leto poslovale z maržo, ki je za- doščala komaj za kritje stroškov. Tudi trgovine o Krmelju so ustvarile samo 0,2% dobička. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da naše trgovine ne delajo z visokimi dobički. Četudi bi ustvarjene dobičke uporabili za znižanje cen, potrošniki takega malenkostnega znižanja sploh ne bi občutili. Ta ugotovitev analize pa nas hkrati opozarja, da je treba iskati vzroke za naraščanje cen drugje — v industriji in pa seveda v nekaterih odkupnih podjetjih, o čemer smo že pisali o našem časniku. -nc. Sodelujte v razširjanju našega tiska „Posavski tednik" v vsako hišo! 0 vodovodu 24emL Videm-Krško Na zadnjem zboru volivcev v Krškem je predsednik tov. Jože Kukovičič med ostalimi problemi poročal tudi o vprašanju vodovoda, kanalizacije in ureditve cestišča. Dejstvo je, da je vprašanje preskrbe mesta Videm-Krško z vodo še vedno naj. bolj pereč problem. Dolgo že razpravljajo o tem na raznih sestankih in zborih volivcev, zaradi številnih upravičenih — pa tudi neupravičenih — vzrokov pa doslej vidnih uspehov le še ni bilo. Motil bi se pa vsak, k; misli, da sedanj; mestni ljudski odbor vprašanja n; vzel resno v roke. Nasprotno. Vse kaže, da bo spomladi 1955 le prišlo do začetka del, da tudi desni breg mesta dob; vodovod. Letos je bilo tre- breg mesta ba opraviti vrsto pripravljalnih del, ki jih javnost po navadi ne pozna, odbornikom LOMO Videm-Krško pa so dala obilico zaposlitve, skrb; in izdatkov. Julija so republiški organi pristali na to. da se Videm-Krško začasno lahko oskrbi z vodo iz vodnjaka štev. 6, ki je ob vhodu v Celulozo. Načrt; za levi breg mesto so Ml; napravljen; in potrjeni, za desni, stari de; mesta pa so boli napravljeni geodetski posnetid. Medtem je prišla pobuda za zgraditev bazenskega vodovoda, ki b; dobival vodo v Dobravi pod Bohorjem ter b; napajal Senovo, Brestanico, Videm-Krško in Leskovec. Ideja je dobra in pripravljalo potrebne načrte. Vodo izpod Bohorja pa bomo v .e. v oao i Krškem! pili šele čez nekaj let. Vse, kar bo med tem napravljenega za vodovod v našem mestu, pa mora biti v skladu z načrtom o preskrb; vode izpod Bohorja. Vse kaže, da bo mogoče prihodnjo spomlad že začeti z gradnjo vodovoda tudi na desnem bregu mesto. Vzporedno z gradnjo vodovoda pa bo seveda treba nujno urediti tudi mestno kanalizacijo in urediti cestišče skoti mesto. Prepričani smo, da vlaga LO MO Videm-Krško v rešitev teh vprašanj vse svoje moči, dobro voljo in razpoložljiva sredstva. Da je treba pri tem premagovati izredno velike težave zaradi pomanjkanja materiala in zaradi velikih finančnih sredstev, pa moramo razumeti. 24 nagrad-200.000 din Uredništva in nprava Posavskega tednika pripravljata svojim bralcem prijetno novoletno presenečenje. Za nagradno žrebanje, v katerem bodo sodelovali vsi stari in novi naročniki, ki imajo v redu poravnano dosedanjo naročnino in ki bodo do 31. januarja 1955 plačali bodisi celoletno ali polletno naročnino za 1955. smo pripravili naslednje nagrade: I. SKUPINA RADIO APARAT— ŽENSKO KOLO - sobna garnitura: HRASTOVA MIZA IN DVA OBLOŽENA STOLA — PLUG — PRASlC — BAKRENA TRTNA ŠKROPILNICA — TRI TONE PREMOGA — KUHINJSKA MIZA — DVA METRA DRV — DVE TONI PREMOGA — KILOGRAM ČOKOLADE IN STEKLENICA LIKERJA — DVE STEKLENICI LIKERJA. II. SKUPINA DVE TONI PREMOGA — ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI VOLNENI PULOVERJI — KILOGRAM ČOKOLADE — SEST STEKLENIC LIKERJA. Pri žrebanju nagrad iz prve skupine bodo sodelovali vsi novi in stari naročniki, ki bodo do 31. januarja 1955 plačali celoletno naročnino za 1955. Nagrad druge skupine bodo deležni izžrebanci, ki bodo do konca januarja 1955 plačali polletno naročnino za 1955. Pogoj je v redu poravnana naročnina za 1954. V nagradnem žrebanju bodo sodelovali samo tisti naročniki Posavskega tednika, ki prejemajo naš list na svoj naslov po pošti. Če si časnika še niste naročili, storite to takoj! Poravnana naročnina vam nndi poleg novoletnega nagradnega žrebanja tudi brezplačno nezgodno zavarovanje pri podružnici DOZ Krško. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Pred občnim zborom sevniških tabornikov Malokdo od Sevnlčanov ve, da je v Sevnici najstorerjša enoto Združenja tabornikov Slovenije. Da, prva je bila ustanovljena v Sloveniji. V nedeljo, 28. t. m. ima redni letni občni zbor, žal funkcionarji s skrbjo gledajo na koncepte svojih poročil, saj je bilo ravno v tem letu malo narejenega. Za to je več vzrokov. Glavni je vsekakor pomanjkanje opreme in raznih tehničnih pripomočkov, M bi tem mladim fantom omogočili boljše delo in življenje v prirodi. ^ Najbolj kočljiva je pač finančna stran, saj so celo leto dobili samo 12 tisočakov od DPM v Sevnici. Nimajo niti svojega prostora im zelo pogrešajo v svoj; sredini resničnih prijateljev mladine, tokih, starejših in izkušenih, ki bi jim lahko uspešno pomagali z življenjskimi izkušnjami. Tako pa so prepuščeni sam sebi. Sicer so sedaj v svojo sredino povabili tudi nekaj starejših in upajo, da se bodo odzvali Kljub vsemu pa so želi letos nekaj lepih uspehov. Prebili so 14 dni v Rimskih Toplicah na prijaznem tabornem proštom, večina jih je bila na Ostrožnem, nabavili so nekaj malega k svoji opremi, seveda pa je vse to s takimi sredstvi precejšnje breme. Večina načrtov se jim je ponesrečila. Deset članov je izven Sevnice, nekaj se jih vsak dan vozi v šolo v Celje in Brežice, doma pa so samo medvedki. Upajo, da jim bo občni zbor dal novega poleta, v svoje vrste pa vabijo vse mlade in odrasle ljudi, k; si iščejo razvedrila v naravi in ne v gostilni. Posebno pa želijo videti na občnem zboru učitelje in profesorje, saj so ravno ti v najožjem stiku z njimi sleherni dan. Upajmo, da se bodo prikazali tabornik; tud; v zimskih mesecih izven domačih hiš, saj je tudi timska priroda polna lepot in zanimivosti. M. Važno za socialne zavarovance, upokojence in nji- hove svojce: V predzadnji številki »Posavskega tednika« je Tajništvo okr. ljudskega odbora Krško javno opozorilo vse državljane, ki imajo opravke na okraja, naj se poslužujejo le uradno določenih dni, to je torka in petka. Temu obvestilu se pridružuje tndi naš zavod, pri čemer opozarja vse zainteresirane, da strank razen na uradna dneva ne bomo sprejemali, razen seve- Rdeči križ je prevzel nase pr; našem okrajnem ljudskem kovnjaki so zgrajeni objekt oce- daleč v vas, kjer bo urejena velik del asanadj, to je odprav- odboru, kjer so določili lepe nil; na 500.000 din. Prebivalci javna pipa, napajališče in pe- ijanje higienskih nedostotkov. vsote za to vrsto dejavnosti. so ponosni na novi objekt, imajo rišče. Pod malimi asanadj ami pa ra- Omeniti moramo, da gredo pa tudi lepe načrte za bodoča zumemo tako delo, ki ga lahko finančna sredstva RK v glav- leta. Pravijo: pred letam smo opravijo posamezniki ali pa cela nem za material, cement, železo, dobili elektriko, sedaj _ vodo, vas pod strokovnim nadzorstvom črpalke ter strokovno delovno urediti moramo še gnojišča ter m brez ogromnih izdatkov za silo. Vse vožnje, priprave, gra- cesto, skratka rečeno, olepšati različen gradbeni material. Pod moz. odkope in betoniranje moramo našo rodno vas. Češnjice (občina Veliki Trn): na novo bo urejeno staro nehigiensko zajetje, napajališče in perišče. Jelenih (občina Raka): na no- male asanadje na vasi bi lahko + b? neh-^ensld šteli ureditev stranišč in gnojišč, beljenje hiš in ureditev vodnjakov. Ljudem je treba nuditi zdravo pitno vodo ter na ta način preprečevati mnoge bolezni m epidemije, ki stanejo našo državo še vedno težke milijone. Že lansko leto se je RK lotil asanadje vodoskrbnih objektov Lepi uspehi Rdečega križa pri malih asanacijah v naših vaseh vodnjak, ki se nahaja pod vasjo. Vodnjak bo betoniran s črpalko in z izlivko. Zgornje Raduljc (občina Bučka): tu gradimo velik nov vodnjak z javno pipo. Na Mrzli planini (občina Za-bukovje) vaščani pridno gradijo vaški vodovod. LETOS ŽE TRI MILIJONE DINARJEV ZA VODOS , . ... KRBNE OBJEKTE na vasi z napravo kapnic, zajeti; oooogmmginnaAflflgtiainfldiailiaffiifaaafilfiti#*** Poleg omenjenih asanaci) pn-izvirkov ter z ureditvijo napa- vv**v*,'v®******®'',rT»***®vt**«®»»***f|»*»»«|*» previjamo načrte za gradnjo V občin; Senovo gradimo še vaškega vodovoda v Podsredi in jališč za živino in perišč. Ne opravijo vaščani sami s prosto-samo tor lotil; smo se tudi va- voljnim delom. Velika sodali- dva objekta: v Prevaljah in v Artičah ter za vodoskrbne ob- šitih vodnjakov z zbiralniki, stična zavest ljudi, ki po svojem Brezjah, kjer bo urejen stude- jekte v vaseh ob nov; avtocesti Lani smo dokončali 10 takih napornem delu prihajajo vedno n ec in ^vodnjak. V Birni vasi, Zagreb—Ljubljana. Z asanacijo objektov v okraju. KAJ PA LETOS? Izkušnje iz preteklega z veseljem na delo k vodoskrb- občina Št Janž bo urejen skraj- teh objektov, ki bodo dokončani nemu objektu, da bi čimprej no nehigienski star vodnjak, v letos, smo storili velik korak prišl; do zdrave pitne vode, pa dolini pa urejeno perišče in na- naprej. Povedati moramo, da leta naj bo to rudar, kmečki delavec pajališče. Nadaljnja dela: krški okraj prednjači na tem Mladetlče (občina Tržišče); polju dejavnosti v celi Slove- gradijo v Krmelju zbiralnik, zavest; RK, da tudi v prihod-Krško je v vasi Oštrc bo urejena kap- njem letu ne bi krepko vodil nam dobro služijo. Letos smo ali kmet. Vrednost takega obse bolj načrtno začeli z nadalj- jekta je zelo velika, saj je n. pr. urejeno je zajetje izvirka, zbi- iti ji. njim; gradnjami. Letos bo zgra- vodnjak vreden nekaj 100.000 ralnik in napajališče. Nadalje Veliki uspehi pa ne smejo jenih 17 vodoskrbnih objektov, dinarjev. Dela posebno lepo napredujejo Na področju OLO tam, kjer to ljudje sam; poka- letos investiranih že 3 milijone niča, v Prošni vasi vodnjak s tega dela naprej. Hkrati* mora-zal; d ost; samoiniciative. dinarjev za take vodoskrbne ob- črpalko ter napajališče. V Sto- mo omeniti, da Okrajna zadruž- Rdeči križ finansira te ob- jekte. Samo cementa smo pora- rem gradu (občina Videm-Krško) na zveza Krško prav tako za-jekte, tehnično pa jih vodi CHZ bil; že tri vagone. Vseh 17 ob- je urejeno zajetje izvirka z zbi- ključuje delo na asanacijah z Ljubljane, ki nam brezplačno jektov je v zaključni fazi. Pred- ralnikom, Od tod pa bo speljana gnojišč in gnojnih jam. Kmetje pošilja inženirje in tehnike ter zadnjo nedeljo je bila prva voda v vas 400 metrov daleč, dobivajo regres na cement, osta-izdeluje načrte. To je primer, otvoritev v letošnjem letu v vasi Objekt je v končni fazi, priča- ]0 prispevajo sami. Letos bo na-kako v korist ljudstva sodelu- Sedem, občina Senovo. Urejeno kujemo še samo pocinkanih cevi. rejenih 70 gnojišč, prihodnje leta državna ustanova in Rdeči je zajetje izvirka, zbiralnik, na- ’Zakot-P»režice: na novo je iz- leto pa nameravajo ob podpor1 križ. pajališče in perišče. Prebivalci kopan in betoniran vodnjak s OLO asantrati še okoli 300 gne- RK pa s svojimi skromnimi so z vso vnemo sodelovali pri sredstvi ne bi zmogel tako gradnji; posebna pohvala gre ogromnega dela, če ne bi našel organizaciji SZDL. občinskemu pravilen bo sedanji vodnjak od higiensko ureditev naših n« razumevanje pri ljudski oblasta, odboru in organizaciji RK. Stro- tod pa bo speljana voda 150 m ° -na da v Izrednih in zelo nujnih primerih. Na uradne dneve pa smo zavarovancem pa razpolago nepretrgoma od 7. do 14. ure. V interesu dobrega poslovanja je, da se bomo takega načina dela dosledno držali, zato naprošamo vse zavarovance in ostale, ki imajo opravka pri našem zavodu, da nam pomagajo z upoštevanjem tega obvestila k čim uspešnejšemu delu v korist njih samih. Posebno opozarjamo na to zainteresirane v bližnji krški okolici ter jim sporočamo, da bodo informacije dobili le na uradne dneve, Okr. zavod za soc. zavarovanje v Krškem OBVESTILO 23. novembra 1954 je bil v Krškem sestanek vseh zdravnikov krškega okraja. Skupno z odgovornimi okrajnimi predstavniki so zdravniki razpravljal^ o problemih subjektivnega značaja, ki so v zadnjem času znatno ovirali normalno delo in razvoj zdravstvene službe v okraju. Navzoči so bili enotnega naziranja, da so medsebojni snor, Jn podtikanja vsestransko škodljivi in so zaradi tega sklenili, da z njim; odločno prenehajo. Izvršene bodo tudi nekatere personalne spremembe. Iz pisarne Okrajnega odbora SZDL Krško črpalko in urejeno napajališče, ijšč. Volčje (občina Artiče): po- Podprimo množično delo zp Posnemanja vredno Mladinci in mladinke na Blanci, kjer so pred meseci ustanovili mladinsko organizacijo, resno razmišljajo o svojem poslanstvu. Največ skrbi jim dela dejstvo, da je v okolišnih vaseh še toliko mladine, ki ni vključena v mladinski organizaciji in je torej prepuščena sam sebi. Zato so sklenili, da bodo skušali pritegnili to mladino k sodelovanju. Te dni bodo obiskali mladino pri Antonu S seboj bodo vzeli har-monikaša da ho bolj veselo. Mladini bodo seveda tudi govorili o vlogi organizacije, kakor tudi o svojem delu Le na ta način — z zgledom in osebnimi *tiki — unajo nritegniti vso mladino k sodelovanju. -nc. IZ BREŽIC Svetleči smerokazi. Z modernizacijo prometa se urejajo tudi naše ceste in obnavljajo mednarodni opozorilni in varnostni znaki. Na glavnih cestah so. namestili svetlikajoče se opozorilne znake, ki so velika pridobitev za varnost prometa. Tudi v Brežicah na Trgu svobode (pri Poljanšku) bodo namestili modeme svetleče smerokaze. Na tem mestu je važno križišče, ki je nepregledno; zato bodo novi znaki zelo koristni. Adaptacija bivšega hotela A dam us. V Brežicah adaptirajo stavbo bivšega hotela Adamus (ipozneje vajenski dom) v pisarniško hišo. V stavbo naj bi se vselile vse pisarne razmeščene po mestu, pozneje bi pa pisarne služile potrebam komune. Upravičeno se vprašujemo, zakai dela ne napredujejo oziroma še niso dovršena. Investitor in izvajalec del trdita, da je temu kriva stranka, ki stanuje v I. nadstropju in se noče izseliti, čeprav eo ji dodeljeni drugi prostori. Stranka sicer trdi, da se bo preselila v Krško, dejstvo pa je, da delo ovira in da na nove pis. čakajo drugi interesenti. Po sporazumu z LOMO se bo v drugo nadstropje vselila Okrajna gozdna uprava in Vodnogospodarska sekcija, ki bi tudi investirali, da se prostori čimprej usposobijo. Dosedanje prostore gornjih ustanov dobe Komunalna uprava in mestna podjetja, ki se sedai stiskajo v eni pisarni. Nov stanovanjski blok. Da bi se vsaj malo omilila stanovanjska stiska, namerava LOMO drugo leto zgraditi večji stanovanjski bioik. V lastni tehnični pisarni so izdelali projekt za stavbo 12 dvo- in trosobnih stanovanj in 6 do 8 garsonjer za samce ali družine brez otrok. Stavba, ki bo stala v Hrasttoci, bo grajena po sodobnih arhitektonskih načelih z lepimi fasadami in ekonomično urejenimi stanovanjskimi nrostori. Upajmo, da bo LOMO v svojem prizadevanju uspel. Mestna -klavnica. Brežiška klavnica je bila zgrajena pred ICO leti in je še danes v istem obsegu kakor ob dograditvi. Takrat so klali za potrebe 10C0 prebivalcev, 'danes pa za sektor s 25.000 potrošniki. Prostori in naprave so zastarele. Da bi se stenje izboljšalo, je treba urediti mehanizacijo prenosa mesa iz klavnega v hladilni prostor, s čimer bi povečali kapaciteto zmogljivosti za petkrat Vse te naprave bi stale okrog 400.008 din. ki jih bo treba čimprej oskrbeti, da se stanje začasno uredi. Tudi vprašanje živinskih hlevov je še vedno odprto. Na zahtevo OLO Krško so dostavili potrebne načrte, vendar sredstev do danes še niso odobrili. Na LOMO Brežice resno razmišljajo o gradnji nove modeme klavnice, za katero že pripravljajo dokumentacijo. T. Namesto venca pokojni tov. Somerjevi, materi tukajšnjih dijakinj, so sošolci in ostali dijaki zbrali za osiroteli deklici za najnujnejšo pomoč 7826 din. Veliki Trn Te dni se je sestala mladina na Velikem Trnu, da so pogovori o svojem delu in da izvoli novo mladinsko vodstvo. Sestanek je bil uspešen. Na njem so ugotovili, da se z dosedanjim delom ne morejo zadovoljiti, zato pa so sklenili, da bodo v bodoče bolj delavni. Vso pomoč jim je obljubilo učiteljstvo in Zveza komunistov na Velikem Trnu. Tudi novo izvoljeno mladinsko vodstvo daje upanje, da bo prihodnje delo mladinske organizacije na Velikem Tmu bolj uspešno in plodno. Š. VESTI S SENOVEGA Pred kratkim se je na obratu Srebotno zgodila nesreča, ki je terjala življenje mladega rudarja Ivana Požega, doma s Pokleka pri Blanci. Ko so v jami opaževali strop, se je nenadoma zrušila krovrtina, ki je zlomila stropnik ter pri tem zasula rudarja Požega, Navzlic takojšnji pomoči tovarišev, ki so prihiteli odkopavat ponesrečenca, je krovnina rudarja medtem že zadušila. V soboto so ga ob spremstvu rudarske godbe, tovarišev iz jame, predstavnikov sindikata in uprave rudnika pokopali na domačem pokopališču. V vasi Brezje nad Senovim so minulo nedeljo z lepim slavjem proslavili dograditev novega vodnjaka, ki je, prav tako kakor vodnjak v Sedmu in drugje, uspeh prostovoljnega dela vaščanov. V delo eo vložili mnogo truda. Izdatno pa jim je pomagala tudi ljudska oblast in Rdeči križ. K svečani otvoritvi so prišli predstavniki RK, Centralnega higienskega zavoda in ljudske oblasti, med njimi tudi ljudski poslanec Tone Zupančič. Govoril je predsednik občine Senovo tov. Karel Sterban. Volivci so se ob tej priliki pomenili tudi o bodočem delu. Radi bi dobili do vasi dobro cesto, zgradili pa bi si tudi še en vodnjak, ki ga potrebujejo. Prvič, odkar stoji vas Brezje, je pripeljal k njim avtomobil, s katerim so prišli gostje iz republiškega odbora RK, da so pozdravili prostovoljno delo vaščanov. Šport v Senovem. V zadnji prijateljski nogometni tekmi letošnje sezone je v Senovem gostovalo moštvo NK Radeče. Se-novški igralci Partizana go z visokim rezultatom 8:3 premagali goste, ki niso pričakovali tako visokega poraza. Domači nogometaši eo bili ves čas tekme v premoči in bi bil poraz lahko še večji. -k Kov tedaj Politične sole se bo pričel v februarju 1955 Nov petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se bo ponovno pričel 1. februarja 1855. Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu. Nnteresentl naj osebno napišejo prijave z vsemi osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter o višini mesečnih prejemkov. Prijave bomo prejemali do 31. decembra 1954. Interesenti naj jih pošljejo na naslov: Politična šola pri CK ZKS, Parmova 37-0 trakt, telefon 23-981 int. 286. Slušateljem bo za časa študija zagotovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pri upravi Politične šole in na Okrajnih komitejih ZKS svojega okraja. Sola nudi temeljno znanje iz osnov znanstvenega socializma in politične ekonomije, Iti omogoča absolventom nadaljnji samostojni študij naših političnih in gospodarskih vprašanj, zlasti pa jih usnosablja za globlje razumevanje aktualnih družbeno-gospodarakih problemov v zvezi z nastajanjem komune. Dvorana v Prekopi bo kmalu gotova Kmetijska zadruga Prekopa je sredstva, ki jih je ustvarila v svojem uspešnem poslovanju, namenila za gradnjo skladišča in kulturne dvorane. Le-ta je še v surovem stanju; začeli so že z notranjo ureditvijo, medtem ko skladišče že služi svo jemu namenu. Kulturna dvorana bo velika pridobitev za Prekopo, ki doslej ni imela primernega prostora za razne kulturne prireditve in sestanke. Te pridobitve pa je še posebej vesela mladina, ki se pripravlja na dan, ko bo otvoritev dvorane. Ob tej priložnosti bo namreč prvič igrala na odru. Želimo ji obilo uspehov! -ne Videmska mladina je izvolila novo vodstvo V torek, 23. novembra, je bil volilni mladinski sestanek na Vidmu. Sestanek je vodil tov. Bergant, poročilo o delu pa je podal predsednik obč. komiteja LMS tov. Habinc. Poudaril je, da je videmska mladina kljub raznim slabostim vendarle dosegla tudi uspehe. Za mladino je vodstvo organiziralo nekaj predavanj, a tudi sestanki, na katerih je mladima razpravljala o raznih mladinskih problemih, so bili redni. Precej mladine se je tudi udeležilo mladinskega festivala v Kopru. Na koncu je mladina izvolila novo mladinsko vodstvo Za predsednika je bil izvoljen mladinec tov. Metelko, za sekretarja pa tovarišica Brence Mladina je izvolila tudi pet delegatov za okrajno mladinsko konferenco. Na volilnem sestanku so bili prisotni tudi predstavnik OK LMS, sekretar Socialistične zveze na Vidmu tov. Bajc in zastopnik Svobode tov. Lavrenčič. Z nasveti, ki so jih dali mladini, so precej pripomogli k uspehu volilnega sestanka. Š F. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA za okraj Krško 12. decembra 1954 bodo volitve za odbornike Okrajnega zbora okrajnega ljudskega odbora Krško v volilni enot štev 29 LOMO Kostanjevica in volilni enoti štev 11 Občinskega ljudskega odbora Boštanj. Zbori volivcev za predlaganje kandidatov so se že izvršili ter so poslali predloge kandidature Okrajni volilni komisiji Krško v potrditev Okrajna volilna komisija je kandidature potrdila in izdala naslednji razglas kandidatur: Okrajna volilna komisija v Krškem na osnovi II. odstavka 61. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov RAZGLAŠA kandidaturo zborov volivcev za volitve v Okrajni zbor Okrajneg ljudskega odbora Krško. volilne enote štev. 29 z naslednjimi kandidati: 1. Zevnik Martina Anton, posestnik, Črneča vas 12 2. Božič Janeza Janez, upravnik VZ Kostanjevica 103 3. Ivšič Matije Franc, posestnik Črneča vas 12 in volilne enote štev. 11 z naslednjimi kandidati: 1. Zagrajšek Ivana Ivan, delavec, Dol. Boštanj 2. Božič Janeza Franc, posestnik, Lipoglav. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA K R S K O Od takih zborov volivcev imamo korist vzhodni del Do- Pred kratkim je bil v Dobrovi pod Bohorjem zbor volivcev, ki se ga je udeležilo lepo število vaščanov kot še nikoli doslej. Vodil ga je občinski odbornik Alojz Zupanc. O komunalni dejavnosti senovške občine je poročal njen predsednik Karel Sterban, nato pa so se ljudje pogovorili o delu na cestah, ki jih Dobrovčani popravljajo. Odsek ceste Srebotno— Jablanca je že gotov, ostale ceste pa še popravljajo. Ljudje so pohvalili odbornika Alojza Zupanca, ki uspešno vodi delo za obnovo ceste, grajali pa so odbornika Jožeta Kozoleta, ki zanemarja svoje dolžnosti. Zahtevali so, naj Kozole odloži dolžnost odbornika, da bodo izvolili drugega. Predsednik gospodarskega sveta občine Senovo Jože Radej je elektrificirali brove. Ko so razpravljali volivci o občinskem proračunu za 1955, so se v razgovoru o gradnji nove šole naravnost razživeli. Z navdušenjem so pozdravili sklep občine, da bi zidali novo šolo na Jablanci, ki je središče zaselkov Ložce, Plešivca, Režeč, Taroka in Dobrove. Ko so se menili, kaj so za gradnjo šole sami pripravljeni prispevati, se je prvi oglasil odbornik Alojz Zuponc-Tine in dejal: »Dal bom apno za delo šole!« Za njim so se oglasili še.Anton Budna, Janez Kozole in drugi, kj bodo pomagali kopati temelje, podarili bodo potrebni les in pomagali z vožnjami. Dobrovčani so pokazati, da so preudarni in zreli ljudje. Ob tak; pripravljenosti za delo bodo s pomočjo ljudske oblasti kmalu prišli do šole. V0ĐH0 GOSPODARSTVO CV>5 Brežice KREFTOVI CELJSKI GROFJE V soboto, 13. novembra, je zaigralo gledališče SKUD Lojze Košak v novo zgrajeni dvorani zadružnega doma v Kostanjevici Kreftove Celjske grofe. Drama dr. Bratka Krefta posega v tisto obdobje moči celjskih gospodarjev, ko je mogočni Herman II. sanjal o ogrski kroni in o dedovanju Bosne, če bo Tvrtko ostal brez naslednikov. Trdnemu fevdalcu Hermanu se postavijo po robu ljudje z de molrratičnejšo meščansko miselnostjo. ki se je komaj pojavljate.. Ti ljudje nilso bili všeč fevdalcem, še manj pa cerkveni gospodi, ki je vztrajno in z vsemi, tudi najhujšimi sredstvi hranila zastarele srednjeveške nazore o večni božji in fevdalni oblasti. Tako Herman, patra gvardi-jau in Gregorij ter pravnik Pic-oolomini postavijo pred sodišče Veroniko Deseniško, češ da je kot čarovnica zapeljala svojega moža Friderika, da je umoril svojo prvo ženo Elizabeto. S tem so hoteli rešiti pred kaznijo Hermanovega sina Friderika. Po zaslugi pravdača. ki ni verjel v čarovnice in dokazoval nesmiselnost fevdalnega sodstva s kaznijo sežiganja na grmad: jo bila eoroščena. Vendar so jo kljub temu na Hermanovo zahtevo skrivaj utopili, pravdača pa zaprli v točo. češ da je v zagovoru obtoženke žalil fevdalno čast Celjanov. Rev je zahtevnega in obsežnega dela se je lotil mladi slavist Lado Smrekar Posrečilo se mu je igralce oblikovati tako da so predstavljali na odru dokaj strnjeno celoto, kar se je zlasti f idlo v kolektivni igri in mirni’::. Naslovno vlogo Hermana je Igral Ivan Mlakar, ki je lik po večji oh’arii m ozemlju hrepenečega fevdalca dobro pokazal, o tudi ob koncu Uk Hcr- j r- t 'o., ki se morda že zaveda, da iz njegovih načrtov ne bo V KOSTANJEV iCi nič, a še vseeno polaga ves svoj up v vnuka Ulrika. Zelo dobro in z občutkom za naj finejše nianse govora je podal lik patra Gregorija Jože Jankovič, ki se mu pozna, da je star m rutiniran igralec Prav dober je bil tudi drugi pater gvardijan ki ga je igral Franc Kostrevc. Prav posebej si bomo zapomnili pravnika Piccolominija (Lado Kukec) in pravdača (Smrekar), ki sta s svojo igro, zlesti pri sodbi, navdušila gledalce. Veroniko je igrala Vera Planinčeva. ki je postavila na oder lik odločne, a tudi strte žene, ki ne more razumeti, zakaj je obsojena na tako zgodnjo smrt, ko bi še tako rada živela. Ponekod je bila preveč glasna, sicer pa kaže, da je talentirana igralka. Simpatičnega Friderika, ki mu niso dosti mar očetovi načrti, kako bi dosegel ogrsko krono, in ki je raje mislil na ženske, je igral Ježe Kavčič. Ob vseh teh pa najdemo še vrsto bolj ali manj uspelih likov. Ogrsko kraljico Barbaro je igrala Marija Batičeva, ki bi morala pokazati bolj uglajeno vladarico in rafinirano zapeljivko. Ro-zenberger je dobro podal umazanega grajskega ječarja In Veronikinega morilca Jošta, neodločnega padarja je igral tov. Burja, sodnika tov. Mlakar, Ulrika pa Ivan Gošnlk. Režiser je kolektiv obvladal in ga naučil jasnega in razločnega govora, ki je odlika te uprizoritve. Včasih je imel morda, nekoliko preveč recitatorske- Na Vidmu so ustanovili Društvo prijateljev mladine ga patosa. Igralce je na odru in v skupinah enotno in smotrno razporedil. Ludvik Jenško-vec je sceno zelo dobro rešil. Kljub temu, da ni bilo mogoče zbrati vseh rekvizitov v stilu tiste dobe, se je potrudil, da je našel ustrezne predmete. Kostumi so bili izposojeni v Ljubljani. Še najbolj je motila celoten vtis maska, ki je bila čisto nepravilna pri grofu Hermanu in Veroniki, pa tudi pater gvardijan ni ustrezal. Jezik je bil v celoti dober. Čutilo se je, da je režiser mnogo pilil izgovor, vendar so nepravilni ozki in široki vokali sem in tja le še uhajali. Če strnemo vse to v končno sodbo, lahko brez pridržka ugotovimo, da je gledališka družina z uspehom izvedla zahtevno in obsežno delo pred polno zasedeno dvorano in ji moramo čestitati. J. nato govoril o koristi gnojničnih jam in ugodnostih, ki jih oblast nudi pri cementu in strokovnem vodstvu za taka dela. Letos se je te ugodnosti poslužilo že 12 kmetov senovške občine. Pribo, dnje leto, tako so dejali Dobrovčani, bodo gradili precej takih jam, radi pa bi tudi uredili studenec na Plešivici in Še ena vas je dobila elektriko Piršenbreg leži nad Globokim, Bojsnim in Pišecami. Ob elektrifikaciji Globokega so nas v stari Jugoslaviji prezrli, tako da smo ostali pri petrolejkah vse do letos. Od leta 1952 smo se pripravljali na elektrifikacijo, zbirali prostovoljne prispevke in postavljali drogove. OLO Krško nam je dodelil 600.000 dinarjev kredita za nakup materiala, vaščani pa smo zbrali poleg prostovoljnega dela in drogov še pol milijona dinarjev. S pomočjo delavcev DES Videm-Krško nam je pred dnevi zasvetila električna luč v Piršenbregu in v delu Dednje vasi. Zahvaljujemo se za pomoč OLO in vsem vaščanom, ki so podpirali elektrifikacijski odbor! Vsem onim pa, ki so nas mislili ovirati, naj bo dosežen uspeh opomin, da prodira napredna misel v vsako pošteno hišo, vsako nazadnjaštvo in razdiranje pa slej' ali prej propade. Želimo tudi vaščanom v Brežin ♦ ** ♦ < ► < ► <► O <► <► O o V torek zvečer je bil na Vidmu ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine, kjer je dosedanja predsednica Društva delovnih žena tov. Minka Zupančič naštela uspehe, ki jih je doseglo društvo. Novo društvo bo v svoje vrste zajelo vse ljudi, ki so pripravljeni pomagati pri vzgojnih vprašanjih. Delo društva bodo razdelili po sekcijah, ki bodo skrbele za posamezna področja vzgoje. Za največji otroški praznik — novoletno jelko — so se dogovorili, da bodo takoj pričeli s pripravami. S k. Nov pomemben uspeh: vsak dan 80 ton benzola V koksarni »Boris Kidrič« v Lukavcu je prejšnji teden začela obratovati nova tovarna za predelavo surovega bencola Dnevno bo proizvajala po 80 ton čistega bencola toluola in motornega bencina, to je izdelke, ki jih zelo uporabljajo v predelovalni, posebno pa v komični in farmacevtski industriji. in Bojsnem, ki so prav tako požrtvovalno postavljali drogove, da bi tudi njim čimprej zasvetila elektrika. ' Ivan Lesinšek BREŽICE Prizor iz četrtega dejanja čestita ob slavnostnem prazniku — 29. NOVEMBRU, vsem delovnim ljudem in jim želi pri graditvi socialistične Jugoslavije še mnogo uspehov! Š «< * <0 O $ Štev. 47 POSAVSKI 1T*N KM STRAN 5 SO POZNALI ŽE PRED 6000 LETI Če se vprašamo, katero je naše najosnovnejše hranivo je odgovor kratek: kruh! Brez tega »vsakdanjega kruha« si svojega življenja sploh ne moremo zamisliti. In zgodovina vse naše civilizacije je tudi zgodovina kruha. Ta zgodovina ima častitljivo starost, kajti človeštvo pozna kruh že 6 tisoč let. Lepa doba če pomislimo na naše štetje nove zgodovine — 1954 let. Samo 1954 let. in vendar, kakšna časovna razdobja so to. Kruh pa je star trikrat toliko. Nedavno je v Hamburgu izšla obširna, svojevrstna knjiga: Zgodovina kruha. Njen avtor H. Jacob je na temelju številnih del zgodovinarjev, kulturnih zgodovinarjev in sociologov sestavil ta »življenjepis kruha« in dognal, da človeštvo uživa kruh že šest tisoč let. Pred tem so se ljudje hranili s surovimi bilkami in gozdnim; sadeži. Plug, to temeljno orodje ra-tarstva, ki je pomenil prehod od nomadskega življenja v poljedelstvo, je bil za naše starodavne prednike božansko orodje, s katerim se spreminja zemlja. Plug je bil zaoral brazde in človeštvo se je začelo hraniti z žitaricami — z ovsom, ječmenom, pšenico, kasneje s koruzo in ržjo. Pradomovina pšenice ;e po vsej verjetnosti Etiopija, . kruh pa so prvi začel; peči Egipčani. Drugi kulturni narodi so še dolgo uživali žitarice samo v obliki kaše, ješprenja in podobno. »Prvi, s kvasom je pred 6 tisoč rojstvo zapadn izpečeni kruh leti pomenil civilizacije« pravi pisatelj imenovane knjige. Od Egipčanov Grki, Rimljani so prevzeli kruh in Židi, ki so Po kosilu: »Mama, lačen!« prav na osnovi kruha zgradili svojo ekonomsko ureditev in po-lHično-versko zakonodajo Rimljani so s kruhom vladali in osvajali, in prav zaradi kruha spet izgubljali osvojena področja. S propastjo starega civiliziranega sveta in pojavom srednjeveškega barbarstva je začel propadati tudi kruh. Izkušnje starih narodov so bile pozabljene, polje- delstvo je propadlo in kruha je bilo čedalje manj Neznanje je povzročilo prave katastrofe tako na pr leta 943 v Franciji, ko je na tisoče ljudi umrlo zaradi zastrupitve z žitaricami, ker jih niso znali prirediti za hrano. Nezaupanje severnih nomadskih narodov do poljedelstva tn kmečke kulture Grkov in Rimljanov ter nepoznavanje poljedelske tehnike je bilo veliko krivo, da je malone ves srednji vek vladala lakota. Sele v novejši dobi, zlasti v 19. stoletju, so ljudje začeli popravljati malomarnost srednjega veka Odkrili so tehnične izume antike in jih dopolnili. Priskočili so na pomoč kemiki, biologi, inženirji, botaniki. Začela se je mehanizacija kmetijstva in kruh je postal ena od velesil svetovnega gospodarstva. Spremenil se je tudi žitni zeml jevid sveta. Ravnine Kanade in Sibirije. Indije in Avstralije so postale velikanske svetovne žitnice. V začetku 20. stoletja se je ves napredni svet vrgel v borbo za razvoj poljedelstva kot bsnovnega pogoja človekove blaginje Kajt; poljedelstvo nam 'daje kruh. ki po prizadevanju starih Egipčanov živi človeštvo že 6 tisoč let. KRONIKA NESREČ Bratanič Anton, 40-letni delavec iz Zakota, zaposlen v tovarni pohištva v Brežicah, je dne 21. novembra padel z lestve in sd zlomil desno nogo v gležnju. Resnika Avgusta, 42-letnega posestnika iz Lokve štev. 25, je 17. novembra povozil avto in je dobil Resnik poškodbe na levi strani prsnega koša ter poškodbe leve noge. Košak Franc, 48-letnj delavec pr; »Tehniki« v Cerkljah je dne 28. novembra padel z vagona in dobil poškodbe na hrbtu. Iz brežiške porodnišnice V porodnišnici naše bolnice so v času od 14. do 22. novembra rodile: Maksimilijana Zupančič iz Sevnice — deklico, Anica Dobrič iz Črnca pri Brežicah — deklico, Ana Levičar iz Ceste — dečka, Mirjana Biževski iz Brežic — dečka, Anica Abram iz Vidma — dečka, Anica Krčelič iz Zdencev — dečka, Ivanka To-plišek iz Raven — dečka, Slavka Jagrič iz Brežic — dečka, Jožefa Pangeršič iz Sp. Pohance — dečka, Kristina Kastelic iz Krškega — deklico, Ana Klešin iz Gršeče vasi — deklico, Ana Levičar iz Straže — dečka, Anica Vahčič iz Cerkelj — dečka, Marija Žmavc iz Pisec — dečka in deklico, Hedvika Leskovar iz Sevnice — deklico. — čestitamo! Uspel roditeljski sestanek \? Sevnici V nedeljo, 20. novembra, je bil v sevniškj osnovni šoli roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo nad 120 staršev. Na sestanku so razpravljali o vzgoji in napredku otrok, pa tudi o družbenem upravljanju v šolah. Iz vrst staršev sta bila izvoljena dva predstavnika v šolski odbor. Upravitelj šole je razložil navzočim pomen kmetij-sko-gospodarske šole, ki se je prejšnji teden začela, a ima slab odziv. Nekateri starši so se izgovarjali, da ®e je taka šola letos začela prezgodaj in da je nekaj mladincev vključenih tudi na cestna dela in pri regulaciji Sevnične. Podjetja naj ne bi jemala na delo 15- in 16-let-nih mladincev in mladink — so predlagali nekateri starši. Za obdaritev otrok ob novoletni jelki, ki se nam hitro približuje, so obljubili prispevke v živilih tudi starši kmečkih otrok iz okolice. Govorih so tudi o šolskem obisku, ki je na sevniiški šoli v glavnem zadovoljiv. Le v redkih primerih zadržujejo starši doma učence zaradi dela. Obravnavali so tudi vprašanje mlečnih šolskih kuhinj. * Občni zbor Zveze borcev je bil prejšnji teden v gasilskem domu. Sklican je bil že drugič, udeležba pa je bila tudi tokrat slaba. Odbor je poročal o delu v minulem letu. Izvolili so nov odbor, ki mu predseduje Jože Jenčič, tehnični vodja Kopitar- »Tako, sedaj mi pa v miru povejte, kaj vas boli!« ne. Odbor bo moral izdelati načrt dela. Čas bi že bil, da* bi tudi v Sevnici vsaj za 10 obletnico osvoboditve postavili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Mnogi manjši kraji že imajo spomenike, le Sevnica in Krško sta še brez njega. * Sestavljen je nov odbor Društva prijateljev mladine v Sevnici. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Rajko Zupanc, predsednik sevniškega sodišča. Novemu odboru želimo pri bodočem delu kar največ plodnih "uspehov. Prejšnjemu predsedniku, dentistu Jožetu Kranjcu, gre za njegovo nesebično in požrtvovalno delo vse priznanje. Pred novim odborom je organizacija novoletne jelke, šolska mlečna kuhinja in podobne naloge. Prav bi bilo, da bi tudi v Sevnici organizirali vzgojna predavanja. N -H5 Pretekli četrtek je v zdravilišču Čatež opravljalo 38 gostinskih delavcev izpit za pridobitev usposobljenosti polkvatifi-ciranega gostinskega delavca. Po prizadevanju predavateljev V tečaj na splošno dobro v spel. 37 tečajnikov je opravilo izpit z dobrim uspehom eden pa ima oopravn-; izpit. Zagotovili so, da bodo pridobljeno znanje _s pridom uporabljali v gostinskem službovanju z željo, da ei ob času pridobijo še znanje kvalificiranega gostinskega delavca. * Naslednji dan je bil v Brežicah sestanek vseh gostinskih obratov. Obravnavali so možnosti znižanja cen v gostinstvu Vsem prisotnim so tudi nazorno prikazali način kalkulacije tako da so točno seznanjeni z vsemi stroški in dajatvami, ki se prištejejo k odkupni ceru blaga. Nepravilne kalkulacije često nenamerno zvišujejo prodajne cene. * Po skupnem sestanku je ime' upravni odbor gostinske zbornice VI. redno sejo. Poleg že omenjenega namena za znižanje cen v gostinstvu je razpravlja" tudi o preskrbi gostišč z gostinskimi artikli, o ekonomskih instrumentih za gostinstvo in turizem za leto 1955, o družbeni prehrani itd * V ponedeljek 22. t. m je bil skupni sestanek in posvet dolenjskih gostinskih zbornic (za okraj Črnomelj, Kočevje, Krško in Novo mesto), tokrat v Kočevju. Poleg obravnavanja ekonomskih instrumentov za go^ stinstvo za leto 1955, možnosti znižanja cen v gostinstvu, razprave o delu gostinske mreže po reorganizaciji, o problemih družbene prehrane delovnih ljudi, ki so izven lastnega gospodinjstva, so diskutirali tudi o vprašanju organizacije gospodarskih združenj oziroma gostinskih zbornic z ozirom na formiranje bodočih komun. Talci občasni posvet* prikazujejo dobre odnose in rezultate v razvoju dolenjskega in posavskega gostinstva in turizma. Gostinska zbornica Krško Naročite in Čitajte Nudimo ?ep zas!užek pri tolčenju orehov Delo se lahko opravlja na domu. Informacije se dobijo pri naših skladiščih in obratih v Brežicah, Krškem in v Sevnici. Zadružno trgovsko podjetje „POSAVJE" BREŽICE Kolektiv avtotransportnega podjetja „PREVOZ" Brežice čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob državnem prazniku — 29. novembru in se priporoča AVTOTRANSPORTNO PODJETJE „P r e v o z“ Brežice V zadnjih treh mesecih se je na Posavski tednik naročilo nekaj nad 350 novih naročnikov Še vedno pa je mnogo hiš v Spodnjem Posavju, kjer domačega časnika ne poznajo Čim več ima list naročnikov, tem nižji so stroški tiskanja, toliko boljši pa je časnik lahko tudi po opremi in vsebini Tovariš Josip Mazaj, šolski upravitelj na Blanci, nam je 15. novembra poslal 17 novih naročnikov. Tovariš Edo Zajelšnik, šolski upravitelj s Studenca pa nam je 18. novembra poslal naslove petnajstih novih naročnikov, v pismu pa pravi: »Časopis je ljudem, ki 'ga morda še niso nikoli prebrali, zelo ugajal.« Tov. Helena Junc z Vidm.a je v zadnjih tednih pridobila 162 novih naročnikov Tov. Franc Šetinc z Vidma je prinesel naslove 39 novih naročnikov, 40 izvodov lista več pa bodo po njegovi zaslugi vsak teden prodale kmetijske aadruge. Tov Franc Arnlek. tajnik .Okr. odbora Rdečega križa, je pridobil 8 novih naročnikov, tov. Franc Dornik iz Krškega 5 naročnikov in 20 izvodov kolportaže, tov. Edo Verstovšek iz Krškega pa 12 novih naročnikov. Pokažite Posavski tednik znancem in prijateljem! Pošljite nam naslove svojcev in tovarišev, ki živijo v drugih krajih države, da jim brezplačno pošljemo naš časnik na ogled! PARTIZAN (Brežice) — PARTIZAN (Konjice) 3:0 V nedeljo, 21. novembra, je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma prve podzvezne lige. S to zmago si je moštvo Brežic priborilo naslov jesenskega prvaka in dokazalo, da je najboljše moštvo v Celjski podzvezi. Gostje iz Konjic so bili v igri zelo surovi in so ugovarjali vsaki odločitvi sodnika. Domačini so zaigrali lepo in so prevladovali ves čas igre. Gole so dosegli Njuško-vič, Golič b Kovač Sodnik Haj-singer iz Celja je sodil z manjšimi napakami ter neupravičeno izključil dva Igralca moštva Brežic in enega iz Konjic. Slavko Čater POZNA GA Sodnik (nepoboljšljivemu pijancu). »Prihranite svoje krokodilove solze, saj niso nič drugega kot destilirano žganje«. * »Alj lahko izhajaš z mesečno plačo svojega moža?* »Z denarjem bi še nekam šlo, le z mesecem ne morem izhajati. Zmeraj mi nekaj dni ostane.* , 2 Zobna ambulanta v 2 Brežice vseh delovnih ljudi k J [ T prazniku — 29. novembrul ,, Komisija za razpis mesta direktorja podjetja ELEKTRO - KRŠKO v VIDEM-KRŠKEM RAZPISUJE po členu 89. In 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij In obrtov (Uradni list FLRJ štev. 51/53) MESTO DIREKTORJA podjetja »Elektro-Krško« v Videm-Krškem Pogoji: Elektroinženlr ali tehnik z vsaj petletno prakso Prošnji je priložiti podrobni življenjepis, dokazilo o šolski izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. Pravilno k°Uro-vane prošnje je vložiti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško do 30. novembra 1954 ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦’> (m OftflaSč KINO BREŽICE predvaja od 26. do 28. novembra francoski film »PLAČILO ZA STRAH«. FN 40. — Od 29. no-, vembra do 2. decembra premiera čapkovega filma »IN V ZAČETKU JE BIL GREH«. FN 41. KINO KRŠKO' predvaja 27. in 28. novembra ameriški barvni film »AMERI-KANEC V PARIZU« ter 1. in 2 decembra ameriški film »SAMOTNA ZVEZDA«. KINO KOSTANJEVICA predvaja 27. in 28. novembra angleško dramo »SESTRI«. KINO SEVNICA predvaja 27. in 28. novembra italijanski film »SANJALA SEM O RAJU«. SEJMI v okraju Celje: 1. decembra v Rogatcu; 3. decembra v Pristavi; 3. decembra v Slovenskih Konjicah; 4. decembra v Šmarju pri Jelšah. v krškem okraju: Vsako sredo je svinjski sejem v Krškem, vsako soboto pa v Brežicah. GLEDALIŠČE SKUD »LOJZE KOŠAK«, KOSTANJEVICA NA KRKI gostuje v soboto, 27. novembra, ob 20. uri v Črnomlju: Sem Benelli-Gradnik: »LJUBEZEN TREH KRALJEV«. LISTNICA z vsemi dokumenti, potrdili in dr. je bila izgubljena 20. novembra. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Alojz Sotler, Gor. Pohanca 47, pošta Sromlje. MALI OGLASI HIŠO, SADOVNJAK IN VINOGRAD na Sromljah prodam. Vprašajte pri Grubiču, Lenart-Brežice. ESPERANTO se hitro naučite z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. HARMONIKO na gumbe, 85 basov, prodam. Vprašati pri Arhu, Drnovo 21, p. Leskovec. POSESTVO z vsem inventarjem prodam po nizki ceni. Ponudbe pod »Lepa priložnost« na upravo lista 21 y ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER »Podnevi in ponoči?« se je začudila Anica. »Seveda, podnevi in ponoči, polet; in pozimi. Pozimi korito zamrzne, vse okoli njega zamrzne, voda pa neprestano priteka iz zemlje. Boš videla, boste videti, kakšen izvirek je to.« Sivec je stopal počasi, utrujeno, voz se je majal, včasih je neprijetno zacvililo v levem ali desnem pestu, starec in otroci pa so se držali { za roke in si ogledovali Klopce. Čuli so žuborenje gozdnega izvira, čuli šumenje bukev in smrek, ce’.o kukavico so čuli. Ko so, držeč se še vedno za roke, prišli na dvorišče. pa jih je obda! živžav drobnih ■ piščančkov pa račk in puric, iz hleva se je oglašalo govedo, tam na pragu pa se je grel muc in zadovoljno predel. »Kdaj bodo prišli mati?« je pretrgala Lizika Osojnikovo pripovedovanje. Osojnik je pogledal v vprašujoče oči, ki so se z zaupanjem ozrle vanj. Začutil je, da bi otrokom moral povedati resnico; prav zdaj je primerna priložnost. »Otroci«, je začel trudoma, »matere dolgo ne bo. Vidite, še mi, ki smo zdravi, ne pridemo nikamor, kaj šele bolniki. Lahko pa se zgodi,« je nadaljeval previdno, »da jih sploh ne bo ..« »Da jih sploh ne bo?« sta osupnili deklici. »Hudo so bolni, pripravljeni moramo biti na vse .. .« »Potem pa ostanimo tn, mati vendar ne morejo ostati tu sami,« je po kratkem molku zaklicala Lizika. »Moramo domov!« je Osojnik kriknil strahoma. »Moramo, da ne izgubimo doma.« »Ne, dedek « se je uprla Lizika, »če so mati hudo bolni, je najbolje. da ostanemo vsi tu, dokler ne ozdravijo.« »Obrnimo voz in odpeljimo se rajši k materi!« je zaprosila Anica. »Ne, ne, domov moramo, domov!« je Osojnik zavrnil deklici. »Mati so v bolnišnici,« se je v obrambi začel lagati, »prišli bodo, kmalu bodo prišli za nami.« 'In razgovoril se je o tem, kar ) ni bilo res, kaj je mati naročila za Liziko, kaj za Anico in kaj za Tinčka. Bilo je potrebno mnogo besed, da so se otroci spet pomirili in slednjič zadremali. Sam Osojnik pa je ostal buden. Sprva je razmišljal o snahi, Lojzu in vnučkih, kakor jih je dobival drugega za drugim, potem pa poromal v tiste čase, ko se je prvič vrnil iz Nemčije. 11 Ni še živel mesec dni doma z Nežo, ki se je, kar je ni videl, postarala za deset let, in Lojzom, ki je v tem času ros zrasel v krepkega in bistrega dečka, ko je z Nežo vred spoznal, da Petan ne bo tako kmalu in zlahka zapustil Klopc, saj so glasovi o tem. da jih bo prodal in si kupil v dolini gostilno, kmalu spet utihnili. »Če Petan res ne bo prodal, zakaj je potem Korenka umrla?« je neki večer vzkliknila Neža z malodane obupnim glasom. Tevž jo je začuden pogledal. Ni vedel, ali naj se njenim besedam nasmeje, ati naj se zaradi njih razjezi. Slednjič je zamrmral nekaj, kakor da žensk človek sploh ne more razumeti, in odšel v vas. Dolgo se ni mogel lotiti dela. Sele ko je uvidel, da ne more kupiti, kar ni naprodaj, posebno ne s tako vsoto denarja, kakršno je imel, je razočaran prijel za motiko. Delal je doma in tudi h kmetom je zahajal. Čeprav so se trgali zanj. ker je bil dober delavec, ni bil zadovoljen ne z delom ne z zaslužkom. Ob večerih je včasih posedal ob Sotli in razmišljal, kako bi prišel do boljšega dela in zaslužka, da bi dotlej prihranjeno vsoto povečal, ne pa jemal od nje. Slednjič je le dognal pravo. Na jesen je razširil hlev, si kupil voz in par konj ter začel s prevozništvom. Prevažal je vino iz Brežic v Podčetrtek, pa tudi na Hrvatsko Voženj mu ni primanjkovalo Malo je bil doma. Toda vselej, kadar je odhajal z doma in se vračal domov, se mu je pogled ustavil na Klopcah in vselej tedaj je čutil. da bo zadovoljen šele, ko bo zagospodaril tam gori Na vožnjah je ime] dovolj priložnosti, da je razmišljal, kako bi prišel na Klopce. Porajati so se mu najrazličnejši načrti, tudi taki, ki se iih je naslednji dan sramoval, kaj šele, da bi jih zaupal Neži. Od mnogih načrtov ca i» trdovratno zasledoval naslednji: Petan bi proda! bi moral prodati, če bi se oženil z žensko, ki bi imela v dolini posestvo in ki ne bi marala k njemu na hrib. V tem je s Petanom spil že marsikateri četrt in tudi liter. Petan je govoril z njim, kakor da ni med njima nikakršnih neporavnanih računov. Da bi se še bolj zbližal s Petanom, je začel naravnost iskati njegovo družbo in često je pri Ureku potegnil z njim pozno v noč. Obenem pa je v sosednjih vaseh povpraševal po premožnih nevestah, posebno po vdovah posestnicah. V stari vasi, dobro uro od Podloža. je slednjič našel, kar je iskal Konec vasi je gospodarila premožna kmetica, ki ji je jeseni umrl mož, slab gospodar in kvartopirec. Domačijo je imela lepo, še lepše pa so bile njene njive ob Sotli. Toda posestvo je bilo tako zadolženo, da so upniki grozili z dražbo. V nravem trenutku je posegel vmes. Že dva tedna po prvem razgovoru v Stari vasi je vdovo pripeljal na Klopce Petanu, ki se je že preobjedel mlajših žensk, je bila vdova všeč. Ostala je kar tri dni pri njem Ko ga je kak teden pozneje odpeljal na njen dom, pa mu je bila všeč tudi kmetija. Vendar se za prodajo Klopc ni mogel odločiti. 4 Tevž ga ni pustil več iz rok. pustila na ga tudi ni vdova, saj je spoznala, da si edino s Klopcami lahko reši posestvo, »Tu imam vinograd in gozd,« je vztrajal Petan, »tam pa so sami travniki in same njive. Tam se ubijaš z delom od jutra do večera, pa ti včasih še za sol ne priraste, tu lahko ležiš v senci, gozd pa raste in grozdje zori. Če hoče. naj proda vdova in pride sem gor, jaz ne bom hodil nikamor.« Toda vdova je imela namazan jezik in tudi sicer si je znala pridobiti Petana, Tevž pa tudi ni miroval. Tako je Petan končno popustil Prodal je Klopce razen vinograda, od katerega se ni maral ločiti, vzel vdovo, postal solastnik njenega posestva in se preselil v Staro vas. Istega dne sta prišla na Klopce Tevž in Neža, ki sta prei seveda prodala hišo in posestevce ob Sotli. Vendar prve dni s Klopcami nista imela pravega veselja. Neža je bila bolj molčeča kakor kdaj koli prej, Tevž pa tudi ni bil zgovoren in sproščen, čeprav je čakal toliko let, da se mu je izpolnila njegova najbolj vroča želja. Čutil je, da kljub pravici, ki jo je imel do Klopc, le ni prišel na svoj pravi dom na pošten in možat način (Dalje prihodnjič) BaUrti Vsem delovnim ljudem krškega okraja, kolektivom, organizacijam in ustanovam čestita ob letošnjem 'DNEVU REPUBLIKE Q OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO Za svobodno in neodvisno socialistično Jugoslavijo, za mir in enakopravno sodelovanje med narodi in demokratičnimi gibanji vsega sveta prispevajmo tudi v bodoče vse naše napore! — Posvetimo vse naše sile boju za zavestno in aktivno sodelovanje vseh delovnih ljudi pri graditvi socialističnih odnosov in njihovih materialnih temeljev! Finomehanika Ivan Novak Krško ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE! Popravlja pisalne m računske stroje Trgovina z usnjem v sestavu „Potrošnle" Krški čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije k DNEVU REPUBLIKE! Nudimo usnje, čevlje, sedlarske in tapetniške potrebščine po konkurenčnih cenah! Priporočamo se za obisk! iCmelliska aadruge m o. J. ZABUKOVJE PRI SEVNICI čestita vsem svojim članom in odjemalcem k PRAZNIKU REPUBLIKE! Mizarstvu Jof Vident-Rrško čestita k DNEVU REPUBLIKE vsem svojim naročnikom in delovnim kolektivom! Mizarstvo izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela in opremo lokalov. Nizke cene, izdelki kvalitetni Prodajalne industrijskega podjetja PEKO" Trlic v Krškem, Sevnici in Brežicah čestitajo k Dnevu republike vsem svojim cenjenim odjemalcem in delovnim kolektivom Jugoslavije! — Priporočajo se s svojimi cenenimi in kvalitetnimi izdelki. — V vsako hišo obutev znamke »Peko« prej »Triglav« G6činsf’a gostilna Leskovec čestita k DNEVU REPUBLIKE vsem svojim cenjenim gostom in ljudstvu Jugoslavije! Gostilna se bo preimenovala v »Gostilno pri pošti« in se še nadalje priporoča! Gostilna „Pod goricami"Tržišče čestita k Dnevu republike, 29. novembru, vsem gostom in se priporoča! Kmetijska zadruga Kaka pri Kiškem čestita k prazniku Jugoslavije — 29. novembru, vsem svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem Knjigarna in papirnica Krško čestita k DNEVU REPUBLIKE vsem svojim odjemalcem, prav posebno pa šoloobveznim otrokom, dijakom in prosvetnim delavcem! Opozarja na veliko zalogo vseh vrst knjig, ki jih daje tudi na obroke Okrajno zadružno podjetje „OBNOVA" Krško ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM SVOJIM STRANKAM, INVESTITORJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJEl Izvršujemo traktorsko rigolanje, gradimo silose, gnojišča in gnojnične jame ter obnavljamo gospodarska poslopja Vinarska zadruga Kostanjevica na Krki čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike in se priporoča vsem odjemalcem! TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 3 V SESTAVU POTROŠNJE, KRŠKO \ čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem in delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKE! Elektrarna Brestanica xihZ proizvaja električno energijo — dnevna zmogljivost 300.000 kWh OB 11-LETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE POŠILJA KOLEKTIV SVOJE BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! Trgovine z mešanim bla-m gom na Senovem, Šoštanju, Brestanici, Kališev-cu v sestavu trgovskega podjetja , Preskrba v Senovem imajo v zalogi; prehrambeno, tekstilno in galanterijsko blago ter ostale potrebščine po zmernih cenah Pridružujemo se čestitkam k PRAZNIKU REPUBLIKE! Kmetijska zadruga Tržišče čestita k Dnevu republike vsem svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem ter delovnim kolektivom Jugoslavije! Trgovina nudi veliko izbiro. — Cene solidne, postrežba kulturna! Gradbeno podjetje „Remont" Brežice čestita k Dnevu republike vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije, še posebej pa svojemu delovnemu kolektivu! Krajevna trgovina z mešanim Blagom Tržišče čestita k Prazniku republike vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem! Čeprav novo ustanovljeno podjetje, se odlikuje po svoji kvalitetni zalogi. — Vse za čim boljšo in solidno postrežbo naših stranki Občinski ljudski odbor in obč. komite ZK Tržišče Pošiljamo vsem občanom in državljanom borbene pozdrave in čestitke ob DNEVU REPUBLIKE in želimo obilo uspeha pri delu! KMETIJSKA ZADRUGA ČATEŽ 0B SAVI NUDI POTROŠNIKOM RAZNOVRSTNO BLAGO IN JIM ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE! Zdraviliško gostinsko podjetje Cateske Toplice čestita vsem delovnim kolektivom in zdravil skim gostom ob Dnevu republike! Gostinsko podjetje z obrati v KRas-EM in na VIDMU ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM SVOJIM GOSTOM IN DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE! Hkrati se priporoča s kulturno in ceneno postrežbo! Bel ovni koVUh Elekiro mebanične delavnice Vadem - liršlto čestita k DNEVU REPUBLIKE vsem svojim cenjenim strankam! Delavnica izvršuje vse instalacije, popravila radijskih aparatov, navijanje elektromotorjev !n dinamov ter montažo fluorescentnih svetilk. Dela solidno in po konkurenčnih cenah. Grosist ¥ sesfcnru „Potrošile" Krško čestita vsem svojim odjemalcem in državljanom ob Dnevu republike! Hkrati obvešča vse trgovine na drobno in kmetijske zadruge, da ima veliko izbiro raznega blaga Cene konkurenčne, hitra postrežbi' LO mestne občine in komunalna uprava VIDEM - KRŠKO # čestitata k DNEVU REPUBLIKE vsem svojim občanom in delovnim ljudem Jugoslavije. Vlagajmo vse sile za izgradnjo socializma in boljšo bodočnost ljudstva! Kolod torska restavracija Brežice z obrati: gostilna pri Kralju, pri Belem konjičku, pri Florjančiču, pri Gradu in pri Ivanki želi obilo uspehov in čestita k Prazniku republike vsem delovnim kolektivom Avtofrgovina KRŠKO SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV! STRANKE OBVEŠČA, DA IMA NA ZALOGI VSE VRSTE AVTOMOBILSKIH DELOV, DVOKOLES IN DVOKOLESNIH DELOV. POSLUŽUJTE SE TUDI KOMISIJSKE PRODAJE! KOPITARNA SEVNICA IZDELUJE VSE VRSTE ČEVLJARSKIH IN INDUSTRIJSKIH KOPIT, PET IN LESNO GALANTERIJO. OB 11. OBLETNICI USTANOVITVE JUGOSLAVIJE POŠILJA KOLEKTIV ISKRENE ČESTITKE IN POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM! Kmetlisko zadruga Bloboko ISKRENO ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM POTROŠNIKOM IN DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE K DNEVU REPUBLIKE! PLETILNICA V DOBOVI se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in se priporoča s svojimi cenenimi in kvalitetnimi izdelki. P 1 e t i 1 n i c a i z d e l'u j e : puloverje, ženske in moške jopice, otroške jopice, nogavice in drugo trikotažo. tfosfatna ftapež Hactt v ićctneUu nudi mrzla ln topla jedila ter okusna vina. — Gostilna se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov! Kmetijska zadruga Kostanjevica na Krki J Članom in ostalim kmetovalcem iskren pozdrav in čestitke ob DNEVU REPUBLIKE! Hmsii{ska &'dmg.a d&fa&va nudi veliko izbiro vsakovrstnega blaga. ^ Svojim članom in delovnim ljudem širom po domovini naše iskrene čestitke! Splošno trg. podjetje Bobova NUDI ODJEMALCEM USNJE, TEKSTIL, GALANTERIJO. ŽELEZNINO IN GRADBENI MATERIAL OB DNEVU REPUBLIKE NASE ISKRENE ČESTITKE! Kmetijska zadruga Cerklje ob Krki NUDI TEKSTILNO IN GALANTERIJSKO BLAGO, UMETNA GNOJILA IN SREDSTVA ZA ZAŠČITO RASTLIN. VSEM DELOVNIM LJUDEM POŠILJAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE BORBENE POZDRAVE! KOLEKTIV KREMEN1CE KRMELJ iskreno čestita vsem državljanom naše domovine k Dnevu republike z željo za čimprejšnjo izgradnjo socializma! Kmetijska zadruga v Šentjanžu čestita ob Prazniku republike in se priporoča s kulturno in solidno postrežbo! e Kmetijska zadruoa Prekopa ima veliko zalogo raznega blaga. Vsem svojim članom in delovnim ljudem čestita k Dnevu republike in jim želi še mnogo delovnih uspehov! ičnđaSMgMi FR60VSK0 PODJETJE >BUD6B< KRMELJ čestita k Dnevu republike vsem svojim strankam in dobaviteljem, kakor tudi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije Odjemalcem nudi vse vrste tekstilnega blaga, galanterijo, živila, gradbeni material in drugo. — Na zalogi imamo samo ceneno in kvalitetno blago, kajti trgovina nabavlja samo od priznanih proizvajalcev Jugoslavije Kmetijska zadruga ‘Jesenice na Dolenjskem vam nudi raznovrstno blago, galanterijo in usnje ter kmečko orodje. Obiščite naše poslovalnice. Svojim članom in vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo k Dnevu republike! e a • K Dnevu republike čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije in vsem investitorjem, hkrati se priporoča s solidnim delom in Konkurenčnimi cenami Delovni kolektiv gradbenega podjetja »SAVA« VIDEM-KRŠKO til tir iBlITl čestita k 29. novembru! Mastna pekarna v Krškem častila k 29. novembru, Dnevu republike vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem. Se nadalje se priporoča s svojo solidno postrežbo. E . sišiSii p™ Čestitkam ob letoš- | njem Dnevu republike se pridružuje tudi celoten kolektiv državnega trgovskega podjetja Naj živijo pobudniki NOV, naj živijo borci, aktivisti in voditelji naše vstaje! ljudska Potrošnja Brežice z naslednjimi samostojnimi trgovinami: Trgovina z mešanim blagom štev. 1 — Brežice Tekstil-Usnje štev. 2 — Brežice Obutev štev. 3 — Brežice Trgovina z mešanim blagom štev. 4 — Brežice Galanterija — Konfekcija štev. 6 — Brežice Trgovina z mešanim blagom — Lenart pri Brežicah Trgovina z mešanim blagom — Cerklje Trgovina z mešanim blagom — Bistrica ob Sotli Poslužujte se naših samostojnih trgovin, ogL.ie si brezobvezno pestro izbiro tekstilnega blaga in konfekcije — prvovrstnih živil — železnine — radijskih aparatov — koles — gradbenega materiala — usnja in obutve! O solidni postrežbi se prepričajte z nakupi v naših trgovinah! fl®e%isk& mdeupa Brnite čestita svojim č'aoon, dobaviteljem in odjemalcem k Dnevu republike! <77 sera svojim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem naše domovine pošiljamo čestitke ob Dnevu tevubiikel Vinarska zadruga Brežina Ičammtam U% apnenica VIDEM - KRŠCO proizvaja apno, betonski kamen, pesek za malto in beton Kolektiv se pridružuje ostalim čestitkam k Dnevu republike! Grosistično podjetje KS KRŠKO Tobak' K Dnevu republike čestitajo Gostilna SEČNE Moške - Dobova nudi solidno postrežbo Gostilna Cetin Franc Mostec - Dobova nudi mrzla in topla jedila ter domača vina Občinski ljudski odbor Bistrica ob Sotli A čestita vsemu prebivalstva nage občine in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine ob Prazniku republike! čestita k Dnevu republike vsem svojim cenjenim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije! — Hkrati obvešča vsa trgovska podjetja in gostinske obrate, da ima v zalogi vse vrste tobačnih izdelkov po naročilu. Priporoča se s svojo solidno in kulturno postrežbo KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM ob Savi čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku — 29. novembru! Gostilna Les Terezija Čatež ob Savi vam nudi vse vrste jedil in pijač GOSTILNA Hich. Hcdcapa se priporoča za obisk! Kmetijska zadrega Bistrica ob Sotli Ob II-letnici ustanovitve nove Jugoslavije čestitamo vsem zadružnikom in delovnim kolektivom! Mestna pekama Brežice čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem k DNEVU REPUBLIKE! zadeuga ss».f. STUDENEC PRI SEVNICI čestita vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKE! Splošno trgovsko podjetje v Krmelju se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov. — Svojim strankam nudi samo kvalitetno in ceneno blago Mestna kavarna in okrepčevalnica Brežice čestita k Dnevu republike svojim cen j. gostom! Trgovina z mešanim blagom v sestavu „Potrošnje" na čestita vsem svojim cenjenim strankam in g dobaviteljem, kakor tudi vsem občanom Rake k Dnevu republike — Priporoča se s svojo solidno, ceneno in kulturno postrežbo Mtestna Brzice čestita k prazniku delovnega ljudstva Jugoslavije vsem svojim cenjenim strankam! KMETIJSKO GOSPODARSTVO tUdcu^euica čestita vsemu delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKE! Priporočamo se s svojimi trsnimi in drevesnimi sadeži \MfakoMuz kmetijski Prekopa čestita vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKE! Priporoča se s svojimi prvovrstnimi izdelki! Gostilno Ka in Zora BREGANA čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 29. novembru! H&muHcdHa teptava Btthtt se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov k narodnemu prazniku 29. novembru Okrajna uprava za gozdarstvo Brežice čestita k Dnevu republike s svojimi revirnimi gozdnimi upravami: Kostanjevica, Mokrice, P' ece, Videm-Krško, Sevnica in Boštanj Agroservis Brežice čestita k obletnici Republike! Pskarsa Kmetijske Zadruge čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu republike! Vsem zadružnikom in delovnim kolektivom ob Prazniku republike naše prisrčne čestitke! Brežice Premogohop in glinokop @!U®B©K© čestita vsem delovnim ljudem in odjemalcem k Prazniku republike! Pekarna MARTIN HOČEVAR KRMELJ čestita k Dnevu republike vsem odjemalcem! Pekarna nudi dnevno svež kruh in pecivo Vsem obiskovalcem in vsemu delovnemu ljudstvu naše čestitke za Praznik republike! Mzstm lam Bte&ice Ljudski odbor mestne občine čestita k Dnevu republike vsem občanom in ljudem Jugoslavije!. Hkrati čestita k doseženim uspehom pri elektrifikaciji černečevaškega okoliša in vsem, ki so kakor koli pomagali, da bo 29. novembra zasvetila elektrika. POČITNIŠKI DOM MloUtctz česL a vsem delovnim kolektivom ob 11 -letnici socialistične Jugoslavije in borbe za našo gospodarsko neodvisnost in izgradnjo socializma! čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku republike in se priporoča za obisk! Ob Dnevu republike pošiljamo naše čestitke vsem zadružnikom in ostalim kmetovalcem Kmetijska zadruga z o. j. Pišece pri Brežicah Zpadt&tse Kostanjevica čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu republike! _ ■ ■ ......... ... 1 I V t* - ^-4 'JL-' * 'v J >»»■• '>4.yStf GOSTILNA | POLOVIC PAVLA DOtiOVA M nudi gostom topla in mr- !:i tla jedila ter pristna do- pa tnača vina. Prepričajte se sami! GOSTILNA GOSTILNA Brivsko-frlzerski salon Zlatarska delavnica VAHČIČ ALFONZ FRECE ANTONIJA HaTOttilHliElK SteM® HELMLINGER C£EK£J£ STARA VAS—BIZELJSKO Krško VALENTIN audi svojim gostem vse vrste jedil in pristna domača vina! nudi svojim cen j. gostom k valit, postrežbo! se priporoča svojim cenj. strankam! Videm—Krško Trgovina z meš. blagom v sestavu „POTROŠNJE" Videm—Krško nudi vse vrste špecerijskega in galanterijskega blaga m mm Hn s? M-! JV* II m M i proizvaja dekantirane !m dekolorlra-ne, atomi z rane in tekoče kostanjeve In krasto v e tamilske ekstrakte. Pridružujemo se čestitkam ostalih kolektivov k Piaz- C Eilil1 splošno ključavničarstvo (preide v Splošno obrtno - kovinarsko zadrugo) Videm ■ Krško. čestitata vsm* smiim adUmaltztn k ZWyu tsčfutUik&I 99 Občinski ljudski odbor BflZEhJSH©66 čestita vsem prebivalcem občine k prazniku naše revolucije — 29. novembru ter jim želi časnveč uspeha pri gospodarskem in političnem napredku občine! Kmet jsifU zsinis z 0. i~ m V' čestita k Dnevu republike vsem svojim članom in delovnemu ljudstvu Jugoslavije! MIZARSKO • potrošnikom notranjo , in zunanjo opremo. fj Priporočamo se za naklonjenost! Delovni kol *tiv čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob 29. novembru! v Mlin in žaga Dobom čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 23. nwembra! iSm Videm-Krši® razdeljuje, meri in prodaja električno energijo ter vzdržuje prenosne in razdelilne naprave na svojem sektorju Pridružuje se veselju ostalih kolektivov ob Prazniku republike ! proizvaja vse vrste pohištva. Obenem čestita vsem kolektivom k Prazniku republike! ' - --A -V M V< ■«>-. RJAVEGA PREMOGA O SENOVO NUDI SVOJ PRVOVRSTNI PROIZVOD HKRATI SE NAŠ CELOTNI KOLEKTIV PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! 7,i/o.mioa čokolade, in tikec(e