Resolucije katol. shoda. (Praktična meditacija za obletnico I. slov. katol. Miodu.) Tako se nazivlje knjižica 36 stranij velike osmerke, ki je izšla iz »katol. tiskarni« v Ljubljani žo meseca avgusta 1893, a je preranogim ostala še nepoznana. Gastiti gospod spisatelj je v njej z mladeniškim cgnjem nam v spomin poklical vzvišeni cilj I. slov. katol. shoda, kakor tudi njegove z navdušenjem vsprejete, a doslej Ie deloma vzvršene sklepe. On pripoznava, da »naenkrat res ne moremo vsega imeti«, kar smo bili sklenoli na tem prepomenljivem shodu, a zdi se mu vendar, »da bi se bilo dalo z dobro voljo že marsikaj storiti, kar se še ni«. Povdarja pa še, da »poleg dobre volje nam je treba tadi denarja«. Da bi »katoliškemu skladu«, ki ima služiti praktičnemu izvrševanju resolucij I. slov. katol. shoda, velikodušni doneski obilneje pritekali, izdal je g. spisatelj to knjižico ob svojih stroških. 0 njej piše v predgovoru: »Razpečati se knjižica mora! Kdor je ne more kupiti, (velja samo 20 kr.) dobi jo od »katol. bukvarne« v Ljubljani zastonj, eno ali kolikor jih hoče, dokler jih ne zmanjka, da se vsi za dobro uneti, če mogoče, še bolj unamejo za naše sveto delo, katero ne sme prenehati prej, dokler ni izvršeno vse, kar smo si zapisali v ppogram« (I. slov. kat. shodu.) Pripoznam, da jezik ni popolnoma po mojem ukusu, (preobilni odifiori — eitatelja motijo) tudi ne morem vsakega stavka podpisati ali kot neodložljivega pripoznati, vkljub temu pa je knjižica že tako zanimivo spisana in dobro osoljena, da je ne boš djal iz roke, dokler je ne prebereš do konca. Koraur bo došla, naj jo obdrži ter pošlje za njo 20 kr. in za »katoliški sklad« pa par kron v belo Ljubljano. Bog bo plačnik! ¦ Jernej Voh.