Amerikan ski u lovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 11. številka. JFoliet, Illinois, 1. marca, leta lOOl. L#nik X. GROZNA NESREČA . V PREMOGOKOPU. Požar je nastal na neznan način v rovih in tirjal mnogo delavskih življenj. ^saka rešitev je bila popolnoma onemogočena. Ponesrečenci so baje Avstrijci. Kemmerer, Wyo., 26. febr. — ^ Biamondville premogokopu št. 1 Je nastal na dosedaj se neznan način ogenj v rovih. Sodi se že sedaj, ko 111 »e inožno natančno določiti, da je škoda ogromna. Prvi je opazil °gQnj Jolin Anderson. Obvestil je, kolikor je bilo v naglici mogoče, ostale delavce v rovih o grozni nesreči, potem si ovil glavo s suknjo m hitel na prosto. Rešil si je sicer *lvljenje, toda zadobil grozne opekline. ^ si poskusi rešitve so bili zaman. Odločilo se je bilo kakih sedem hrabrili mož prodreti v jamo skoi.i spod-n31 rov, a vsled groznega plamena 3e bil dohod popolnoma onemogočen. « ■ 4 t, i | Pred rovom so se vršili grozni Prizori. Tam so staje žene, hčere, katere, neveste, sestre in otroci, si Pilili lase in jokali, da so se človeku jezili lasje. Prizori so bili grozni 1,1 nikdo prisotnih ni mogel vzdržati fi«hega očesa. Tako blizu so bili "kupaj, a ni bilo iftogoče prinesti r®šitve. Poznejše p.oročilo poroča, da je Vsega skupaj ponesrečilo 26 mož, ln«d temi 24 Avstrijcev. Kakor je razvidno iz imen, so to sami pri-morski ali dalmatinski Italijani, ponesrečilo je tudi petnajst konj. Wflni se, da je nastal požar v malem Prostoru, kamor so shranjevali olje. 8ega skupaj je bilo nad petdeset Judi v nevarnosti, toda ostale se je Posrečilo pravočasno opozoriti na Potečo nevarnost in jim tako omogočiti rešitev. Zanimivo je to, da je ravno pred meseci prav v teh rovih gorelo, e da tedaj ni nesreča terjala toliko Žlvljenj. Pretep v avstrijskem državnem zboru. Dunaj, 28. febr. — V včerajšnji seji državnega zbora avstrijskega je prišlo med Nemci in Čehi do popolnega pretepa. Nemci so namreč protestirali zoper zlorabo prostosti govora in se navalili na Čehe. Nemec Stirn je hotel pretepsti čeha Fresla, toda stvar se je bila zasukala. Čehi so predrznega Nemca obkolili in radikalci so pričeli radikalno svoj opravek. Prijatelji Stir-novi so hiteli temu na pomoč in razvil se je živahen, ljut pretep. Prodno so dvorano izpraznili, so se Čehi in Nemci še enkrat zgrabili in se dodobrega zbili. Dvorni škandal na Dunaju. Dunaj, 26. febr. — Tukaj se širi zelo delikatnanovicao podrobnostih malega (?) škandalčka. Prizadet je nadvojvoda Oto, unuk cesarja Jožefa, ki je drugi prestolonaslednik avstrijskega cesarstva. Stvarjo ta le. Na velikem pustnem plesu se je Oto krepko nasrkal pijač, ki so mu odvzele razum. Objel je in poljubil nekoga gospo, na kar ga je slednji močno razžalil in naboksal. Rad bi bil dal dotičnika zapreti, toda vsled pijanosti ga ni mogel spoznati. Nov papež ablegat. Rim, 26. feb. — Naznanja se, da postane dosedanji papežev ablegat v Združenih državah nadškof M ar ti-nelli'kardinal in, da najbrž nekaj časa še ostane na svojem mestu. Potem pa bo odpoklican, na njegovo mesto pa bo bo pozvan monsignore Talcomo, dasedanji zastopnik rati-kana v Kanadi. REVOLUCIJA NA ŠPANSKEM. Nemiri v Madridu, Valenciji, Granadi, Saragossi,ValladoIid in drugih mestih. General Weyler vzdržuje red z železno roko. Vladajoča dinastija nepopularna Madrid, 23. febr.—Nemiri v Madridu, Valenciji, Granadi, Saragossi, Valladolid, Alicante in drugih pro-vincijalnih mestih se še vedno ponavljajo. Španija je na pragu revolucije. Neposredni vzrok nemirov Prelat umrl. Indianapolis, 22. febr. — Generalni vikar škofije' v Indianapolis, Rev. Avgust Bessonies je danes tukaj umrl. Pokojnik je bil 86 let star in rojen na Francoskem. Lansko leto pa je praznoval šestdeset-letnico mašništva. L. 1889. je prišel za naslednika škofu v Vincennes, Ind., v Ameriko. Deset let je deloval kot misijonar med Indijanci, pod predsednikom Polkom pa je bil celo nekaj časa poštar v sv. Leopoldu, Perry county, Ind. L. 1857 je prišel v Indianapolis, kjer je ostal do svoje smrti. Leta 1884. ga je imenoval sv. Oče rimskim prelatom. Ljudje, ki so imeli priliko prihajati z njim v dotiko, nemorejo prehvaliti njegove prijaznosti, oskromnosti in dobrotljivosti. Zmrznila na grobu. Cleveland, O. 24. feb. — Vsaki an izza zadnjih 22 let je Mrs. Dora 0ehlstrom obiskala P°koji!ega soproga grob svojega na Scranton avenUe pokopališču. Vsaki dan tudi mi,azu, snegu ali dežju pokleknila , ha grob in prosila Boga, naj bi jo \ 'Užil z njenim možem. Danes pa j1 je izpolnila želja. prišel grobokop na poko-PjMisče, je našel gospo Oehlstrom, ®oečo ob grobu, s sklenjenimi . ami. Zmrznila je do smrti. Stara Je bila 70 let. 0« % bV Hrvatski svečenik v Chlcagl. j D»e 20. feb. je dospel v Chicago • S- Nikolaj GrškoviČ, katerega [ P°stavil nadškof Feahan župni-Ch"1 hrvat8ke cerkvene občine v lt:agi. Začasno je gost dr. S. oAi nija' Predsednika cerkvenega u|jora. Tepež In posledice. ^ hicago, 28. febr. — Na vogalu tila - Ave' in AdamB St- sta 8e t,e)t lz neznanih vzrokov pograbila ti^Zamoreo 2 nekim belim. V kri- Hj 6ttl trenutku pa se je privalil Iti ° trebušast policijski lajtnant, V0r 1 ^ov°ljeval več pretepa, Ugo- P)'et° vak° VaŽne 8trani> sdružiI Vv celoto in s čudovito z revelverjem. Ker Mdj °tel° ali moglo — menda Pol; I!reol,llne8a trebuha — zlesti C ; frce v »^če, je potegnil J revolver ln pri6el z ^^ tako .Posno mahati po obeh >rvah) da naJkrajšem času »pokoril oba. Tortura. New York, 27. febr. — Včeraj jo razjarjena množica obesila v Matea-wan, N. J., nekega meščana, katerega je bila obdolžila, da je zažgal nedavno neko hišo. Da bi pa razjarjeni ljudje dobili iz njega kako izjavo, da je on res to storil, so ga zopet spustili na tla, da se je malo odalinil. Toda udati se le ni hotel. Potegnili so ga zopet na drevo, a vse ni nič izdalo, mož je vedno zatrjeval nedolžnost. Zopet zamorca linčall. Terre Ilaute, Ind., 27. febr. -Včeraj je tukaj 3000 glav broječa množica linčala zamorca George-a Warda, ki je umoril belo gospdč. učiteljico Ido Finkelstein. Spočetka je šerif dolgo jsadržaval množico s streljanjem iz samokresa. Popoldan pa se je bil šerif odaljil, množica pa se je navalila v toliko večjem šte vilu. Vlekli so zamorca iz ječe na bližnji most, kjer so ga obesili. Manjka jih. London, 28. febr. — Angleško vojno ministrstvo je v škripcih, pričelo mu je namreč primanjkovati dvonožnega "Kanonenfutter". Kar je bilo kaj pripravnega, to so že približno vse potolkli Buri, sedaj pa je le še prav malokoga veselje iti v smrt na južno-afriško ozemlje. — Tukajšnji listi se iz tega norčujejo, kakor da bi se ljudje res kar trgali za Filipine. Železniška nesreča. Indianapolis, Ind., 27. febr. — Včeraj je skočil brzovlak Wabash železnice vsled poškodovanega relsa iz tira. Štirje vagoni so se razbili in mnogo ljudi je poškodovanih, toda kakor se do sedaj ve, prav nihče še ne smrtno. Iz Goshen-a je odšel takoj posebni vlak z zdravniki in obvezili na kraj nesreče. Vsega skupaj se je ranilo 32 oseb. Oregon, Washington In Idaho je naslov brošurici s popisom ime novanih držav. Pošlji 6 ot v markah za en iztis, kateremu je priložen zemljevid pobrežja in dotokov reke Kolumbije, Geo. J. Charlton, glavnemu agentu, za Chicago — Alton proge v Chicagi, 111. VELIK PARNIK SE JE POTOPIL Parnik "Rio de Janeiro" je trčil pri San Francisco ob skalo in se takoj potopil. Nad sto ljudi je izgubilo v hladnih valovih življenje. Silna megla je vzrok nesreče. Prlncesinja des Asturlas. (irof Dob Carlos de Bourboti. je bila poroka prince&inje des Astu-rias z grofom Don Carlos de Bourbon. Princesinja je sestra Alfonna, mladega španskega kralja in v slučaju njegove smrti bi ona postala kraljica. Njenega soproga grofa Don Carlos bourbonškega prištevajo svobodomisleci in framasoni reakcijonarcem, zato so uprizorili demonstracije ip napade zoper samostane. General Weyler je proglasil za Madrid obsedno stanje in razpostavil vojaštvo tako, da kontroluje vsaki del mesta. Washingtonov korespondent v New York Tinies popisuje sedanji položaj na Španskem tako-le: "Vzbruhov, katere hoče zatreti general Weyler, niso provzročili Carlisti, niti republikanci, dasi si jih bodo oboji ukoristili po svoje. Tudi proti-jezuitsko gibanje ni pravi vzrok nemirov. Vstaja je posledica splošne nezadovoljnosti in njeni vzroki so isti, ki so provzročili veliko francosko revolucijo. O razmerah dobro podučen diplomat pravi: Španija boleha na komplikaciji raznih bolezni. Revščina narašča bolj in bolj, davki so neznosni in delavski sloji so zreli za revolucijo. Vladajoča hiša je silno nepriljubljena in prostozidarji gnetijo sovraštvo do cerkve. V Španiji vre že dolgo let. Celo za časa Alfonza XII. so bili vedni nemiri, zadnje leto njegovega via-danjasopuntarji zastrupili vodnjake na mnogih krajih. Kraljica vladarica je bila z mirom nepopularna. Med špansko-amerikansko vojsko so jej nadeli priimek "avstrijska žena'^, kakor so se zaničevanjem imenovali Francozi Marijo Antoinette. Vse kaže, da je ponosna Španija na pragu revolucije." Grozen čin blczne matere. Colfax, Wn. 26. feb. — Udova Roza Wurcer je potopila v onem trenutku, ko se je je polotila hipna blaznost, vseh svojih šest otrok v starosti 4 — 12 let. Dva otroka sta bila dečka, štiri deklice. V onem nesrečnem trenutku je pometala svoje otroke v vodnjak v katerem je bilo pa samo 2 čevlja vode. Nato je skočila sama za njimi in tiščala tako dolgo glave pod vodo, da so otroci potonili. Sosedje so došli blizu prav takrat, ko je svoje delo končala. Izvlekli so jo po vrvi in zaprli v norišnico. Kralj Edvard pri sestri. London, 24. febr. — Kralj Edvard V]!' se je peljal včeraj ob 10. v Port Victoria, kjer se bo ukrcal na kraljevsko jahto, ki ga ima namen prepeljati na Nemško. Kralj je nosil službeno obleko admirala. Spremstvo je bilo zelo majhno. Na potu iz palače do kolodvora je pozdravljalo kralja ljudstvo. Port Victoria, 24. febr. — Tu sem je dospel kralj ob llf. in se podal takoj na jahto, kje bo tudi prebil noč. Kraljevsko jahto bosta spremljali vojni ladiji: "Australia" in "Severn". London, 24. febr. — Kralj Edvard se je odpeljal danes ob 6. uri iz Vlissingen proti Cronberg. Odklonil je ponudbo nemškega cesarja, ki mu je ponudil stanovanje na gradu Ilomburg, to pa zato, da izgubi njegovo potovanje vsak oticijelen značaj. Frankfurt, 25. febr.— Danes zjutraj je dospel sem kralj Edvard, kjer ga je na kolodvoru pričakoval štab angleškega konzulata. Ko je pozajuterkoval, se je po kolodvoru nekoliko posprehodil in čakal nemškega cesarja, ki se mu je imel vsak čas pripeljati naproti. Pri vsprejemu sta se vladarja najprisrčnejše pozdravila, ob 0. pa Nt,a se že odpeljala s posebnim vlakom proti Cronberg u. Cronberg, 25. febr. — Kralj Edvard in nemški cesar sta dospela sem in se takoj odpeljala na saneh v Friedrichshof, kjer pa seje poslovil Viljem od angleškega kralja in se odpeljal v lloinburg. Edvard je hitel k bolniški postelji nemške cesa-rice-vdove, svoje sestre Friderike, kjer se je pomudil četrt ure. Ko se je vračal od bolnice, ni bilo opažati posebnega strahu na njegovem o-brazu, iz česar sklepajo, da ni bolezen posebno opasna. Viljem se je tedaj vozil sem in tja z svojimi ogrskimi konji, ki so tako hitri, da so vso dolgo pot, blizu 6 milj prevozili v 20. mimutah. — Potem so tudi malo dinirali. Udeležilo se je bilo vsega skupaj 17 oseb. Viljem je molče dvignil proti Edvardu svoj kozarec, na kar se je ta tudi molče zahvalil za poklon. San Francisco, Cal., 22. febr. — Ko je danes zjutraj nameravali iz Japonskega prihajajoči parnik Rio de Janeiro zavoziti v luko, se je v gosti megli zaletel tik zlatih vrat v skalovje in se takoj nato pogreznil. Sodi se, da je utonilo blizu 150 lju-dij, vendar bo možno to še le sčasoin določiti. Očividci popisujejo nesrečo zelo različno, niti dve mnenji se ne strinjata. V kritičnem času je plul parnik pod poveljništvom poročnika Friderika Jordan. Megla je bila vos čas tako gosta, da je bil že ukazal parnik zasidrati. Ko se je nekoliko razsvetlilo, so hoteli zavoziti v luko. Komaj pa je prišel parnik v tek, že je butil s prvim koncem v skalovje. Nekaj časa je stal še na površini. Pričeli so se grozni prizori, borba za življenje. Takoj, ko se je -godila nesreča, je prišel kapitan Ward na svoje mesto in vršil svojo nalogo s čudovito hladnokrvnostjo. Ukazal je spustiti čoljne. Zmešnjava je bila grozovita in njegovi ukazi so postali v kratkem brez pomena. Ko se je pričel pogrezovati zadnji konec par-nika, je vse skakalo v morje. V nekaj trenotkih je izginil parnik v globočini. Vsi, ki niso še pravo časno odplavali, so šli za njim. Pri rešitvi je pomagalo samo nekaj čolnov italijanskih ribičev, ki so se istočasno mudili v bližini. Popoludne so izvlekli deset oseb in sicer tri belokožce in sedem Kitajcev. Na parniku se je vozil tudi generalni konzul Združenih držav v lionkongu, gospod Wildnian s svojo soprogo in dvema otrokoma. Sledu še ni nikakega o njih. Poleg teh je bržčas utonilo še več drugih odlič-njakov. Tudi kapitan Ward je utonil. Ves dan se nadaljuje iskanje trupel. Popolen pregled vseli ponesrečencev bo možno še le v nekaterih dneh določiti. Parnik Rio de Janeiro je bil zgrajen leta 1878 v Chester, Pa., in bil last Pacific Mail Steamship družbe. 22. januvarja je bil odplul iz llon-konga v San Francisco. Predsednikovo umeščenje. Washington, I). C. Marc 4, 901. Vožnji listki za tja in nazaj po Chicago — Alton železnici po zelo znižani ceni. Za podrobnosti se je obrniti na W. J. Burnett, agenta v Joliet 111. Iz Kitajskega. Pekin, 25. feb. — Poslaniki so vsprejeli cesarski edikt, v katerem jo ustreženo zahtevam diplomatov, da se s smrtjo kaznujejo vsi podpi-liovalci in začetniki u stoje boksarjev ter je tudi navedeno vse podrobno, kako, kje in kdaj se kazen izvrši. Poslaniki fo izjavili, da so v ediktu pomanjkljivosti glede justilikacije in samomora, da pa je to brezpomembno. Na željo Japoncev so odložili usmrčenje do torka, da bo možno poslanikom poslati na mori-šču svoje zastopnike. Sklenilo se je tudi poskrbeti za to, da bodo obsojenci na morišču dovelj pazno nadzorovani, da se ne bo izvršil kak samomor ali beg ali kaka druga kitajska ,,slučajnost." Ko bo torej vse tako h-po pod nadzorstvom skrbno poklano, bo zadoščeno diplomatom in pravici in kulturna Evropa si bo zopet enkrat mela zodovoljno roke, da jeizvršila Bogu dopadljivo delo. S tem, da jo privolila Kitajska v usmrčenje znamenitih boksarjev, je izpolnila eno največjih zahtev, katere bo tir j ali diplomati. Vse. drugo poj de menda v lepšem redu. Ko bo usmrčenje izvršene, pojde tudi princ. Čun, brat, kitajskega cesarja v Berlin, kjer bo prosil odpuščanja in tako dal zadoščenje ,,razžaljenemu" nemškemu narodu. Ko bo tudi to storjeno bo vse poravnano, razven vojne odškodnine, ki paše ni določena in ki bo menda pri kitajski neupogljivosti povzročala zopet nove sitnosti. Za $30 poletiš v Californio, Portland, Dea-tle, Tacoma in Puget Sound po Chicago — Alton progi vsak torek od 12. feb. do 30. aprila 100. Najhi-treja vožnja, lepi razgledi najboljši vozovi. Za podrobnosti in vožnji listek se je obrniti na W. S. Burnett. Phone 448, Joliet, 111. Med Buri ln Angleži pogajanja. London, 28. febr. — Jutranji "The Daily Chronicle"- prinaša s pou-ebno reservo vest, da sta se se-šla lord Kitchener in burski general Botha in da se pogajata glede miru. Brzojavka hoče tudi vedeti, da je privolil angleški zapovednik Burom štiriindvajseturno premirje, da bo možno se Bofchi dogovoriti z ostalimi zapovedniki glede mirovnih po-gaja»j- _ Jekleni trust. Trenton, N. J-, 2«- febr—Danes so se izdali inkorporacijski listi za "United States Steel" korporacijo k aktom, ki obsegajo velikansko Carnegie-Morganovo kombinacijo. — Glavni urad nove korporacije se nahaja v hiši št. 51 Newark St., New Jersey. New York, 26. febr.— Oficijelno se ra/,glasi novi trust še le jutri ali oelo po jutranjem. Iz dobro poučenih krogov se zitrjuje, da bo obsegala temeljna glavnica ogromno svoto $1,000,000,000. Obglavljeuje na Kitajskem. Pekin, 27. febr. — Danes so ob-glavili Ivih-Siu in llsn-ča-ng-Vu, ona dva /.namenita moža, v katerih usmrtitev ni tako dolgo hotela privoliti kitajska vlada, Poprej še ju je obiskal japonski oberst in ju pogostil z šampanjcem. Ivih-Siu je dejal, da ne ve zakaj mora umreti, da pa rad umre kot domoljub, če bo njegova smrt odpravila mednarodno vojaštvo s Kitajskega. Oba obsojenca sta bila oblečena v mandarin-sko uradno obleko, vendar brez znakov dostojanstva. Ulico, v kateri so je izvršila justifikacija, je zaprlo nemško, francosko in amerikansko vojaštvo. Kih-Siu se je obnašal ves čas zelo mimo in jako dostojanstveno, ,Hsu-Čaiig-Yu pa je bil vos zmeden, ker je menda popil precejšno merico opija. —- Po usmr-čeuju so imeli poslaniki posvetovanje. Post je tukaj... Skoraj vse verske družbe so upe-ljale post kot potrebno sredstvo zoper nezmerno vživanje Hladnosti življenja, in s pritrgovanjem v razve-seljevanju je prišla zveličavna pokara. Pritrgovanje jedi ima pa tudi velik higieuičen pomen, ker spravi v red ves človeški organizem in posebno organe za prebavljanje. Vendar se ne da to vselej doseči s samim: postom, in če zdravje ni po voljno-tedaj se je treba poslužiti prire.r-nega zdravila. Najboljši rfguh, te vrste je Trinerjev amvrikam. i Eliksir Grenkega vina. ga mnof * let naj sijaj ne|Se izkušeno zdravih, ki je pomagalo že tisočerim v kroničnih boleznih in celo takim, ki so bili proglašeni neozdravljivim. Zato je najbolj izkušeni zdravniki prav pogostoma predpisujejo zoper vw bvlezni želodca, trebuha, jetern in led v io.| Je najprijetnejše rastlinsko zdravilo, pripravljeuo iz najboljšega rudečtga vina in redkih zdravilnih rastlin, katero izdeluje edino le Jožef Triner, 790 Sol Ashlaud Ave., Chicago. Dobiva se tudi po lekarnah v steklenicah. Toda varujte se nezdravih ponarejevauj, ki se ponujajo sem in tje, pa nimajo nobene dobro-dejile moči. Trinerjevo grenko vino se priporoča kot s tajno domače zdravilo za čistenje krvi, gibanje črev, izboljšanje apetita in vzbuja veselje do dela. Ozdravi tudi pre-hlaj»'nje in varuje pred mnogimi i boleznimi, krepča Moveško telo vselej in zanesljiv o pri vsaki starosti in | obojem spolu. rasi Mi bi radi dobili priložnost, dokazati Vam, r| na(] da ima "Dinet" K Kol m M "vsu M p I najboljše J •» S3 v 1 • M ceP 1 cevlje- I i H Za 95c do $1.75 dobite tu boljše mo- g Va J ške čevlje, kakor bi jih mogli dobiti za isto ceno jf J0t] * kjerkoli drugje. ji ! J Od 95c do $1.95 la iko kupite pri M nas lepše in trpežnejše čevlje, kakor sploh ni jI in I mogoče kje drugje. Obiščite nas, poskusite in se prepričajte! i jj 1 Dinetove obleke j* it so najboljše, kar jih zamorete dobite za le jI, Jf tako primerno nizko ceno. Vsaka stvar, ki jo kupite pri nas, je trpežna l| M ■ za kar jamčimo. j| •, I A. E. DINET &Č0. ! U JOLIET, ILL. I «« ___j. ©Krajevni zastopnici J vseh najboljSih prokomorskih črt I na atlautiškem morju je JOHN KUKAR, u | 820 N. Chicago St., Joliet, 111., i || kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in dr«?' p, rojaki, želeči potovati v staro domovino. ™ i » —: stopam pa to-le znamenite črte :— i 1 8EVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi J»{i Bremenom in New Torkom; „v is COMVAGNIE GENERALE TRANS - ^ LA»TIQUE, francoska linija, vozi na H»v.%' RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen; ,f 8 AMERICAN LINE in INTERNATU)^' i k NAVIGATION CO., vozečo na Southampton- f v DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. l)asov® moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodaj* v_ k in kupujem tudi avutrijski denar v bankovcih ne manjših ko /.a 5 goldinar]''j j. Priporočam svojim vojakom tudi lepo (iOSTILNICO, preskrbljeno z vse"1 pijačami in smodkami, kakor tudi svojo briruico. ; j Kdor se hoče prepričati, 1 katere cigare bo v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo tai0' * naroči ANTON HORWlT-ove, jedine TJllijfške vržinke v 8 državah in gotovo si jih bode z zadovoljstvom še več naročil. IST*Pošiljam vržinke, kakor tudi vsakovrstne druge smo^' 1 na vse kraje Združenih držav po najnižjih cenah. Posebno opozarjam svoje sorojake slovenske gostilničarje, da se pogost ^ krat odzovejo temu povabilu. Ob jednem se priporočam v obilen obisk svoje GOSTILNE,vkjer poBtfe j žem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM. 1 AKTI H01WAT, 200 M» St., JOLIET, ILlI! ______t Telephone 3431._^ \ ^rfarbrbefarfarbrb Ak° h°žeŠ kupiti kak dar 8Voi^ " Jf. Jf. Jf. Jf. Jf. Jf. Jf.' Jf. prijatelju ali sorodniku, oglej' .; "Ako je od Barretta, tedaj je dobro našo prodajalnioo. Imamo vel* i in po ceni." zalogo zlatnine in srebrnine n» i --bero, srebrnih in zlatih ur, žep"1 • i namiznih in stenskih ur, urni" ^ Rarrpftnva rižio, muzikalnih inštraj&ei^tov.» \ . popravila ur in druge zlatnik' J , pojasnila srebrnine izdelujemo točno i'1 * o barvi. n"kUenl' ^ Prav dobro je 'znano, da bo Mi imamo barvo (Warrenovo zmešano barvo) in jo zajamčimo ali se oluščila v tem času, in BhB^P^^wW ako bi se, damo vam drugo Pridite k nam po barvo! \ Barrett J0UET Harare ^^ KAR0L OESTER^' ZLATAR, jj 106 Chicago ulica, Joliet* / Evropske vesti. Avstro-ogersha. Dunaj, 27. febr. — Gibanje av- i Atrijskega parlamenta je res pravo i "gibanje". Lansko leto se je bilo ! razpustilo državni zbor, da bi se na ta način poslalo domov nekaj kriča-žev in razbijačev in razgrajačev in da bi se pridobilo nekaj novih, pridnih moči, so so razpisale nove volitve. Te pa so dosegle, da so prišli iz dežja pod kap. Mesto nekaterih kričačev, je sedaj trikrat toliko ro-goviležev, ki "delujejo" z vsemi svojimi močmi na to, da se parlament podere. Govori se že spet, da se državni zbor razpusti, vsa važna mesta pa, da zavzemo častniki. V zadnji seji je interpeliral Schoenerer radi nekaterih strogo cerkvenih stvari in zahteval, da se interpelacija vsprejme v zapisnik, čemur pa ni bil v stanu predsednik ugoditi. Kakor je znano, je Schoenerer odpadnik bv. katoliške cerkve in nima prav nikake pravice utikati svoj smrdljivi nos v le te notranje zadeve. Seveda je nastal grozen vrišč in vse je kazalo, da se gospodje poslanci spoprimejo, kakor kakipijanci v zakotni žganjariji. Še le dr. Sclileicherj i| se je posrečilo pomiriti zbornico, ko je pojasnil nekatere velevažne stvari. Rusi j ft. Petrograd, 2'7. febr. — Trdi se, da namerava Rusija graditi železnico skozi Mongolijo in da si je v ta namen že izposlovala protektorat nad železnico do tje. Govori se, da se bodo izdali v kratkem času ukazi na okraje: Ivijahta, Urga, TJliasutaj in Kobdo, izrekom katerih bodo prešli ti v nadzorstvo Rusije. Kakor so iz vsega tega sklepa, diše Rusiji bogati zakladi zlata v Mongoliji. Odesa, 20. fobr. — Včeraj je tu divjal grozen vihar in mraza je danes šest stopinj. Promet na cestah jc ustavljen. Vihar se je razvil tako naglo, da niso bili v stanu pospraviti niti najnavadnejših stvari. Premetavalo je težke vozoze, kakor kurje perje. Iz gledališča se ni upalo mnogo ljudi, ker je vihar zadivjal prav tisto uro. Vihar je nakopičil silne žamete, tako, da so nekatere ' v ulice do cela zaprte in je onemogo- <: Seno vsako gibanje. Naravno je, da 8 so tudi v luki zasidrane ladije mnogo k trpele. Parnik "Sineus" je butnilo « v skalovje in ga razbilo. Brzojavne j in telefonske zveze so vse potrgane, j Nedaleč od Odese pa je tudi vstavilo c promet na železnici. Italija. Rim, 25. febr. — Ker se je bati, j da bi ne nastali med stradaj očimi ? stanovi kaki državi nevarni nemiri, ( je poslal Gaolitti, italijanski notra- ? njiministervPouilles večjo posadko ? vojaštva, vendar kakor upa, bodo ti j samo za strah, kri se pa bržčas (?) ( ne bo prelivala. — Kako silna beda < mora vladati v blaženi Italiji priča J tudi to, da so po več krajih, kakor: Jožef Slak, ki trpi na pljučni bo-' lezni. Že par dnij predno je prišel 1 sem, je bruhal kri in jez daj ne-' varno bolan. Jan. Jerman, ud 3 društva sv. Frančiška Sal. leži trpeč 1 na revmatizmu, g'. J p h n K o č e-1 varj u se je zdravje po zadnji ko-* pelji obrnilo na boljše in je upati, 3 da v kratkem zapusti bolnišnico. " Poslednje dni je legel v posteljo tudi g. Frank Gos po d ar i č, i trpeč še vedno na nogi vsled zad-- njega poškodovanja pri delu. 1 —Sadna drevesca in grmičje za 3 pokopališča kakor tudi druge nasade, kranjske in amerikanske vinske trte prodaja po najnižjih cenah Math. Grahek, na 207 Indiana Street. _Govori se, da bomo dobili v Jolietu kmalu novo banko; to bo že g . četrta "national" banka v tem me- ^ stu. M. F. Lougliran je na čelu ne- r , katerim lokalnim kapitalistom, ki \ se zanimajo za novo finančno pod- 1 jetje. Banka bo poslovala v poslop- ^ ju Mihaela Lougliran na voglu Chi- ( cago <& Cass. ulic. f —Izreži te vrstice in prinesi jih v * "Spot-Cash" prodajalno in dobiš: j | 50 fnntov Competition moke j 1 ? za 98 centov. ) 1 > i in pol ftinta surovega masla > ) za 50 centov. > : 6 funtov najboljših suhih sliv za 25 centov. i 10 ft. oatmeal (rolled oats) < aa samo 25 centov. | — Na sledeče naslove pisma leže na pošti v Jolietu in jih je takoj mogoče dvigniti: Kralik John, Stizew-ski Peter, Turk Ignac in Tamansky Vladislav. So. Chicago, 111., 22. febr. — Čast. g. urednik ! Prosim Vas, da uvrstite ta dopis v cenjenem nam listu "Amerikanski Slovenec." I)ne 3. februvarja je bil nam odrejen dan. Imeli smo cerkveno veselico v So. Chicagi. Pričakovali smo velike udeležbe tukajšnjih rojakov, toda naše nade se niso izpolnile. Veselica • je bila slabo obiskana. Temu je največ kriva zima. Bilo je zelo slabo vreme. Vihar je raznašal in podil sneg, da se človek ni upal izpod ' strehe. — Nekaj pa jih je le bilo tako korajžnih, da jih ni ostrašilo | slabo vreme, ne sneg, ne mraz, da •o prišli navzlic vsem neugodnostim i in tako izpolnili hvojo dolžnost. - Prav tem izreka cerkveni odbor to-a liko iskrenejšo zahvalo, ker so pri-' pomogli, da ni bil naš trud zastonj. Čistega dobička smo napravili na zadnji veselici $109.85, katere smo priložili k prejšnji svoti v cerkveno . blagajno. K temu bo prišteti še u svoto, katero bomo se poterjali za prodane listke. Od predpustnih ve-a selic so nam darovali svoto $13.50, za katere se na tem mestu lepo zahvaljujem. Drugi darovalci pa so ; Po $25.00: Jožef Šetina; po $5.00: Tom Benčič, Jožef Kompare, Mat. i Čokran, Jure Nemanič ; po $4.00: i Apolonija Rustina; po $3.00: Jure t Petek; po $2.00: Anton Bašič, Ivan s Šuljak, El. Barber, Mike Martič, Parite Ilaralovič, Jožef Mavretič; po $1.00: Frančišek Iiozjek, Lucija Petrič, Mike Crljenica; po 50cent.: Dako Kekič; po 25 centov: Mike Kekič. Po najnovejšem izkazu imamo premoženja : Poprej v blagajni____$815.01 Nova zbirka....... 07.75 Preostanek veselice. . 109.85 Predpustno darilo .. . 13.50 Skupaj......$1000.11 Konečno iarekam zopet malo prošnjo. Vsi oni tukajšnji rojaki, ki niso do sedaj še prav nič darovali za cerkev, naj to vsaj v prihodnje . store. Nikar naj ne odganjajo praz-, nili rok cerkveno odbornike od hiše. Število onih, ki so doslej kaj darovali za eerkov doseza komaj 200. Ako se to proračuni, se pride doza-■ kljijčka, da je komaj vsak peti ali šesti mož kaj daroval, drugi pa čakajo menda, da bo cerkev sama zrastla. Žel itn, da se bomo v pri-' hodnje v tem pogledu poboljšali in v tej nadeji izročam vsem rojakom in vam g. urednik srčen pozdrav ! Frank Medosli, nadzornik, ' 77-90th St., So. Chicago, III. Great Falls, Mont., 25. febr.— Dragi "Amerikanski Slovenec!" 1 Naznaniti imam, da se nam tukaj 0 po Montani slabo godi. Dosegli smo sicer 8urni delavni čas, toda sedaj nas pa priganjajo, kakor živino. ' Delo, ki sta ga prej dva moža opra v- - ljala, mora sedaj en sam opravljati. 1 Refining Smelter Co. pa grozi celo, da bo v kratkem svoje topilnice za- j prla, ker noče 8urnega delavnega časa. Pozdrav vsem rojakom!./. X. o Pueblo, Colo., 20. febr. Piše se " nam: Jz stare domovine prihaja ved-> no veliko rojakov in hvala Bogu, . kmalu dobe delo. Zadnjo soboto so 0 na Steelworku plačali delavcem 157 , tisoč, toliko že dolgo ne. — Gosp. ' ^ Mat Graheka demokrati vabijo da ' bi se potegnil za službo alderman a. ' Znan je in priljubljen zadosti, ne bi t ga bilo težko izvoliti, če se bomo nekoliko bolj zanimali, si kmalu lahko izvolimo dva aldermana. — G. Mat. Benedik, iz Galop, N. - Mexico se je v bolnišnici tukaj poz- 1 dravil ter se vrnil domov. Omaha, Neb., 24. febr. — Nimam ravno potrebnih novic za opisovati, ali tako-le, ko je ravno nedelja in ima človek čas, pa hočem malo pokramljati o nas, ako mi dovolite gosp. urednik prostora v nam priljubljenem listu "Amerikanski Slovenec." — Omaha je precej veliko inesto. Vreme je ves čas še precej lepo, niti posebnega mraza nismo še občutili, dasi se za ta čas spodobi. Z delom pa se ne morem posebno pohvaliti, ker naša velika, svetovnoznana topilnica le prav po malem dela. Nadejamo se, da se bo to na "spomlad popravilo. Tri milje od tu je South Omaha, kjer so velike klavnice, v katerih več tisoč ljudi dela. Med temi delavci je tudi mnogo Slovencev in Hrvatov, ki pa imajo precej različno plačo, baš kakor je delo. Omaha in So. Omaha sti mesti tako blizu skupaj, da se dotikati, zato pa se tudi domačini medsebojno obiskujemo. Slovenskih prodajalnic in gostiln nimamo mno- v go. Samo Jožefa Pezdirca gostilno | imamo, ki je tudi vrlo obiskana. } Slovenci in Hrvatje imamo, kakor , je znano, dve društvi, a nimamo ] niti slovenske cerkve, niti sloven- j skega duhovnika. Pridruženi smo ^ vsi k češki cerkvi. Pri iibeh društvih < pa se je že sklenilo, da bi se za Ve- ] liko noč vsaj dobilo kakega sloven- , skega duhovnika v Omaho. Tudi i češki duhovnik na« v tem prizade- j vanju močno podpira. Dal Bog, da -1 bi se to uresničilo. Tedaj vain tudi , kaj več sporočim, do takrat pa srčen j pozdrav rojakom po širni Ameriki ( . in vam gospod urednik ! Peru si č. i _^ , m _ ■ Društvene vesti. > __ ! Joliet, 111., 27. febr. — Slov. kat. trgovsko podporno društvo 5 Friderik Baraga je imelo v nedeljo ) dne 24. febr. svoje letno zborovanje, i pri katerem si je izvolilo za tekoče j leto naslednje uradnike : Predsednik: Anton Nemanich; podpredsed- j nik: John Pasderz; tajnik: Martin , Muc; zapisnikar: Frank Kozjek ; j - blagajnik: Matija Simonič; nadzor-. nik: St. Kukar; ravnatelj : Anton 1 a Škof. ; 0 Skupno velikonočno spoved bo ^ o društvo opravilo 17. marca. 6 — Društvo sv. Frančiška Sale- J a škega št. 29, K. S. K. Jednote je . imelo v nedeljo, dne 24. febr. svojo ' mesečno sejo in hkratu celoletno ' ' zborovanje. Govor nas je opomin jal f kako globoko se moramo Bogu za-5 hvaliti, da nas je v iiiiholem letu ' : obvaroval vsake nesreče. Umrl ni noben ud in tudi nobenemu ni žena , umrla. Na^to je bil podan po na- J tančnem redu račftn o dohodkih in stroških v minolem letu. Dohodkov je bilo____$4424,35 ; Stroškov........... 3059,79 Preostanek v blag. $1304,50 ' Po odobrenju računa je bil stavljen in sprejet predlog, da se društvo tajniku za njegov triletni trud lepo zahvali in podari v hvaležen spomin zlat križ. Nadaljeje sklenilo društvo izreči zahvalo St. Kukarju ob času petletnice, da se je toliko trudil in toliko pripomogel ob času Contesta. Nato se je vršila volitev novega odbora za 1. 1901. Izvoljeni. ■ so sledeči : Predsednik: Anton Ne-i manicli; podpredsednik: Peter Ro-i gina; prvi tajnik: Math. H. Nema-i nich; drugi tajnik : Martin Težak ; ■ blagajnik: Mihael Kočevar; zastop-. nik : St. Kukar; nadzornika: Anton - Škof i. in John D. Strucelj; k prvi . zastavi : John Skala in Math. Klo- - bučar; k narodni zastavi : Nik Jur-i jevič; reditelj : Marko Gersič. Vo- - ljtev se je vršila mirno in v vzornem i red". Veliko vspelianovemu odboru - v tekočem letu ! V to pomozi Bog ! i Math. II. Nemanich, tajnik. L - ' Joliet, 111., 27. febr. — Društvo sv. Cirila in Metoda je imelo 24. feb. , svojo redno mesečnosejo, pri kateri je vspresjelo deset novih udov, ki so večinoma vsi iz Carbon Hill, 111. , Zahvaljujem se gospodu in bratu . Antonu Šraj tem potom v imenu ce-' lega društva za njegovo zvesto de-. lovanje, kakor tudi vsem Slovencem J v Carbon Hill, 111. Upam, da bodo. napredovali, želim jim pa vse dobro, kakor si to sami želijo. Naj bi ostali dobri, zvesti udje našega društva in ponosna mladika K. S. K. J. Bog živi ! — Naznanjam še ob ti priliki vsem bratom društva sv. Cirila in Metoda, kateri žele dobiti novi društveni znak, naj se oglase pri meni. Blaž Čulek; tajnik, 909 N~. Hickory St. —:-——- * Pueblo, C Jo., 23. febr. — Društvom K. S. K. J. — Velikonočna doba opominja posebno katoliška društva, prav očitno pokazati katoliško zavednost, navduševati za odkritosrčno, krščansko pobožnost. Vzvišen je namen, blagonosno de- . lovanje naše zveze ima tedaj visoko vrednost in bogato zasluženje za človeštvo. S katoliško Jednoto se vzajemno podpiramo v časnih potrebah, opravljamo telesna dela usmiljenja, vrh tega pa še odvračamo dušni, večni propad svojih ror jakov, hočemo služiti Bogu z duhovnimi deli usmiljenja. Kolikor je vredna Kristusova vera in zveličanje duhovnom, škofom in sv. Očetu, toliko vzornemu verniku. Zato je naša slavna Jedncta prevzela imenitno službo buditi narod za vse dobro; naši vrli, verni rojaki stojijo v vojni Kristusovi zoper vse 1 hudo. i Kako britko zgubo odvračamo, modri človek nekoliko že tukaj opa-1 zuje, jasno, popolno bodemo spo-1 znali, ko se nam srečne oči odprejo i v boljšej domovini. ; Društva K. S. K. J. pomnite do-l bro, naša Jednota vodi, vlada nepo-1 sredno le društva, kakor potem po-1 samezna društva svoje ude. Kar Jednota zahteva od društev v njeni 1 zvezi, to mora tirjati društvo od ? svojih društvenikov. — Katoliška 1 Jednota nikakor ne sme sprejemati 1 in no držati v zvezi društev, ki ne-čejo spolnovati katoliških zapovedi. 3 Urad slehernega društva naj vestno poskrbi, da vsi do zadnjega opravijo velikonočno spoved in sv. obhajilo. Ravnajte strogo po pravilih. Napravi se spričevalo, da so vsi opravili in to naj se predloži v potrdilo dotičnemu domačemu č. g. župniku. Društveniki, kateri po svoji krivdi to opustijo, se izključijo brez odloga, brez ižgovora. — Spričevala se pošljejo vsaj do prve nedelje po sveti ; Trojici na duhovnega vodjo, kar nato obvestim v našem listu "Am. Slovencu". Društvo, ki temu nasprotuje, nima več katoliškega duha, noče biti v katoliški 2vezi, naznanilo se mu bode, da je izločeno. Vsaj drugod je povsod lahka, prijetna naloga zato poskrbeti, le kjer se vsili vodnikom kak spriden, odpaden katoličan, tam vse zastaja. Svetujem vam tudi opraviti velikonočno sv. obhajilo skupno% slovesno; s tem namreč pogum in veselje vtiamemo za katoliško stvar. Naprej za "Staro Slavo!" Združene države, slavna dežela prostosti, se hitro razvija, močne raste in rast svojo dobiva sedaj večinoma od katoliških narodov ; zakaj bisemi ne prizadevali prepoditi nejevero z gorečo vernostjo v korisl svoji novi domovini. Previdnosi božja mogočno vodi, naša podjetnf dežela postaja vedno bolj katoliška Posneniajmo modro, previdno, ni kdar ne slepo. Prisvojimo si pohvalne poteze ameriknnskpga zna čnia. ali s krščanskimi lastnostm roistne domovine dajaiino svojin: sodržavljanom blagi vzgled. Vsem milim Jed notarjem bratov ski pozdrav. P. Ciril Zupan, O. S. B % # 1K & ffj i«1" je'i! it" Iz stare domovine. Promocije. Na graškem vseučilišču so bili promovirani zadnje dni: gosp. Fr. Raznožnik iz Črnega vrha Idrijo in gosp. Jožef Straček iz Koprivnice pri Sevnici doktorjem ""saga zdravilstva, gosp. A. Mulej iz dotoka na Gorenjskem, g. Matevž Senear, c. kr. avskultant v Ljubljani in gosp. Friderik Lukan, kon- 4 stave kapelanije, 20 ekspozitur 227 kapelanij. Izpraznjenih služb 1 kanonikat, 24 župnij, 7 ekspo- sk. m 86 kapelanij. Podružnic Steje ljubljanska škofija 1001. . Zverino v človeški podobi so meli pred seboj graški porotniki v ^ebi že večkrat kaznovanega Jož. °hererja.» Leta 1896. je Doberer v J"ll8ko preoblečen prišel k posestnici . 'ji Mandl v Bffirnbach na Šta-^rskem, ki je bila sama doma, ter 0 Pobil s sekiro, povrh ji pa še predal vrat. Po storjenem strašnem Janju je morilec popolnoma mirno °Jedel večerjo, katero si je pripra-J|a Mandl. Prav nii ga ni motila ' kor Mandl ni >loK-a ^ VeS de6ar3a- Morilo« so •0°b . Že"le lani v PeBt na Ogerskem. sojen je bil na doimrtno ječo. nesreča »e jO pripetila 1 ^ jan. ob štirih popoldne na ju*- ntTkkolodvoru v Be'jaku-Med pre" tu' a,1>m hlapona hitel je tesar pri ^*aJšnji železnici J. Zimmmerman 4 4 pr°8° Po svojih opravkih. Ne-tav JG hotela» da s« mu izpodrsne Ho pret Eli Telefona številka 34 8. JU"Ct> Mali oglasi. 'Za oznanila "Išče «e", "Kje, je" itd. ne plačuje 1 cent od beiede za enkratni tink, druyii in tretjič se računi pol centa od besede. SLOVENCEM v Chicagi, ki so kupili na voglu Ruby in Bluff St. Joliet - Illinois imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch". LOUIS MAUSER & CO. " Roja/ci, dobro doXli!" 15. HAYWOOD Illev in krma za konje. 311-313 North Joliet St. .Telefon št. 1632. Joliet, 111. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 8. 4. do 5. glftBhej cena 2 glasnim je......... i ..$18 do 40; cena 3 ghlSliim.......#25 do 80; cena 4 glasnim. ,od $56 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov tlglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala. Black Diamond, Wash., 23. av». 1900.—Dragi rojak—Nisem s« nadejal, da mi bodeUt moje harmonike toli Izvrstno popravili tedaj ko sem vam jih bil poslal v popravek ker sem jih že mislil zavreči. Večkrat, sem l.ral v naSih Časopisih, da vi izdelujete harmonik« zato sem si' tudi namenil, da jih poSl jem vam v popravo. Sedaj vidim Vače izvrstno delo in je ne morem dovelj prehvaliti, silno sem sedaj vesel harmonik Zato vas vsem rojakom najtopleje priporočam, f' * ima kdo svoje harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas in bo dobro postrežen ter zadovoljen z delom. A XJ>RM.T KRŠMANC, nlaok Diamond, King Co., Wash. Roek Springs, Wyo., as. okt.—SpoStovanl pdja-telj:—1'ivjel sem vače harmonike 20. t. ni. Igral sem nanje in ml prav ugajajo. Nisem se nadejal, da bi bilo toll natančno po moji volji narejene kot so. Vsled tega želim, da bi so vsakdo kar se tiče dela ua harmonikah obrnil na vas, ŠTEFAN POTOČNIK, Bx 55 Roe.k Springs. Wyo. William Reitz dekorator in barvar. VSE DELO GARANTOVANO IN NAJFINEJŠE. So. Water St., Joliet, Ills. Naro cila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1673. Točna izvršitev je vsakemu zajamčena. K, S* K* J* Mi izdeljujetno znake za K. S. I£..Ie tako je jtudi »vato leto pri Izraelcih Iepred-podoba s vetega leta v oerkvi Kristusovi, Izraelci so imeli od njega lla časni powetni dobiček; nam ka-»«>JLi£:»»om pa donaša neprecenljivo, -večjo, dušno korist. Prvo sveto letov katoliški cerkvi je proglasil pred šestBto leti papež Bonifacij VIII. 1. 1300. Oznanil je popoln odpustek vsem, ki bodo prejeli sv. zakramente iu obiskali cerkvi sv. Petra in Pavla v Rimu. Odredil je, da se ima sveto leto obhajati za naprej vsakih sto let. Katoličani vsega tedaj poznanega sveta so se se veseljem odzvali vabilu papeževemu in v trumah «o prihajali romarji v večno mesto. Zgodovina pripoveduje, da je bilo tisoč romarjev v Rimu. Nekočudo-vito versko navdušenje je objelo vse krščanstvo. Ganljivih izgledov pobožnosti, izpreobrnjenja in nenavadne spokornosti je bilo videti dan za dnem. To je bilo prvo sveto leto. Ali spomin na tako svete čase in tolike slavnosti bi se polagoma izgubil in le nekaj izvoljencev bi se moglo udeležiti svetega leta. To in pa spomin na h veto leto pri Izraelcih, ki se je obhajalo vsako pet. deset o leto, je dalo povod, da je papež Klemen VI. dovolil 1. 1349. da naj se odslej redno sveto leto napove vsako petdeseto leto. Pogoji za odpustke so ostali isti, le late-ransko cerkev v Rimu je bilo treba tudi obiskati poleg dveh poprej označenih. Udeležba je bila 1. 1350. še večja nego pri prvem svetem letu. Zgodovinarji trdijo, da je število romarjev naraslo na e>n milijon. Toda petdeset let se je zdelo, da je še predolga doba, katero malokdo preživi. Zato je papež Urban VI. določil 1. 1389., da se praznuje sveto leto vsaoih 33 let. A papež Pavel II. je sklonil 1. 1470, da bode poslej redno sveto leto vsacih petindvajset let. In pri tem je ostalo do današnjega dne. Lansko sveto loto, katero je sklical papež Leon XIII. je dvajseto po številu. Od vseh krajev sveta so romali verniki v Rim, da se udeleže odpustkov in poklonijo namestniku Jezusa Kristusa. Tudi lepo število naših rojakov se je udeležilo jubi-lejskega romanja, med njimi tudi nekaj ameriških Slovencev. In kdor jo bil tako siječen, da je klečal na grobu prvakov-apostolov in zrl v obraz častitljivemu starčku Leonu XIII., ta gotovo ne bo pozabil toga vse svoje žive dni ! Toda koliko jih jo, ki bi radi žrtvovali čas in denar za tako romanje, i pa nimajo ni enega ni drugega! Vend ar tudi za te je oskrbljeno v svetem letu. Izza 1. 1500. je namreč prišlo v navado, da rimski papež potem, ko ja sveto leto v Rimu minulo, dovoli, da se za pol leta morejo dobiti odpustki po vsem svetu. Kajpada mora vsakdo izpol niti vse pogoje, katere zahteva vsak škof posebej za svojo škofijo. In teh milosti se lahko udeležimo tudi mi. Dal Bog, da bi bili odprti studenci milosti in usmiljenja božjega nam vsem začetek novega življenja v pravičnosti in resnični svetosti. skozi vse leto vsaki dan nad dvesto- tičnega, ki je bil bičan, so privezali Krvavo bičanje našega Odrešenika. Velikim dušnim britkostim Jezusovim na oljski gori se je kmalu pridružilo telesno trpljenje. Juda, eden izmed dvanajsterih, izda svojega božjega Učenika sovražnikom, ki ga primejo in tirajo zvezanega pred sod nji stol v Jeruzalem. Tu vidimo grdo nehvaležnost judovskega ljudstva. Naš božji Izve-ličar je med njimi živel, delil in sipal jim dobrote dan na dan ter spričeval s svojimi čudeži, da je poslanec božji, Sin božji sam. In vendar kričijo zdaj Pilatu: "Križaj ga!" — Pilat ve, da je Jezus nedolžen, zato bi ga rad otel smrti. Da, on pogan je imel usmiljenje z našim Gospodom, a Judje ne ! Pilat si ni upal Jezusa naravnost izpustiti, ker je imel premalo poguma iu se je bal Judov, da ga ne bi zatožili pri rimskem eesarjuin ga spravili ob službo. Zato je skušal v njih zbuditi usmiljenje in je dal Jezusa bičati, češ: Ko bodo videli, kako je ves razte-pen in krvav, usmilili se ga bodo in oprostili. Gospod nal Jezus Kristus je bil tedaj bičan.' Pomislimo najprej, kako straSna kazen je to. Prvič, je bila to sramotna kazen, kajti le najbolj ničvredni, propali ljudje, sužnji in roparji so se po tedanjem obredu bičali. Kdor je bil enkrat bičan, bil je onečaščen za celo življenje. Tega sramotnega madeža ni mogel sprati z nobenim činom vse svoje žive dni. Sramotna je bila dalje ta kazen zato, ker so dotičniku slekli obleko, le najnujnejše so pui stili na njem. Drugič, so bile bolečine te kazni grozne. Biči, ki so jih rabili, so bili narejeni ali iz šib ali iz jermenov, na katere so bili pritrjeni žebljički ali pa zobčasto krogljice, ki so se globoko zajedalo v meso. Do- k stebru, da se ni mogel ganiti. Pomislimo torej, kako neznosne so morale biti te bolečine ! In glej Kristijan, tako so naredili z našim Izveličar jem. Trdno so ga privezali k stebru, nato pa so ga začeli neusmiljeno pretepati. Glej, kako t repe če pekočih bolečin njegovo sveto telo pod težkimi udarci ! Koža poči in iz ran priteče najsvetejši! kri, zalije vse telo in teče po tleh v potokih ! Biči so vdirajo v njegovo meso vedno globje in globje, do kosti, bolečine ga žgo,kakor živi ogenj. On pa izdih uje in toči solze, srce mil kipi k nebeškemu Očetu, oko pa se ozira v nebo. A udarcev ni konec, dokler se ne zgrudi onemogel pod njimi božji Sin. — In tu na tleli izmučen leži on, čegar je ves svet! Nobemi roka se ne gane, da bi mu obvezala rane, nihče nima zanj tolažbe. Kje so oni, katerim je dal pogled, sluh, govorico ? Kje oni, katerim je dal hoditi; kjegobovi, ki jih je očistil; kje oni, katerim je iz-gnal satana; kje mrtvi, ki jih je obudil ? Mar nima nihče pomoči zanj, ki jo je imel za vse ? Ne, kri stijan moj, nihče nima zanj srca, vse ga je zapustilo. Tak je syet, to je njegova hvaležnost! Kako resnične so besede prerokove: '-Nima je ne podobe ne lepote; videli smo ga--- zaničevanega in najzadnjega med ljudmi, moža bolečin in skušenega v slabosti; ---resnično on je prevzel naše bolezni in on je nosil naše bolečine;--- on pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in potrt zavoljo naših hudobij." (iz. 53. 2-5.) Vse to pa je prestajal Gospod prostovoljno in z nebeško potrpežljivostjo. Trpel je vse to iz ljubezni do nas vseh, in ljubezni tudi do svojih sovražnikov in mučiteljev: Pilata in j udov. Zakaj pa je vendar Gospod prenašal vse to trpljenje in vso to sramoto? Bičanje je zlasti kazen za čutnost in mesenost. Gospod je hotel tedaj zadostiti za grehe mesenosti vsega sveta. Kdor je kedaj robo val temu grehu, naj gleda na iztepenega Izveličarja, v njem ima izgled in obenem vidi, kako velik je njegov greh; saj je moral Sin božji zanj toliko pretrpeti. Nihče pa naj ne izgubi pri pogledu na toliko trpljenje poguma. Tu je neizčrpen vir milosti, ki nam daje moč, da se poboljšamo. Dalje nam je hotel Gospod s svojim trpljenjem dati izgled, kako naj s svojim telesom služimo Bogu. Ivo bi nam bilo treba v SluJbi Gospodovi žrtvovati tudi lepoto, premoženje in moč, storimo to, kakor je storil Jezus, ki je žrtvoval svoje telo in vse svoje moči. Kako surovim ljudem se pusti bičati! S tako strašnimi mukami ga trpinčijo in vendar kako plemenit, čist, lep, kako vzvišen, kako milost-ljiv jo Gospod pri vsem tem bičanju1. — Naše telo je preslabo, da bi preneBlo vse te hude muke, zato pa darujmo Bogu svoje delo, svoj trud, trpljenje do smrti! Angleško in nemško časopisje o Avstriji. časih bolj rahlo, časih pa prav glasno in odločno zaženo angleški listi krik o razpadu Avstrije. In kakor je že v tem pogledu navada, da se ob takih prilikah že z večjo ali manjšo gotovostjo sklepa na posledice, tako skušajo že tudi angleški žurnali&ti z več ali manj srečno roko razdeliti v notranjosti trhlo Avstri j o. O angleškem časopisju je večkrat dana prilika reči, da ni baš Tselej najbolj t e informirano, dogodijo se pa časih tudi slučaji, da priobčijo imenovani listi take najivne časnikarske race, kakoršne bi niti humo-ristični listi dostikrat ne natisnili. Toda tudi to je docela naravno. Največ, teh listov izhaja zaradi kupčije. Da si pa dohodke kolikor hitro mogoče večajo, je potreba, da prinašajo vesti, ki ljudi zanimajo, da tako vzbude v ljudeh zanimanje za list. Mi bi ne^imeli prav nič zoper take senzacijonelne vesti, ako bi ne bilo tudi med nami takih, ki prav živo verjamejo prav vse, kar kak novic lačen list raztrobi. Nepobitna resnica je, da bo Avstrija prej ali slej razpadla. Kdor tega ne vidi, ta je ali slep ali pa si maši oči. Podivjani politični boji pod nezmožnimi vladami so mnogo- jezične in še nikdar ne prav trdne Avstrije temeljne stebre zrušili do cela. Naj bo v Avstriji domišljavost o samih sebi še tolika, začrtano je že v usodni knjigi, da poj de tako nesrečno zverižena država v kosce. Tega ni možno zabraniti s prav ni-kakitni naredbaini, niti s tajnimi ukazi, niti s čem drugim. Zoper te trditve angleških časopisov, da bo Avstrija razpadla, ni nikakih ugovorov. Mnenja pa angleškega časopisja o tem, kako se bo delila mnogoje-zična Avstrija, so docela napačna. Ne vemo sicer, ali angleški časopisi iz neumnosti ali pa iz hudobnosti pripisujejo Slovanstvu tako majhno veljavo. Res je namreč, da znajo premeteni Madjari pred vnanjim svetom igrati veliko ulogo, s čudovito dovršenostjo in nekako židovsko go-stobesednostjo prikrivati bedo in siromaštvo, pa delati v Ogrski Po-temkinove vasi. Vendar bi taki bahavi glasovi ne smeli nikakor izvabiti časopisov, katerim je omogočena prilika se informirati in ki hočejo veljati za resne, na tako opolzlo, neverjetno pot. Madjarska domišljavost je ogromna, velika je, pa tudi spretnost, s katero umejo reklamirati Madjari pred svetom na škodo ostalih državljanov Avstrije. Vsa ta napenjanja iu prizadevanja Madjarov imajo tudi vspeh, da se o njih sodi tako ugodno in da se jim pripisuje tolik delež pri razdelitvi zastarele Avstrije. No — bo pa vži-tek toliko večji, ko se nekega dne odpre širnemu svetu vsa revščina in nagota gostobesednih,bahavih Madjarov. Iz zastarele antipatije do Rusije se tudi na nikak način ne morejo povspeti Angleži. Pa bodi antipatija še tolika, vendar ne bi smela nikdar pačiti resnice. Angleži vedo le predobro navzlic vsemu napenjanju Madjarov in Nemcev, da je Avstrija po veliki večini slovanska država, vedo pa tudi, da to Slovanstvo več ne spi spanje pravičnih, kakor je bilo to v Avstriji takrat, ko je še dobro stala. In to probujeno, mogočno Slovanstvo (v mislih imamo Čehe) ne bo mirno gledalo, kako bi po zaspani volji domišljavih puhlo-glavčev prehajalo iz suženjstva v suženjstvo. In tudi mogočna Rusija bi menda ne gledala mirno, kako bi drugi trgali kosti. Brez namena menda ne pošilja v Črnogoro samokrese, puške, naboje. Vse poveliča-vanje Madjarske bi nam dalo misliti, da je vsa ta hvala naročena, kupljena, kakor si n, pr. kupi slaba operna pevka za odlikovanje šopek ali venec, če bi nas zopet ne nadlegovala misel, da imajo za take športe tako malo denarja. Resnejši in politično bolj zvijačni pa so Nemci. Ti sicer tudi tu pa tam zapojejo kako nagrobnico o Avstriji, pa vse bolj previdno. Niti tiste pobožne želje, — ki jo goje že odkar nosijo hl»če, — "most do Adrije", še ne upajo prav odkrito povedati. Drobijo o tem sicer tako bolj sramežljivo nekaj nerazločnega in izražajo fykratu veliko bojazen pred (čudno!) Francijo. Izrkžajo mnenje, da bi ta s tem ne bila zadovoljna, ker bi jim potem pretila zopet nova nevarnost. Ta bi izposlo-vala morda pomoči pri Rusiji, s to pa da ne želi Nemčija vojne. O, vse to razumemo! Kaj radi citirajo nemški časnikarji vse tisteBismarck-ove in od Bismarcka Vilje-mu sufli-rane izreke, ki imajo sicer obliko poštenosti, a so tako premeteno koncipirani, da nekaj čisto nasprotnega pomenjajo, kakor pa povedo. Ti izreki so siepr svoječasno raznim avstrijskim "državnikom" tolažili srce in hladili dušo, a so se tekom časa tako zastarali in docela izrabili, da jih nihče več ne verjame. Ne vemo koga bi bilo še možno prepričati, da ne mara Nemčija Cislajta-nije ? Jasno pa je, da se Nemčija boji odločnih, narodno probujenih ifl gospodarsko močnih Čehov. Kakor je gotovo, da je Avstrije razpad neizogiben, prav tako res je, da se to še ne zgodi tako kmalu. Slabejše države je menda ni, kakor je Turčija in vendar živi in hira, ker se boje psi, da bi se preveč ne ogrizli, ko se bi popadli za njene kosti. Prav tisto bo tudi še desetin desetletja palica, na katero se bo opirala hroma Avstrija. Druga močna opora pa je tudi nenavadno močno razvita dinastična čutstva pri vseh narodih. Nikjer drugod ni dobiti vedno toliko izrazov udanosti vladujoči hiši, kakor baš v Avstriji. Časih sicer zahruli rudečenosi Schoenerer "Los von Habsburg" in tudi laški dijaki napravijo tako za kratek čas kako zaroto, toda vse to ne dobi odmeva v narodni duši. Vsa ljudstva Avstrije so v celoti — izvzemši kričače — zvesto udana cesarju. A vsa ta dinastična čutstva niso enodnevne simpatije — kakor je to pri Ameri-kancih, ki se vsak dan ogrevajo za drugega junaka, ki je morda po srečnem slučaju predmet dnevnega go-vorjeuja — ampak so globoka, resnična, takorekoč prirojena svojstva avstrijskih, zlasti slovanskih narodov. Niso pa morda udani samo simpatični osebi Franca Jožefa, ta uda-nost velja sploh celi dinastiji in če danes ali jutri umrje sivolasi cesar, bo njegov naslednik užival prvi dan tisto ljubezen in udanost, katera je sedaj zagotovljena Frančišku Jožefu I. To je j ako važen faktor in treba ga je vpoštevati. Določeno je že, da je razpad Avstrije neizogiben, določno pa se sme trditi, da se to še ne zgodi tako hitro. Naj se že to izvrši kadar hoče, gotovo je, da bode to veljalo mnogo denai ja, časa, in mnogo, prav mnogo krvi.... Na Filipinih je 6,565,9 katoličanov. Duhovnikov je vseh skupaj 675, toda med temi je 525 redovnikov. Dvesto Kitajcev je sedaj vslužbenih v Zacatecas rudnikih v Meksiki. Njih delodajalci so z njimi popolnoma zadovoljni, zalo bode poslali na Kitajsko še po druge. Richard Mansfie ld, slo* veči gledališki igralec Shakespeare-jevih iger, je zadnjih pet tedno? igral v Chicagi Henrika V. V tem času so znašali njegovi dohodki $62,500 jedinole iz prodaje vstopnic- Socijalna demokracija in družina. V človeškem življenju je gotovo med onimi stvarmi, ki človeku povečujejo zemeljsko srečo in bude veselje do življenja, na prvem mesto srečno, pametno urejeno družinsko življenje. Seveda ljudem, ki so zavrgli v sebi človeka,ustvarjenega po Božji podobi, ki so pomazali v sebi, kar je čisto in sveto, kar je vzvišeno in nedotakljivo, takim ljudem ni možno čutiti kaj vsega nudi pametnemu človeku družinska sreča. Usodni greh našega pravega očeta Adama je izpremenil cvetlice v osat in paradiž je postal dolina solz. Prave globoke istinite družinske sreče pa ne more nikjer in nikdar občutiti srce, ki je izgubilo temelj, podlago, na kateri se pravzaprav še le more občutiti to mehko, boža-jočo, vzvišeno poslanko Božjo. Srce, ki je zavrglo Boga, ne more nikdar pojmiti, tega kar je on dodelil človeštvu. So sicer mamila kate-, raso si izmišljali in si še izmišljajo ljudje, da bi nadomestili ono, kar jih edino more uzadovoljiti, toda vsa ta mamila, ki sicer začasno tudi razveBele človeško srce, ne morejo nikdar nadomestiti onega, kar občuti srce v srečni, krščanski družini. Vsakdo, ako še nima sam družine, — je pa gotovo že videl srečno lepo urejeno družinsko življenje. In, ko je zrl pred seboj zdrave zadovoljne, srečne ljudi, ali ni tedaj tudi njemu nekaj mehkega, toplega lezlo po žilah in v srce? Ali se ni čutil pri pogledu na zdrave, razposajene otrok«,ki vedre trudnemu oče-večerne ure, deležen iste sreče, katero vživa oče sam? Gotovo je vse to čutil že pri samem opazovanju, ako je imel le srce odprto. Koliko večje veselje pa je potem še le onih ki ne vživajo te sreče samo z očmi od daleč. In tudi tedaj je srečno družinsko življenje močna opora, kadar n. pr. zaide solnce zunanje sreče. Tudi v v težkih muke polnih dneh človeškega življenja najde oče največje tolažbe in potrebne moči v svoji družini,pri svoji zakonski ženi. Ena največjih naprav Božjih, za katero moramo biti najbolj hvaležni Neskončnemu, je gotovo družina. Kaj pa naj rečemo potem o ljudeh, ki hočejo nasilno uničiti to blagodejno stvarstvo Božje? Ali naj se jezimo nanje? Ali naj jih črtimo, ali se naj jim smejemo? Ne! Samo milujmo jih, kakor se more milovati človeka, ki je padel tako nizko, da je odmrl za vse človeško, ki se je povišal na stališče živalstva. Da, takega človeka moramo milovati, kakor moramo milovati vsakega, ki ga je zadela nesreča. In je-dna največjih nesreč je brezuvetno ta. Novi angleški kralj je®»' sedel prestol z $10,000,000 osebnega dolga. Kazal je s tem le dobro obnašanje, da ni omenil koj prvi da® v parlamentu svojih finančnih p0' treb in dražil ministrov. Velike nasade čaja nam«' ravajo napraviti ob Charleston i® Savannah železnici v South Caro* lini. V ta namen so že nakupi" 4000 akrov zemlje, na kateri se dejajo pridelati povprečno vsak0 leto 300,000 funtov čaja. Vino se je podražilo 1 San Jose, Cal. Posebno visoko 8° cene poskočile pri sladkenu vinu i® sicer kar za 9—12 ct. pri gala"'' med tem ko je cena Claret-vina i® drugega belega vina samo 5—8 ct višja. Vzrok podražitvi so slabi pf'" delki vsled suše in trtne uši. [Dalje na 5. strani.] Med Vatikanom in D najem so se započela zbliževanj« in nadejati se je, da bo v najkrajše«1 času imenovan nov poslanik na p3' pežev dvor. Znano je, da je avstrij' ska vlada odpoklicala svojega dipl0' mata, ker ji ni bilo po godu, da j0 svoječasno odlikoval sv. oče sar»' jevskega nadškofa Stadler-ja. Skupno število prebivalce* na vsem svetu se ceni okroglo 1,500,000,000. Med temi številka!' je zastopana Velika Britanija vštevši kolonije — z 25.9 odstotki) Rusija z 8.09, Francoska z ti-3' Združene države z 5.7, Nemčija 4.6, Avstro-Ogerska z 3.1, in B8' lija z 2.2 odstotki. Ptič brez peroti. Gotov® je še malo kdo čul o takem ptio®> še redkejši pa so oni, ki so ga im«'1 že priliko videti. In vendar živi današnje dni ptič brez peroti ®® Novi Zelandiji. Ime mu je Noto"" nis. Pr^ič so ga našli živega leta 184». V teku petdesetih let so na$ samo štiri eksemplare, kar dovelj jasno priča, kako redki so brezp®" rotni ptiči. ,'',<" Velike zaloge premog® v Minnesoti. Bivši senator W. D' Washburn iz Minnesote je dejal, d® bode kmalu dovelj premoga mož»° dajati za Minnesoto in obe Dakotii* premogovnika, katerega je kupi' pred nekaj leti od Northern Pacifi® železnice. Premog je — kakor sai® pravi — dober, precej mehek in kaŽ® v sebi nekake sledove lesa. Plas*1 premoga so teko močne, da bodo zadostovale prav gotovo za celo sto* letje, če ne več. Glavna stvar pa j® oena. Premog bo veljal iz tega pr6' mogovnika v St. Paulu in Minne«' polis tona samo $2.50, med tem k® velja premog izPennsylvanije $8.00- Skrivnosten zločinec.-'' Dva amerikanska dedektiva sta te dni spremila nekega ruskega »1°* činoa iz New Yorka v Kopenhag®11' kjer ga je z vsemi potrebnimi pripr®' vami v sprejela danska policija. I»ie in zločin dotičnika ni znan. Sum' pa se, da je hudodelec prve vrst«) ker se je izplačalo amerikanski P0' liciji za njega aretovanje 50,00° mark. Nekateri trdijo, da je p on®' veril v neki večji banki ogrom"0 svote, drugi zopet, da je znam««^ nihilist. Seveda ne more nihče p0' goditi pravega. Na vsak način p»)6 zločinec zelo znamenit. Vso pot ladiji je bil uklenjen na rokah i® nogah. V Kopenhagnu je takoj brzojavil ruski konzul v Petrogi"8^ njegov dohod, od tu pa so naznanil' v Irkutsk, kjer bo zločjffc soje"' _ URADA r v...... T Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. 1). 1898; URADNIKI: Predsednik: Anton Nemanicii, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Stebbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich L Tajnik: Miiiaei- Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. H. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor f Krakeb, 501 3rd St., Anaconda, Mont. "or" ' Anton Štefanic, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John GrahEk, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovio, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. uikh Finančni odbor: travni odbor: Prizivni odbor: VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: ^ društva sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, 111. Jernoj Kukman 2444 roj 1879, Ignac Kukman 2445 roj 1872, Alojz Krištof 2446 roj 1876, Martin Oven 2447 roj 1878, Franc Petan 2448 roj I860, Alojz Lato 2449 roj 1868, Martin Mali 2450 roj 1863 Matija Pogorele 2451 roj 1868, Janez Korošic 2452 roj 1876, Gregor Oven 2453 t roj 1856, sprejeti 25. febr. 1901. Društvo šteje 84 udov. K društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Jožef Turšič 2454 roj 1874, Franc Rapsel 2455 roj 1867, Franc Gruden 2456 roj 1867, Jurij Miel 2457 roj 1876, Matevž Male 2458 roj 1879, sprejeti 20. febr. 1901. Društvo šteje 111 udov. K društva sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. Anton Kruljac 2431 roj 1880, Jos. Kru-ljac 2432 roj 1882, Janez Kruljac 2433 roj 1857, Janez Teran 2434 roj 1876, | Alojz Torkar 2435 roj 1878, Janez Sterle 2436 roj 1875, Albert Puch 2437 roj !f roj 1877, Janez Malešič 2438 roj 1855, Janez Stipež 2439 roj 1867, Jož. H. Štrukelj 2440 roj 1880, Nikolaj Pazdirtz 2441 roj 1875, Kari Črnko*ič 2442 roj 1864, T Jurij Vipavec 2443 roj 1860, sprejet 25. feb. 1901. Društvo šteje 186 udov. Jt društvu sv Roka 15 Allegheny, Pa. Andrej Kandzer 2459 roj 1860, Matija Papa ,, 2460 roj 1867, sprejeti 18. feb. 1901. Društvo šteje 49 udov. K društvu sv Vida 25 Cleveland, O. Franc Vouk 2419 roj 1862, sprejet 18. febr. 1901. Društvo šteje 117 udov. K društvu sv. Barbare 23 Glendale, W. Va. Alojz Radišič 2420 roj 1882, Franc Ra-v, dišič 2421 roj 1870, Franc JerŠe 2422 roj 1872, sp. 18. feb. 1901. D. š. 20 u. K društvu sv. Janeza Krst. 14 Butte, Mont. Matija Tožak 2423 roj 1862 sprejet 18. feb. 1901 Društvo šteje 67 udov. K društvu Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Janez Reven 2424,, Nikolaj Zunič 2425 roj 1881, Jožef Vitkovič 2426 roj 1882, Jožef Gole 2427 roj 1856 sprejeti 18. t- feb. 1901 Društvo šteje 57 udov. K društvu sv Jožefa 21 Federal, Pa. Janez Košir 2428 roj 1878, Franc Raspotnik ' 2429 roj 1862, Ignac Zupančič 2430 roj 1864 spr. 18. feb. 1901. I). š. 86 u. • društvu sv Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Anton Mervar 2461 roj 1877, Jožef xr Majko 2462 roj 1867, sprejeti 18. feb. 1901. Društvo šteje 214 udov. društvu sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont. Jožef Peršin 2463 roj 1868, sprejet 20. >„ feb. 1901 Društvo šteje 69 udov. * društvu sv! Jožefa 21 Federal, Pa. Jožef Jeskovič 2464 roj 1877 sprejet 20. febr. 1901. Društvo šteje 87 udov. Prestopili: 0(1 društva sv. Jožefa 12 Forest Citv, Pa. k društvu sv. Alojzija 52 Indianapolis, Ind. Janez Skerl 916 18. feb. 1901. I Društvo šteje 106, II 18 udov. ! društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. k društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Jožef •v, Grablec 223 21. feb. 1901. I Društvo šteje 175, II 112 udov. d društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn, k društvu sv. Roka 10 Clinton, Ia. Janez Sterk 351 25. fob. 1901. I Društvo šteje—, II 10 udov. Suspendovani ud zopet sprejet: * društvu sv. Barbaro 23 Glendale, TV. Virginia. Jožef Straus 1317 17. februarja 1901. Društvo šteje 21 udov. Suspendovan za nedoločen Čas: ' <)(1 društva sv. Vida 25 Cleveland, O. Martin Stupca 1415 18. feb '01. D. š. 116u. Izločeni: Jvf društva sv. FrančiSka Sal. 29 Joliet. 111. Jurij Kajfeš 1482 25. feb.'01. D. š. 185u. 'I ,društva sv. Alojzija 52 Indianopolis, Ind. J. Ozanič 2210 18. feb.'Ol. D. š. 17u. M. WARD J AN, I. tajnik K. S. K. J., 903 N. Scott St., Joliet, 111. terih je delalo 1100 ljudi, počivajo. 30 deklet namreč ni bilo zadovoljnih s svojo plačo in so ustavilo delo. Vsi ostali delavci so se tem pridružili. Člani državnega sveta za delavska razsodišča se mude tukaj in hočejo vso stvar uravnati zlepa. New York, 26. feb. — Odbor svilotkalcev je obiskal danes lastnike tovarn v Patterson, N. J. in poprosil za povišanje plače. Odgovor na prošnjo bo ali začel ali pa preprečil stavko. Jutri bodo zahteve svilotkalcev še enkrat predložili tovarnarjem, potem bosta imela pomožni in generalni odbor sejo, v petek pa bo zborovanje. Chicago, 26. feb. —Včeraj je tu zborovala Milk Shippers Union svoj letui občni zbor. Vsega skupaj je bilo zastopanih na zboru 182 o-krajev iz Illinois, Indiana in Wisconsin. Vsprejelo se je več važnih sprememb, nato pa se je izvolil nov odbor. Phoenix, Ariz. 26. feb. — Štrajk drvarjev so širi po vsem ju-gozapadu. Štrajkarji, ki so dobivali do zdaj po $1.00 ali $1.50 na dan, zahtevajo da se jim poviša plača za 25 odstotkov. Drvarji so skoraj sami Meksikanci ali na pol Indijanci. V Gila Bend gorovju so zažgali 3000 sežnjev drv in naredili škode za $11.000. Spring Valley, 111. 27. feb. — V jami št. 1. se je začel danes štrajk in nobenega premogarja ni bilo na delo. Zjutraj so se zbirali pred šaftom in ko so jim voditelji naznanili da že dalje časa verige za vagarja premoga ni v redu in da so vsled tega delavci prikrajšani pri plači, so se mirno razšli in vrnili domov. Superintendent Ilill je obljubil, da bo dal vage po izvedencih preiskati in poročal preniogarjem o izidu. S c r a n t o n, P a. 25. feb. — 800 premogarjev Dolph Coal kom-panije je zaštrajkalo danes, ker Be se družba brani izplačati za 10 odstotkov povišano plačo nekaterim delavcem, kakor je bilo domenjeno ob velikem štrajku lanskega oktobra. narodu tla za take protiverske pri-smodarije. A utegne se prigoditi, da bi se to povečalo. Tedaj pa rojaki pokažite duri onim, ki vam ne privoščijo niti družinske sreče! Washington in De Wet. Iz delavskih krogov. . vCbi>cago, 21. f eb. — Stavku-izdelovalci čigar, ki so bili do-*edaj pri R. Mills Co. na 43. cesti delu, so trčili sinoči zvečer v aku nadulične železnice z onimi, 180 zavzeli teh mesta.Takoj, ko bo Medsebojno spoznali, pričeli so ^ ' Prepir. Ta je zavzemal vedno UJŠ° obliko in konečno so prišli : v najožjo dotiko. Cela stvar f nikakor ni ugajala slučajno t «-g V!0SI« vozečemu se policijskemu «t tu Moone5r> ki j® 111 iemed vi;vk»j«Sih aretiral. Sodnik Priodi- 6 5« obsodil vsakega na $10. ka-j Povrnitev stroškov. — 17 pri Hih ^eedy Elevator Co. uslužbe-ker a>ašini8t°v je pričelo s stavko, družba odpustila iz službe Un*tere njihove kamerade iz ma-^ ostnih in docela neopravičenih ^ sov. Brezpogojno zahtevajo, se vsprejmo odpuščeni takoj zo-m na delo. "JfCranton> Pa-> 22- feb- ~ —SLOVENSKEGA NAHODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK DPI. GJ-. rV^A-IST POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th it Walnut Str. in N. West Cof- Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravo1' škega društva in jeden najpriljubljonejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij so priporoča slovenskemu občinstvu. Glasoviti i« proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi i'1 * Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251et»® zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel j® mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predseduj dvoh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zarar®' IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravi'. posebno pa mu jo ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok' -:VSI ONI:- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako J® stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osobi, ker neče da " trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneftl. - t Kaj govorijo od Dra. Poheka niije podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:— Svadočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnj* prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporoči'1, THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, K*5' S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek fluancijelno odgovoren za vse, k*' f spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan ** najboljšega zdravnika v Kansas City. . MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stain«*.* zdravja, uego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku štor'"' Zato se vam lepo zahvaljujem. O. G. FOSTER, aodirk v Topeka, K** SpoStovanl g. dr. Poheh;—Zahvaljujem sevam za svoje popolno ozdravljenje. VaSa zdravil« "f naJboljSa in vaaoemu trpečemu jih priporočam. JOS. LIPOV AC, Rulvilie, »Jr SpoStovanl zdravnik:—Naznanjam vam, da s«m r«a zdravila porabil in sera popolnoma ozdr»»\j Zelo se vara zahvaljujem, ker sem bolehal £3 let na želodcu ln {revlh in sem mislil, dani reč poB>£7 mojo bolezen. Val udani JOS. zganic, Hastings-Y SpoHtovanl Dr. Pohek:—Lepa vam hvala la ozdravljenje mojega revmatlima, vsled k»ter"g» *®„. si celih 20 let. JAKO« KELLKR, Heleua, M"0 trpel< Dragi g. I)r. Pohek: —Nainanjam vam, da moj sin Ugleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvs'"? I vaSe vspeSno zdravljenj«. STE VE MARAK, Cameron, T«1* , Dragi zdra nik:—S tem vain naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak ln dobro vidi, k»r " na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo ssm vam zavezan za dobro ozdravljenje. HEN HENDERSON. Kansas C1" SpoStovanl gosp, zdravnl :—Velia vam hvala za svole ozdrav ljenje z težke bolezni. THONL JuRKOVlC. Irou Mountain, —NASVETE DAJE ZASTONJ__ Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DB. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 503. KANSAS CITY, M0., U. S. ESTABLISHED 1879. Straus Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. CHICAGO. /Kupi ies aii lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše! « HOČEMO TYOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! & boš kupoval od nas, ti bomo Vselej postregli z najnižjimi tržnimi Mi imamo v zalogi vsako-Ustnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij, mehki iBJrdi les, late, cederne stebre, in šinglne vsake vrste. m. prostor je na Desplaiues ulici "u*u novega kanala. •Sleuf110., kuPi8 Lumbkr, oglasi se pri nas, In • Mhranjj j' 2lloKo1 M1 tB bomo zadovoljili in ti W. J. LYONS, v v a Office in Lumber Yard je na voglu &ESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice ima opraviti pri sodniji ali a kako tožbo, naj se obrne do ene. Mnogim Slovencem sem že r jnagal, da so dosegli svoje ali za 1'^kodovanje dobili plačano. Ker lnM angleščine popolnoma vešč, "ko pretolmačim vsako tožbo in v 0 Se priporočam ALOJZ LOUSHE, 174fli St. Clair St., Cleveland, O. JOLIET GAS LIGHT COMPANY ^ Priporoča Slovencem . Jolietu za napeljavo p,i«a po hišah. . . . Pridite in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo vame in ni se bati nezgod. • Ako pričnete s našimi plinovimi p^mi vam bodo ugajale ter jih °dete priporočali še drugim. TAKO GOVORE VSI. URAD JE NA Chicago in Van Bra cestah t Jolietn. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA in domačih smodk. Posebnost so naše ^eu. S." IPg. in "MeerscUanm" 5c. drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na Jefferson cesti v Joliet, Ills. ^AtTL SCHNELLER, Notar-notary public ie?alumet"u' Mich- naznanja, da je pri-Hfv V°-° P°slovanje ter se Slovencem in hJ.^om priporoča pri oskrbovanju nji-v'h pravnih poslov v stari domovini. Slovenska babica Marija Lukan ^'"dvajsetletno izkušnjo, imajoča di-nik in sPri2evala ljubljanskih zdrav-'•".ili V,eiiai* na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. John L. Spreitzer 801 N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str., — zadaj za nemško katoliško cerkvijo. — JOLIET,---ILLINOIS. Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odprl svojo - - lepo urejeno gostilno, - - preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v naj obilnejši poset. Martin Fir, PRODAJALEC vina, žganja in smodk. 1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, ILL. Doctor Clyne ZDRAVNIK IN OPERATER se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL, URADNE URE: Od 12 do 4 popoledne. Od 6 do 9 zvečer Številka telefona 842. Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & 00. Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, ILL. C. B. HAYWARD CO. Prodajalci papirja in tiskarji. v zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščine. ' Na voglu Cass & Scott St.. Joliet. 111. Denarnaposodo proti nizkim obrestim. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij. J. C. 0' Connor. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Albert Mikuli, slovenski krojač 1)10 Ruby & Ji. Hickory St., Joliet, III. Popravljam, snažim, perem in zgladim vsakovrsne obleke v najkrajšem času. Dobro delo zagotovljeno vsakemu. Priporočam se rojakom v blagovoljno naklonjenost. JOHN B. MOUNT, APOTEKAR. Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike. 702 Washington St JOLIET USTANOVLJENA 1871. ICoitj OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $260,000.00. Po k Ion. ".. .. dejal mi je, da prav tolikrat prerneiKtn svoje prepričanje, kakor perilo.. .." Med kolegi. Zdravnica: "Nisem res lepo zašila rano? Ste kaj pogledali ?" Zdravnik: "Da, sem ravno razmišljal koliko škoda je, da niste postali šivilja...." Pričakovanje. Pijan mož gre v Ljubljani opolnoči i/, krčme. Ko pride nau'iceter se mu vse vrti, postoji, potegne, hišni ključ iz žepa ter ga mirno drži. Kmalu nat.o pride redar in ko ugleda pijanca, reče: "Gospod, kaj delate tu?"— "Prijatelj", zajeca pijanec, "ali ne vidite, da se suče vse mesto okolo mene? Zato čakam, kdaj pride moja hiša, da si jo odprem." N e u 1 j u d e n klobuk. Pijancu pade klobuk z glave.Rad bi ga pobral, pa ga ne more. Zatorej reče: "Ali veš kaj? Ako bi to hotel pobrati, tedaj bi obležal na tleh in ti bi me gotovo ne vzdignil; zato je bolje, da obložiš ti na tlehl" Štirje letni časi. Komu se na obrazu poznajo vsi štirje letni časi? Staremu pijaneu; osiveli lasje na glavi kažejo na zimski sneg, cifrasti zardeli nos spominja jeseni, ko je vse polno pridelkov in sadežev, bliski iz očij, ožarelih od vina, značijo poletno vročino, in če se stari pijanec zopet naleze dobrega vina, tedaj se mu vse lice is nova zasmeje kakor pomladansko solnce. Na prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri john grahek-u, kjer toCim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje iu tržim najboljše smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. SEŠIT* Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo. JOLIETSKE ŽELEZNICE. v Chicago ».80 pr. p. «.42 „ 0.25 .. 12.35 5.02 it.OO po p R. C. UERTNIK. L. li. UERTNIK. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS. Štefan Hebrovi6 (Svratiste gradu Severinu) 618 Portlatid St.,CALUMET,MICH., toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje iu najboljšo smodko. Priporoča so v obilen obisk rojakom Hr-, vatom in Slovencem. Doktor Frederick, Sob« 401 Barber lildg., Phone 2124. Stanovanje, 1222 Ueuton St., Phone 1414. 10 do 12. Uradne uro: 2 do 4. 7 do 8. p. r Joliet, III. ' si" ' —...... .Jollll Weiffel, lastnik "THE CHICAGO HOUSE" so priporoča v obisk svojo gostilne, v kateri jo dobiti vsakovrstnih pijač in tudi smodk. Vsak dan so dobi prigrizek. Istotako so na razpolago dobra prenočišča na 112 Bluff Str.......Joliet. 111. Prank A. I)anie.s izdolovatolj cigar. 112 N. Bluff St., Joliet, 111. Telephon: 172. Hoja posebnost so: Yankee 10c. One Flag 5c. Priporočam se Slovencem v obilno naročbo, Dobra tolažba. Rol-vk' "Ali rea ozdravim gospod doktor?" Zdravnik: "Gotovo, gospod ! Zakaj izmed sto ljudij, kateri imajo to bolezen, ozdravi le jeden! Zdaj pa mi jih je, kakor vidite tu-le iz mojih zapiskov, umrlo ža 99, tedaj vi ozdravite!" So li raki zdravi? Gospa: "Gospod doktor, so li raki zdravi?" Zdravnik: "Gotovo, milostiva gospa! Vsaj k meni še ni prišel nobeden po zdravila!" iz svoje izkušnje. Trgovec (komiju, ki mu je odpovedal službo): "Torej oženiti se hočete?" Komij: "Da, gospod! Rad bi bil sam svoj!" Trgovec: "Sam svoj, pa se greste ženit!" Slaba trgovina. A: "Moja trgovina uspeva slabo; vsako leto doplačujem ! B: "Potemtakem bi jo jaz opustil." A: "Ob Čem naj pa potem živim?'' Jolm Kraker, 1199 St, Clair St., Cleveland, Ohio. Tel. Main 3868. L. Priporočam v obilen poset svojo novo gostilno, obimo založeno z dobrimi pijačami, doma kuhanim žganjem, t ropi novcem, pivom, v iuom in »mod-kami. - Prodajam tudi p re m o g in vsprejr.inam vsakovrstna naročila za prevažanje tovora. ANA VOG-RIN, iziičena babica, 1115 N. Chicago St., JOLIET, ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznajiih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbachor-ja, so priporoča tukajšnim Slovenkam. JOHN PLESE priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk. 1104 Collins Street, Joliet, III. Vprašajte svojega mesarja za 1 katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, 111. Brata Simonicli v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen otisk -svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. Vsak glavobol, nervoznost, ne-spalnost, duševna vtrujenostin pre-nasilnost se hitro odpravi s Severo-vimi Praški Zoper Glavobol in Ne-uralgijo. Cena 25«. W, Meyer & Sons, — Trgovci — importovanih vin in likvorjev na debelo. 75 6c 77 Chicago Ave., CHICAGO, ILL Telef. 325. EtfDAET 1004 North • M\Arl, Broadway Street. JOLIET, ILLINOIS. PE17ABTTA Pri V dobl vedno sveži kruh rhhiinlJii po najnižjih cenah. JOHN MOI )IC 111,5 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. Aecnt for Besley's . BAR GOODS. Waukegan Ale and Porter. -...... J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Van Buren St., 'Phone 1719. Joliet.'111. FrankPapes priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vediio sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free 4 lunch" in godba. Točim domača vi-1 na iz pristnega grozdja po najnižji ceni. 7thst.No.2ti Calumet, Mich. Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam.najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino. SANTA FE R. R. R. OllK NA VZHOD. Št Iz .lolieta 8, ChieftKO Express...... 8.18 pr. p. 14, Chicago Express...... 7.25 „ 18, Chicago Express.....7.8» ,, 16, Chicago Express......11.16 ,, 10, Chicago Express...... 8,85 po p. 2. Atlantic Express.......7.50 ,, Uit H NA ZAl'AD. Št Iz Chicago v Joliet 7, Kan. .t Texas Express. 7.28 pr. p. 8.40 pr. p. 15, Peoria, Pekin, Gales-burg .V Monmouth Ex.. 1.00 pop. 2.27 po p. 13, Joliet Express......... 5.08 „ «.80 „ 1, California Express...... 10.00 „ 11.01) ,, 17. Kansas City Fast .Mail. 2.43 nr. p. 3.38 pr. p. Ob nedeljah ne vozijo v'aki fit. 14, 16, 10,7, 15 in 13. H. C. KNOWLTON, Tickat Agent. THE CHICAGO A ALTON. Na sever ali na vzhod. Iz Jolieta Pal. Express____6.00 pred poldne Chicago Aco.....6.80 ,, Midn. Special...6.45 ,, Cal. 4 Colo. L'd.7.35 „ Dwlght* Chi...8.10 „ Chicago Acc... 12.00 „ "Atlantic, Exp ..12.35 Alton Urn.......8.25 popoldne Chicago Acc....6.3« „ Prairie State Ex.7.00 v Chic!ago 7.15 predpoldne 7.50 8.00 8.45 ».30 1.20 1.45' 4.30 7.50 8.00 popoldne Na jug ali na zapad, Iz Chicago Joliot Accoui'n 8.30 predpoldne Prairie State Ex. D.OO AltrnLim......11.15 ,, Joliet Accom'n 2.45 ,, Pacific Exp.....8.15 popoldne Chicago & i)w.. 5.30 ,, Colo A Cal.......8.80 Palace Express..11.00 ,, Joliet Accom'n 11.00 Midu. Sp.......11.30 ,, v .Toilet 0.50 predpoldne 10.05 12.15 popoldue 4.05 4.25 6.45 7-30 „ 10.15 12.20 12.35 zjutraj W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. 'Phone 418 Wm. P. Marso. Jacob Marso. BRATA MARSO, ŽELEZNI Is A IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevij. Naročilom se točno ustreza. ol0 N. Broadway - Joliot, 111. Telefon 1383. Iron Exchange WATT. PRUANGVICH, Proprietai VIK (* INI A, MINN. priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z innogovislnimi finimi pijačami preskrbi j t'n o 'GOSTILN ICO, znano pod imenom "Iron Exchange*'. V njej je dobiti tudi Trin I A3LTON r. PERFECT PASSENGER SERVICE j TO ■ ■. ZSMMmmmmmmmmmammrnm : 1' Uln il^IikijiiAiii uiiiiiii^^ TEHK^TORY HEYON1). W. .1. BURNETT, PASSENGER Iaga, patentovanihIVi importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, oltuvai, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. GOSTIBKlČA jo vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVERU-NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno lo na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem ozfru. A. Golobitsh, lastnik. Geo. L. Brozich, manager. NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Kapaciteta za dl stiliranjo je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in—Sour Mash žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov: Western Office Sunny Brook Distillery Co., Madison & Market Streets. CHICAGO. ILL. Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša ncprekošena specijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. Wm. Conlon. Prodajalec likvorjev na debelo In j edini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Fred Sehring-_ * Brewing Company F. KORBEL & BROS'' prodaialec vina o