Pred praznikom mozirske občine Osrednje slovesnosti bodo 9. septembra na Ljubnem, združene z zborom borcev blandrove brigade — 10. septembra bo zbor slovenskih planincev na Loki pod Raduho — Številne pridobitve za praznik — Začetek gradnje nove šole v Šmihelu in novih proizvodnih prostorov za ELKROJ v Nazarjih mladinsko delovno akcijo Šamac — Sarajevo je v nedeljo popoldne iz Velenja odpotovala irel Destovnik—Kajuh, ki jo vodi Tone Žižmond. Brigadiijei I odhodom čim več delovnih uspehov predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo em in brigadirkam sta zaželela V Mozirju se je že skrbno pripravljajo na praznovanje občinskega praznika. Osrednje prireditve ob letošnjem občinskem prazniku Gornje Savinjske doline bodo na Ljubnem ob Savinji, združene z zborom borcev Šlandrove brigade. 9. septembra bo tako na Ljubnem ob Savinji svečana seja mozirske občinske skupščine, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade občine Mozirje. Ker mineva letos 35-let od ustanovitve Šlandrove brigade, se bodo na Ljubnem zbrali tudi pripadniki te partizanske enote, da bi skupaj z domačini prosla- e se pripravljajo na tradicionalno Turistično rajanje Lučah bodo 12. in 13. avgusta pripravili tradicionalno Turistično rajanje — Obujanje lokalnih folkolornih običajev Prizadevni turistični delavci u£ v Gornji Savinjski dolini, ki t že dolga leta trudijo za ure-n videz svojega kraja in dobro Dčutje številnih gostov, bodo idi letos poskrbeli za popestri-v svoje turistične ponudbe, iko bodo v soboto, 12. in v ideljo 13. avgusta na Hočevarjem vrtu v Lučah že devetič ipravili prireditev z nazivom iristično rajanje, katere pokrovitelj je letos Rudarski šolski enter temeljna organizacija iko iz Velenja. V Lučah bo ično in veselo že v soboto, bodo v prostorih osnovne pripravili tri različne in za ovalce nedvomno zelo za-ive razstave. Likovni sa-aouk Milan Matko bo predsta-D svoja rezbarska dela, ribiči in >vci svoje trofeje, posebno po-ornost pa bo prav gotovo pri-sgnila kulinarična razstava lomačih jedil, s katerimi se po-* o Luče in njihova okolica, činke bodo pripravile ne-te stare specialitete, ki bo-Btijo tukajšnjo domačo ku-injo: mohovt, obrnjenik, ma-ovnik, savinjski želodec in se-eda še marsikaj, kar bo navdu-Uo ljubitelje dobrih receptov. Jjubijajo kar približno štiri-t jedil, med njimi tudi ia, ki se že nekaj časa ne ku-io več. V nedeljo dopoldne ob 9. uri se bo začelo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, popoldne ob 14. uri pa že običajen mimohod preko Luč do prireditvenega prostora na Ho-čevaijevem vrtu. Zlasti ta del Turističnega rajanja je za obiskovalce, ki se jih vsako leto zbere preko 2000, sila zanimiv. V njem prikažejo stare navade, ki so se nekdaj gojile v Lučah in okolici, danes pa so že skorajda povsem utonile v pozabo. Tako se bodo letos predstavile predi-ce, citraši, gozdarji, lovci, planinci, ribiči, strelci, domači pevci in drugi. To pisano druščino bodo popestrili še člani folklorne skupine iz Šmartnega ob Paki, ki bo skupaj z domačim moškim pevskim zborom pripravila priložnostni program. Skratka, obiskovalcem Luč se prihodnjo soboto in nedeljo obeta kvalitetna turistična prireditev, zanimiva predvsem zaradi tega, ker je njen osnovni smoter ohraniti v spominu nekatere šege in navade, po katerih slovijo Luče in vsa Gornja Savinjska dolina. Teh pa ni malo, zato prireditelji zagotavljajo, da v Lučah nikomur ne bo dolgčas, še posebno, če bo ..Turističnemu rajanju , .naklonjeno tudi vreme. J. KRAJNC Luče se pripravljajo na Turistično rajanje fendarle podpisali delovni dogovor rejšnji teden so se sešli predstavniki Zavoda za urbanizem. Projektivnega biroja, Toplo-Dda, Komunalnega centra, Vegrada, samoupravne interesne komunalne ter samouprav-interesme stanovanjske skupnosti — Podpisali delovni dogovor za pripravo tez samoupravnega sporazuma za pripravo projektne dokumentacije Kot kažee se bo stanje na bdročju sttanovanjske in ko-rnnalne graadnje v velenjski ob-ini morda lle izboljšalo. Že ma-i je komissija za stanovanjska prašanja puri občinskem svetu SS Velenjte - o tem smo že isali v eni i prejšnjih številk -redlagala naaj bi organizacije, ki lipravljajo tehnično dokumen-icijo, skldenile samoupravni »razum zza usklajeno delovaje in uskklajevanje potrebne ihnične c dokumentacije na bdročju stanovanjske graditve, ledilo je viveč pogovorov med i. Ob koncicu tedna bo deloma sončno o, v popoldanskem Sašu se bbodo ponovno za-5ele pojavlvljati krajevne ne-rihte. P"' temi organizacijami in skupnostmi (Zavod za urbanizem, Toplovod, Komunalni center, strokovnimi službami SIKS), ki pa niso rodili sadov. Na drugi seji je izvršni svet skupščine občine Velenje sklenil, da bo omenjene predstavnike ponovno sklical ter od njih zahteval sprejetje navedenega samoupravnega sporazuma, ki naj bi resnično pripomogel k temu, da bi bila potrebna dokumentacija za stanovanjsko in komunalno gradnjo kvalitetno in pravočasno pripravljena. Takšno dejstvo na tem področju je pripeljalo do velikega stanovanjskega primanjkljaja v občini. Pred tednom dni so se na izvršnem svetu znova sešli • predstavniki Zavoda za urbanizem, Toplovoda, Projektivnega biroja, Komunalnega centra, samoupravne komunalne in samoupravne stanovanjske interesne skupnosti ter Vegrada in podpisali delovni dogovor, s katerim so se obvezali, da bodo pripravili teze samoupravnega spozaruma za pripravo projektne dokumentacije za zagotovitev kvalitetne, predvsem pa pravočasno pripravo potrebne tehnične dokumentacije, zlasti za stanovanjsko in komunalno gradnjo. Pri pripravi tez bo potrebno upoštevati - kot so poudarili na sestanku - delitev dela med vsemi podpisniki, k podpisu pa pritegniti tudi delovni organizaciji PTT in Elektro. Za nosilca naloge so izbrali Zavod za urbanizem. V drugi fazi pa naj bi si prizadevali za ustanovitev takšne projektantske organizacije, ki bi bila sposobna delati ne le za velenjsko občino,. ampak tudi za širše območje, so poudarili. vili 34-letnico osvoboditve Ljubnega. Med zborom bodo ponazorili partizanski napad na Ljbno. Dan pozneje, 10. septembra bo na Loki pod Raduho zbor slovenskih planincev, združen z otvoritvijo nove planinske koče. TRIM PLAVANJE Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu bo organizirala v soboto, 12. avgusta od 14. do 17. ure trim plavanje. Vsak udeleženec bo moral preplavati 50 metrov prosto in kot je že v navadi bo dobil trim značko ter nalepko. Družina z najmanj tremi člani pa še posebno priznanje. Organizator vabi, da se množične akcije udeležite v čimvečjem številu. Razumljivo je, da bodo tudi letošnje slavje praznika občine Moziije spremljale nove delovne zmage delovnih ljudi in občanov Gornje Savinjske doline. Tako bodo vključili Solčavsko in obmejne kmetje v avtomatsko telefonsko omrežje. Svojemu namenu bodo predali modernizirane odseke cest Ljubga - Lepa njiva ter Trnavče — Dol Suha, pa tudi na Ljubnem bodo obeležili občinski praznik z dokončanjem modernizacije več cest. V dneh praznovanja mozir-skega občinskega praznika bodo zasadili prve lopate za novo šolsko poslopje v Šmihelu, ki ga bodo gradili iz sredstev 1. samoprispevka. V Nazarjih pa bo tovarna modne konfekcije ELKROJ začela z gradnjo novih proizvodnih prostorov. M. Cvetlična povorka v Mozirju 18. avgusta bodo v osnovni šoli Mozirje odprli razstavo cvetic — Pod Bricovskim vrhom zanimivo „Jutro koscev in grabljic" — Več posvetovanj o vzgoji in negi cvetic „DA" ZA NOVO BLAGOVNICO V MOZIRJU Izvršni svet skupščine Občine Moziije je na ponedeljkovi seji sklenil, da bo novo blagovnico v Mozirju gradil TOZD Supermarket Ljubljana (delovne organizacije Merkur sozda EMONA). Blagovnica, ki bo imela 3.500 m2 bruto prodajnih površin, mora biti zgrajena do konca prihodnjega leta. Odločitev mozirskega izvršnega sveta bo gotovo pomembno vplivala na boljšo preskrbo v Gornji Savinjski dolini, posebej še v Mozirju, s predmeti, kijih rabijo občani vsak dan. Večja pa bo tudi izbira trajnih potroš-nih dobrin, ki so jih zdaj prisiljeni kupovati občani mozirske občine drugje. Mozirski občinski izvršni svet je na zadnji seji določil tudi novo lokacijo za gradnjo veterinarske postaje. Ker bodo gradili veterinarsko postajo za potrebe občin Velenje in Moziije je bilo sklenjeno, da bo stala v Ljubiji. Denar za dela je zagotovljen. V Mozirju gredo h kraju priprave na osrednjo manifestacijo „Hortikulture 78". Prireditve bodo v dneh od 18. do 20. avgusta. Tako bodo v petek, 18. avgusta v prostorih osnovne šole Mozirje odprli cvetlično razstavo. Dan pozneje, to je v soboto 19. avgusta bo pod Bricovskim vrhom , Jutro koscev in grabljic", popoldne prijateljsko nogometno srečanje, zvečer pa bo v Savinjskem gaju nastopila folklorna skupina iz pobratene občine Čajetina. V nedeljo, 20. avgusta bo najprej promenadni koncert godbe na pihala, zatem pa bo po Mozirju cvetlična povorka, ki bo končala svojo pot v Savinjskem gaju. Zaključna manifestacija „Hortikulture 78" pa bo 10. 2. SEJA GRADBENEGA ODBORA ZA IZGRADNJO ŠALEŠKE MAGISTRALE Včeraj, 3. avgusta, se je v zadružnem domu v Lokovici sešel na svojo drugo sejo gradbeni odbor za izgradnjo Šaleške magistrale. Na seji so ocenili potek dosedanjih del ter obravnavali predlog za nadaljevanje del v okviru II. faze izgradnje Šaleške magistrale. septembra, ko bo na Loki pod Raduho zbor slovenskih planincev. Omenimo naj, da se bo v dneh, ko bo v osnovni šoh Mozirje odprta cvetlična razstava, zvrstilo v Moziiju več strokovnih posvetovanj o vzgoji in negi cvetic. URESNIČEVANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV EM SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE V SOZDU REK VELENJE Komite občinske konference ZK Velenje je na svoji zadnji seji, bila je 3. avgusta, obravnaval uresničevanje družbenoekonomskih odnosov in samoupravno organiziranje v sestavljeni organizaciji združenega dela Rudarskcr elektroenergetski kombinat Velenje. - O seji in sprejetih stališčih bomo podrobneje poročali v prihod uji številki. K" *> j :S število občanov Šaleške doline V imenu skupščine občine Velenje, njenega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij ter vseh občanov Šaleške doline se je od tragično preminulih rudarjev poslovil Tone Hladin, predsednik zbora krajevnih skupnosti, v imenu kolektiva Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje po Vili Romih (na sliki), predsednik delavskega sveta delovne organizacije Rudnik lignita Velenje. Storiti vse za omiljenje posledic požara sredo, 26. julija je v velenjskem rudniku — kot smo že poročali v prejšnji številki — bruhnil požar, ki je terjal življenje treh mladih rudarjev — Proizvodnja v jamah Skale in isje sedaj stoji — Z a vzpostavitev prejšnjega stanja potrebna tudi pomoč širše družbene skupnosti Člani kolektiva Rudarsko sktroenergetskega kombinata ilenje in mnogi občani Šale-e doline so se v četrtek pre-kli teden na pokopališču Podaj z veliko bolečino v srcih islovili od 27-letnega Nikole riča, 32-letnega Rasima Muj-:a in 23-letnega Irfana Čau-riča, rudarjev, ki so tragično eminili v požaru, ki je v sre-i, 26. julija zajel odvoz jame sje Rudnika Lignita Velenje. Nemo so zrli rudarji v krste nesrečenih sotovarišev, s ka-rimi so še dan poprej skupaj v globine velenjske jame, da ji iztrgali čim več premoga, »da tisto sredo rudarji prve iz-sne še niso prišli do svojih de-rišč. Nekaj minut pred šesto 0 je začel goreti trak št. 11 v tvozu jame Škale. Zaradi Jčnega zračnega vleka se je pnj hitro razširil v pravi po-r, ki je v trenutku zajel poleg ika št. 1 i še trakova št. 20 in 1 odvoza jame Pesje. Gorelo je i področju dolgem približno 10 metrov. Tragedija je bila v tem - kot dejal na novinarski konferen-dipl. ing. Slavko Janežič, da je to zgodilo, ko so rudarji branje izmene Šli na delovišča. hodna pot je speljana v ob-tni smeri kot zračni tok in je korekoč plin, ki se je zelo hit-I širil, saj znaša hitrost zraka m na sekundo, presenetil log 200 rudarjev med hojo i delovišča. Prav zaradi dejst-, da je ogljikov monoksid za-I delavce na pohodu na delo, bil organizirani umik težje iz-dljiv. Kljub temu so se začeli tro umikati izven zaplinjenega rmočja proti jami Preloge. Medtem so stopili v akcijo di rudniški reševalci. Na po-oč so poklicali tudi velenjske silce, saj je v jami primanjko-lo vode. Vsi so upali, da se ižar ne bo končal tragično. >da, ko so rudarje prešteli, :d njimi ni bilo Nikole Jariča, isima Mujkiča in Irfana Čau-riča. Sprva so še uprali, da bo-» vendarle še prišli, toda tudi rek upanja je kmalu splahnel. Reševalci so bili hud boj in si veliko požrtvovalnostjo priza-(vali lokal izirati požar in najti Ob tragični nesreči so kolektiv Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in svojci ponesrečenih rudarjev prejeli številne sožalne brzojavke, v katerih so zapisani izrazi globoke pretresenosti in sočustvovanja. EDVARD KARDELJ, član predsedstev SFRJ in CK ZKJ: Ob težki nesreči, kije prizadela vaš kolektiv, vas prosim, da sprejmete moje globoko sožalje. Zlasti sem pretresen ob smrti treh vaših tovarišev. Prosim, da sporočite moje iskreno sožalje tudi njihovim družinam. SERGEJ KA1GHER, predsednik predsedstva SR Slovenije: Ob nesreči v velenjskem rudniku, ki je terjala dragocena človeška življenja, izražam v imenu predsedstva SR Slovenije in v svojem imenu goloboko sožalje in prosim, da ga prenesete tudi svojcem ponesrečenih rudarjev. MILAN KUČAN, predsednik skupščine SRS: Novica o nesreči treh rudarjev, meje zelo pretresla, zato vam v imenu skupščine SRS in v svojem imenu izrekam iskreno sožalje. Prav tako tudi družinam ponesrečenih rudarjev. Dr. - ANTON VRATUŠA, predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije: Ob nenadomestljivi izgubi vaših .delovnih tovarišev izrekam v imenu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in v mojem imenu kolektivu REK in svojcem ponesrečenih tovarišev iskreno sožalje. FRANCE POPIT, predsednik CK ZK Slovenije: Vest o težki rudniški nesreči, v kateri so umrli trije vaši delovni tovariši, nas je zelo pretresla. V imenu centralnega komiteja in osebno vam izrekam iskreno sožalje in prosim, da izraze mojega sožalja prenesete tudi svojcem ponesrečenih rudarjev. FRANC LESKOŠEK LUKA, član sveta federacije: Ob veliki nesreči v rudniku izrekam kolektivu in težko prizadetim družinam svoje iskreno sožalje. MITJA RIBIČIČ, predsednik republiške konference SZDL Slovenije: Ob težki nesreči v rudniku Velenje, v kateri so izgubili življenje trge rudarji izrekamo družinam in delavcem rudnika Velenje iskreno sožalje. Sožalno brzojavko je poslal tudi predsednik republi&ega sveta ZSS VINKO HAFNER. Družbeno politične orj^ni-zacije in Skupščina občine Vrnjačka Banja: Ob nesreči, ki se je zgodila v vašem rudniku lignita, in v kateri so izgubili življenje trije rudarji, izrekamo v imenu delovnih ljudi in prebivalcev občine Vrnjačka Banja globoko sožalje in pripravljenost v pomoči pri odpravljanju posledic požara. Med prvimi so izrekli kolektivu REK Velenje in svojcem ponesrečenih rudarjev izraze sožalja tudi predsednik republiškega komiteja za energetiko Dragan Petrovič in predstavniki Skupščine in družbenopolitičnih organizacij velenjske občine. Izraze sožalja pa so poslali še mnogi drugi, med njimi sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, delavci elektrogospodarstva Slovenije, gospodarska zbornica Slovenije, medobčinski svet ZKS Celje, republiški odbor sindikata energetike in premogovništva Slovenije, splošno združenje rudnikov Jugoslavije, delavci REK Zasavje Trbovlje, kolektiv rudnika bakra Majdampek, združenje rudnikov premoga Beograd, republiški odbor sindikatov defavcev kovinske industrije Slovenije, poslovno združenje energetike in samoupravna interesna skupnost za nafto in plin Slovence, rudarski inštitut Ljubljana, rudnik Laško, rudnik živega srebra Idrija, rudarji Kanižarice itd. trupla ponesrečenih rudarjev. Okrog 20.30 v sredo je skupina reševalcev našla ponesrečene rudarje. Zastrupili so se z ogljikovim monoksidom. To, kar so ves dan upali, se ni uresničilo. Težavno delo v jami jim je spet iztrgalo troje mladih življenj. Na drogovih so zaplapolale žalne zastave. Reševalci so še naprej bili boj z ognjem. Ker se je zaradi ognja začel nabirati še metan in je pretila nevarnost eksplozije, je vodstvo rudnika odločilo, da je treba zazidati vse vstope in zračne poti do ogroženega območja, da bi tako zadušili požar. Okrog druge ure v četrtek, 27. julija zjutraj so lokalizirali požar s tem, da so naredili šest zidov. Na teh zidovih so pustili odprtine, skozi katere lahko sedaj jemljejo vzroce plina za analize zraka ter tako določujejo stanje za zidovi oziroma, če se je požar že zadušil. „Po izkušnjah iz drugih rudnikov predvidevajo," je dejal ing. Slavko Janežič, „da bomo lahko začeli odpirati jamske prostore čez približno sedem do deset dni. (Torej te dni — op.p.) Potem bo treba zamenjati vso uničeno opremo, za kar bodo potrebovali spet dva do tri tedne." Člani delavskega sveta Rudnika lignita Velenje, tozdajame Škale in družbenopolitičnih organizacij so na žalni seji v četrtek, 27. julija sprejeli nujne ukrepe za odpravo posledic požara. Škodo, ki jo je povzročil požar, ocenjujejo na 140 milijonov dinarjev. Zaradi požara v sedanjem izrednem stanju ni možen izkop premoga v jamah Škale in Pesje. Čelotna proizvodnja bo tako predvidoma nižja za 300 tisoč ton. Vse svoje moči so rudarji usmerili v jamo Prelogo. Takoj so uredili zaposlitev za 1500 rudarjev, kolikor jih je delalo v jamah Pesje in Škale. Večino so zaposlili v Prelogah, da bi tako kar najbolj zmanjšali izpad proizvodnje v jamah Škale in Pesje. Nekateri koristijo letni oddih, druge pa so zaposlili na pripravi dela, da bo lahko proizvodnja po sanaciji nemoteno stekla. Na seji so še posebej opozorili, da je ob proizvodnji nastala ogromna materialna škoda tudi na opremi. Z njeno nabavo pa bodo imeli težave, ker je zelo draga in jo je treba uvoziti. Ker so nabavni roki zelo dolgi, bodo potrebovali pomoč tako republiških kot zveznih organov, da bodo lahko čimprej nadoknadili izgubljeno materialno škodo, seveda pa treh življenj mladih rudaijev jim ne more nihče in nič povrniti. Velenjski rudarji pa v tej eni najhujših nesreč niso ostali osamljeni. Na dan nesreče je bil poleg glavnega republiškega inšpektorja, ki je prišel po službeni dolžnosti v Velenju, tudi predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič in prisostvoval vodstvu reševanja. Pomoč so jim nudili tudi rudarji iz drugih rudnikov. Na srečo velenjski rudarji te pomoči niso potrebovali, saj imajo sami zelo izkušeno in dobro organizirano jamsko reševalno skupino. Rudniški reševalci so tudi tokrat pokazali izjemno zavest, solidarnost in požrtvovalnost, saj so med bojem za preprečitev še večje katastrofe izpostavljali lastno življenje. Pohiteti z dovoljenjem za uvoz O rudarski nesreči v Velenju je razpravljal tudi republiški izvršni svet — Priznanje rudarjem O nesreči v velenjskem premogovniku so v četrtek, 27. julija razpravljali tudi člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Izrekli so veliko priznanje rudarjem, da so takoj organizirali reševalno akcijo in da jim je uspelo požar omejiti ter preprečiti še hujšo škodo. Poudarili so, da bo treba hitro uvoziti potrebno elektro-opremo, ki jo je uničil požar. Medtem je izvršni svet že naročil posameznim službam, naj pohitijo z dovoljenji za uvoz, da bi se lahko čim prej lotili odpravljanja posledic požara. {Vse priznanje reševalcem j Člani komiteja občinske konference ZKS Velenje 8 na zadnji seji razpravljali o hudi nesreči v rudniku - S ■ Članom jamske reševalne čete izrekli priznanje, saj S ■ so z veliko požrtvovalnostjo preprečili še hujšo ■ katastrofo ■ ■ ■ S ■ ■ ■ 8 S : O hudi in tragični nesreči v Rudniku lignita Velenje, so spregovorili na zadnji seji tudi člani komiteja občinske konference ZKS Velenje. Podprli so stališče delavskega sveta rudnika, da se mora vključiti v odpravljanje posledic požara širša družbena skupnost. Člani komiteja so izrekli vse priznanje kolektivu rudnika, še posebej pa jamskim reševalcem, ki so pokazali veliko medsebojno solidarnost in zavest, saj so izpostavljali svoje življenje, da bi rešili sotovariše in preprečili še hujšo škodo. Obenem so izrekli prepričanje, da bo kolektiv Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje storil vse, da bo ob podpori vseh dejavnikov velenjske občine in širše družbene skupnosti, čimprej stekla proizvodnja v jamah Pesje in Skale. Ves čas delovali solidno K seriji zapisov, ki smo jih naredili v tozdih v različnih delovnih organizacijah v noši dolini, dodajamo zapis o tozdu TEŠ I. V naši občini je termoelektrarna Šoštanj s svojimi visokimi, močnimi hladilniki in dimniki prav gotovo eden najbolj vpadljivih industrijskih objektov. Že nam domačinom s svojo velikostjo vzbuja, različne občutke, za obiskovalce naše doline, ki jih pot zanese mimo pa je še toliko bolj zanimiva. Temeljni kamen temu energetskemu velikanu so postavili teta 1947. Dela pa so napredovala počasi zaradi gospodarske in politične blokade vzhodnih socialističnih dežel, ki so bile glavni dobavitelj opreme. Naročilo je bilo potrebno preusmeriti. Parne kotle in generatorje so dobili v Švici, velike transformatorje v ZR Nemčiji, več manjših pa so izdelali v tovarni Rade Končar. Leta 1956 sta začela delati dva agregata z močjo 30 MW. Ta za naše gospodarstvo tako pomemben in svečan dogodek pa je pomenil tudi rojstvo sedanjega velikana. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z v. d. vodjo faze I. termoelektrarne Šoštanj Alojzom Boletom, je dejal, da je bila elektrarna grajena z namenom, da bi zapolnila vrzeli pri dobavi električne energije, kadar bi bil učinek hidroelektrarn zaradi nižje vodne gladine zmanjšan. Šoštanj-ska termoelektrarna je rasla tudi vzporedno z industrijo glinice in aluminija v Kidričevem, ki je še danes največji porabnik električne energije v Sloveniji. Alojz Bole je v elektrarni od 1964 leta, takrat pa je bila t. i. I. faza že končana, saj je leta 1961 začel poskusno obratovati še tretji agregat z močjo 75 MW. Prva faza oz. tozd I. je dobil tako moč 135 MW, termoelektrarna pa je postala eden od pomembnih dobaviteljev električne energije. Alojz Bole je najprej delal v stiskalnici, nato pa je deloval v investicijski skupini za izgradnjo faze lil. in IV. Po reorganizaciji in uvedbi tozdov je bil izbran za vršilca dolžnosti v tozdu l. Vsi trije turboagrcgati so ves čas delovali zelo solidno in so kljub starosti še sedaj v odličnem stanju. Doslej so poslali na popravilo le rotorje, in še to je bila starostna hiba. Ker so bili eden največjih onesnaževalcev okolja, so se odločili za rekonstrukcijo elektrofiltrov, ki niso ustrezali sodobnim zahtevam za varstvo okolja. Pri tej rekonstrukciji pa so se, tako kot že večkrat, srečali s številnimi uvoznimi preprekami, ki jih preveč togi zakoni postavljajo pred kupca pri nakupu opreme iz tujine. Domačega proizvajalca te opreme namreč ni. Filtri bi že morali biti postavljeni, vendar je prišlo do zastoja, ki bo negativno vplival tudi na proizvodnjo tozda 1. Ker so bili ob polletju s predvideno proizvodnjo nekoliko nad planom, računajo, da izpad ob koncu leta ne bo prevelik. Do polletja so proizvedli 207 GWh, planirali pa so 200 GWh. Do konca leta pa so načrtovali še 200 GWh. V tozdu 1 je zaposleno 135 delavcev. Starostna meja je precej visoka, saj ta del elektrarne obratuje že od 1956 leta. Izobrazbena struktura zaposlenih je nekoliko višja, kot v drugih gospodarskih dejavnostih. Kot nam je povedal Alojz Bole, so se delavci zelo aktivno vključili v priprave in razprave o smernicah, ki jih je nakazal Zakon o združenem delu ter novih samoupravnih sporazumih. Ves trud pa bo nesmiseln in jalov, če se ne bodo uredili odnosi, ki sedaj vladajo v elektrogospodarstvu pri nas in če delavci ne bodo postali resnični gospodarji nad ustvarjenim dohodkom. B. Z. Širjenje eiektro obratov V temeljni organizaciji Eiektro obrati DO ESO beležijo ugodne proizvodne dosežke — Kmalu dodatni delovni prostori Delovna organizacija ESO Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki je novembra lani proslavila petindvajset-letnico delovanja, se je v tem času razvila v enega najbolj znanih tovrstnih kolektivov pri nas. Velik in pomemben delež, ki so ga opravili pri izgradnji termoelektrarne Šoštanj IV pa je njihovo ime ponesel tudi preko meja naše domovine. Elektrostrojne obrate sestavljajo štiri temeljne organizacije združe- nega dela, ena izmed njih pa so Eiektro obrati, ki jih z naslednjim zapisom na kratko predstavljamo. Vodja te temeljne organizacije Jože Meh je o razvoju dejavnosti, ki jo opravljajo, pripovedoval: „Naše delo smo najprej opravljali v eiektro delavnicah Rudnika lignita Velenje. Skupaj z rudnikom smo rastli tudi mi in zlasti po letu 1950, ko se je začelo z večjimi investicijami v proizvodne in stanovanjske objekte, se je tudi obseg našega dela močno povečal. Preidvsem smo opravljali vsa eiektro in toplovodna inštalacijska dela. Leta 1952 je pri nas delalo 22 električarjev, nato pa nas je bilo iz leta v teto več in vedno višja je bila tudi proizvodnja. Leta 1964 smo dobili status ekonomske enote in naš oddelek se je preimenoval v obrat. Te ekonomske enote so bite nekakšen predhodnik tozdov in takrat je, kolikor mi je znano, bil to edinstven primer take organizacije v Sloveniji. Pred nedavnim pa smo se preoblikovali v tozd znotraj delovne organizacije Elektrostrojni obrati. Naša osnovna in primarna dejavnost je vezana na potrebe Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Izvajamo vsa električna dela in vzpostavljamo telefonska omrežja. Tako vzdržujemo na primer električno napeljavo vseh zunanjih objektov Rudnika lignita Velenje, električne stroje, ki se uporabljajo v jami pa popravljamo v lastnih delavnicah. Pri gradnji šoštanjske termoelektrarne IV smo izdelali kompletno razsvetljavo, ure, telefone ter izvedli električna dela na kot- lovskem delu in transportu. Ta dela je opravljalo trideset do petdeset naših delavcev hkrati. Poleg tega sami izdelujemo različne tipe razde-lilcev. Naše zmogljivosti pa so tako velike, da se vedno več pojavljamo tudi izven teh matičnili okvirov. Tako opravljamo skoraj vso električno inštalacijo na velenjskem in celjskem področju, vse več pa delamo tudi na Koroškem, v Gornji Savinjski dolini, Mariboru ter trenutno v Slavonski Požegi in Feketičih pri Beogradu." V temeljni organizaciji Eiektro obrati je zaposlenih 138 delavcev, največ seveda kvalificiranih in viso-kokvalificiranih električarjev ter elektrotehnikov. Njihov največji problem so pretesni delovni prostori, lahko pa zapišemo, da bo kmlau rešen, saj bodo prav v teh dneh zasadili prvo lopato za izgradnjo novih objektov. Tako bodo poteg sedanjih 500 kvadratnih metrov delovne površine dobili še približno 500. Nenehno širjenje njihove dejavnosti bo ob izboljšanju delovnih pogojev prav gotovo kmalu prineslo še boljše proizvodne dosežke. Naj na tem mestu zapišemo tudi to, da so lani ustvarili za 50.000.000 dinarjev skupnega prihodka, letošnji načrti pa predvidevajo še za 10.000.000 dinarjev več. Po teh načrtih, bodo največ pozornosti posvetili izpopolnjevanju napeljevanja telefonskega omrežja. To je področje, ki ga ze sedaj dobro obvladajo, vendar pa zahteva še precej dodatne specializacije. Prav tako pa vse sile usmerjajo tudi v izpopolnitev električne napeljave v programu Dom 101, kjer sodelujejo z Vegradom oziroma Gorenjem. Ob prizadevanjih za izboljševanje proizvodnih dosežkov pa, kot nam je povedal vodja tozd Eiektro obrati Jože Meh, niso pozabili na vzpostavljanje kvalitetnih in učinkovitih samoupravnih odnosov, ki prav tako kažejo ugodne rezultate. Brigadirji so že zavihali rokave Naši brigadirji odšli na zvezno mladinsko delovno akcijo — Brigada nosi ime revolucionarnega pesnika Karla De-stoviiika-Kdjuha - Pokrovitelj brigade je Izvršni svet skupščine občine Velenje V nedeljo popoldan so odšli na zvezno mladinsko delovno akcijo Šamac Sarajevo mladi iz naše občine. Brigadirji so se nekaj pred 17. uro zbrali na Titovem trgu Veselo razpoloženi in razigrani so ob spremljavi harmonike najprej zapeli nekaj brigadirskih pesmi, potem pa so se postavili v vrsto in prisluhnili popotnici, ki sta jim jo ob od- Mladen Goričan hodu zaželela predsednik izvršnega sveta občine Velenje Fra-njo Kljun in predsednik občinske konference ZSMS Velenje Janko Lukner. Janko Lukner je zbranim brigadirjem med drugim dejal, da je zanimanje za prostovoljno delo med mladimi vedno obstojalo in da je do prekinitve organiziranja mladinskih delovnih akcij v 60. letih prišlo zaradi nekaterih negativnih sil v naši družbi, ki so poskušale najti nešteto vzrokov, s katerimi so utemeljevale, da je mladinsko prostovoljno delo nepotrebno in da ekonomsko ni upravičeno. S podpisom družbenega dogovora o organiziranju mladinskih delovnih akcij smo presegli takšna pojmovanja, omenjeni dogovor pa je dal novih spodbud za organiziranje akcij od lokalnega do zveznega nivoja. Po celi naši domovini spet odmevajo pesmi mladinskih delovnih brigad. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje pa je mladim brigadirjem dejal: Posebno smo ponosni, ker odhajate na pomembno zvezno mladinsko delovno akcijo na progo Šamac-Sarajevo, z imenom našega velikega borca in pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Ko odhajate na to veličastno zborovanje in delo nove mlade generacije socialistične samoupravne Jugoslavije storite vse, da bo ime revolucionarja Karla Destovnika-Kajuha žarelo v vsem vašem delovnem zanosu, tako pri utrjevanju nasipov ali prebijanju skalnatih nasipov, kot pri idejnopolitičnih, kulturnih, športnih in drugih nalogah. Tradicija udarniškega dela v Velenju in v občini, naj vam bo svetal vzor in vzgled, vaša odločenost, da se vrnete z vsemi priznanji, kijih bodo dobile najboljše in udarne brigade. Vašo voljo in odločnost ste dokazali že v naši občini, pri izgradnji vo- dovodov v Zavodnjah, v Pesju in pri drugih prostovoljnih akcijah. Kot na vseh udarniških akcijah, srečanjih, aktivnostih mladine in vseh narodov in narodnosti SFR Jugoslavije, bo tudi v Brigadirska majica za predsednika. — Komandant brigade Tone žmond izroča simbolično darilo predsedniku izvršnega sveta Fra Kljunu to progo vklesana veličastna Titova in ZKJ revolucionarna zasnova — bratstvo in enotnost! Kujte to bratstvo in enotnost tudi danes, na progi in nikoli ne dovolite, da ga kdorkoli in kadarkoli izjeda ali ruši. Govor predsednika izvršnega sveta so mladi nagradili z brigadirskim—hura, podarili pa so mu tudi brigadirsko majico. Dvaindevetdeset članska brigada Karel Destovnik-Kajuh, v kateri je tudi 16 deklet, se je tako poslovila od domačega kraja. Kot nam je pred odhodom povedal komandant brigade Tone Zižmond, so brigadirji dobro pripravljeni na napore, ki jih čakajo. Priprave na to delovno akcijo so se pravzaprav začele že zelo zgodaj, najprej pa je bilo izvedeno evidentiranje v osnovnih organizacijah, kjer so izbrali najboljše mladince. Prva preizkušnja je brigadirje čakala v Zavodnjah, ko so izkopali skoraj 10.000 metrov vodovodnih kanalov, položili cevi in jih zasuli. Izkopali pa so tudi rezervoar in zajetja za vodo. Kasneje so opravili vse zdravniške preglede, cepljenja in dru- ga pomembna opravila. V izmeni, v kateri sodeluje Velenje, bo 9 brigad. Mladi bodo delali na drugem tiru n dinske delovne proge Šamac rajevo na odseku od Doboja Zenice. Dela so predvsem meljska pa tudi polaganje in siranje proge. Naši brigadirji do na tej zvezni mladinski I lovni akciji od 1. do 30. ai sta. Zanimivo je morda tudi da letos prvič na zvezni izven naše republike sode brigada sestavljena samo iz i dincev naše občine. Eden od brigadirjev Mia Goričan, zaposlen na Rudi lignita Velenje tozd Jamska hanizacija, pa nam je dejal, letos prvič odhaja na zvezno lovno akcijo. Doslej je bil že številnih lokalnih delovnih i j ah, ki pa le niso enako vre tej mladinski delovni akciji. [ jal je, da na to akcijo odh predvsem zato, ker se želi sp nati z mladimi iz drugih kra in republik naše domovine, ker s svojimi skromnimi moi stmi želi prispevati pri izgrad naše domovine in krepitvi bn tva in enotnosti. Delovne akt prav gotovo veliko prispevaj« zbliževanju mladine, narodov narodnosti naše domovine. BORIS ZAK0S Kovali bomo bratstvo in enotnost Kar naprej mojster s harmoniko Taborniki iz Šoštanja in Šmartnega v I. izmeni obmorskega tabora Taborniki velenjske občine tudi letos pripravili poleg lopenskega" tabora v Ribnem " Bledu še »obmorski" tabor eroziji pri Savudriji. V prvi izmeni, ki se je konča-po desetih dneh minulo lo, je taborilo skupno okrog »0 tabornikov odreda Pusti iz Šoštanja in odreda Hudi itok iz Šmartnega ob Paki. V :do pa so odšli na taborjenje taborniki odreda Jezerski janj iz Velenja, pridružili pa 9 se jim še taborniki odreda opli vrelec iz Topolšice in ne-p tabornikov odreda II. grupe redov iz Celja. Nazadnje pa bodo v taboru ri Savudriji kot gostje taborili ! angleški „skavti" iz Cam-ridgea, nigerijski dijaki in ta-orniki Šaleškega študentskega luba. Tako bo v Savudriji pod latnenimi strehami preživelo rojevrstne počitnice kar nad DO tabornikov, dijakov, gostov i drugih. Skoraj toliko pa je bi-I tudi tabornikov v Ribnem pri ledu. [Bilo je proti peti popoldne, p smo prišli pred še nedokon-m vhod v tabor. Velik moder lak Zveze tabornikov Sloveni- je je bil viden že od daleč. Pisani šotori so postavljeni v polkroge. Jambor z zastavo stoji sredi tabora. Namesto večnega tabornega ognja je postavljen iz kamna zložen simbol. „Totem" pravijo taborniki. V taboru ni žive duše, bi sledil taborniški raport! Toda že pride dežurni. Nato srečamo Dušana. Takoj nas sprejme še starešina ... Toda na drugem koncu, kjer tabor meji na zagrebške Jzvidjače", tekmujejo. Tam je pravcati živ--žav. V senci šotorov, ki je vedno daljša, pa posedajo posamezne skupine, taborniški vodi. Pripravljajo program za taborni ogenj. Sonce na zahodu je vse nižje in nižje, vse večje. Pogovarjamo se z vodstvom tabora, s taborniki.. . ZMAGA ZAGREBČANOV Tekmovanje s hrvaškimi taborniki se je bližalo koncu. Pohiteli smo. Zadnja disciplina je bila štafeta. „Tronogi tek" imenujejo taborniki to tekmovanje, pri katerem imata po dva tekmovalca zvezani nosi. ..Daimo V taboru se pripravljajo na taborni ogenj Jolanda: »Opravljam veščino plavalca!' Lepo je živeti v novem okolju. „Dober tetek"! Delo dežurnega voda — vsakdo pride na vrsto dajmo!" navijajo tisti, ki niso v vrsti. Tudi to veščino so bolje obvladali taborniki iz Trnja, ene izmed občin Zagreba. „Danes smo izgubili skoraj na celi fronti!" pove taborovodja Franc Kačičnik. Seveda ga vsi poznajo pod taborniškim imenom Anti. »Tekmovali smo tudi v drugih igrah, v vezanju vozlov. Zmagali smo le v streljanju z zračno puško in lokostrelstvu! Vendar to ni pomembno. Stalno sodelujemo z našimi sosedi! Poznajo veliko več zanimivih taborniških iger kot mi. Poglejte! Sedaj bodo spet igrali staro skavtsko igro. Žoga je iz cunj. Na vsaki strani je po pet igralcev, ki si za pas zataknejo rutico. Gol je širok meter, visok pa pol metra. Na znak sodnika stečejo z obeh strani proti cunjasti žogi. Žogo je treba spraviti v nasprotni gol. Posebnih pravil ni! Bodisi z roko, nogo ali kako drugače. Vendar lahko nasprotni igralec iztrga ruto v trenutku, ko ima igralec žogo v roki. V takem primeru mora igralec zapustiti igrišče ..." Tako je opisal igro, ki je podobna ragbyju pa še nekaterim drugim igram, naš sogovornik Anti. Potem smo videli začetek te igre in nekateri so zares pokazali pravo junaštvo, spretnost, hitrost. Prava skavt-ska igra, s številnimi domislicami, pa tudi grobostmi, kajti igrati je treba pač z vso močjo. Treba je biti pozoren na rutico, iskati prostega soigralca, najti pot do vrat! TABORNIŠKE VEŠČINE Pod nizkim borom je sedela in morda so ji bile misli doma, pri starših, ko smo jo zbudili iz razmišljanja! »Kaj delam? Kako to mislite? "je dejala Jolanda Štramčer iz Šoštanja. ,,Na taboru sem letos prvič. Trenutno opravljam veščino plavalca! Da, to je že zahtevna veščina. Moraš preplavati 300 m, od tega 8 metrov pod vodo. Na določeni razdalji moraš prenesti brisačo, da se ne zmoči. To sem že opravila. Do veščine plavalca moram opraviti še najtežje. Pod vodo se moraš sleči in obleči!" Potem je 14-letna Jolanda še dodala, da se bo lotila še dveh veščin. To je lakote in molka. Preprosto za tabornika! En dan ostaneš brez jesti! En dan ne smeš spregovoriti! PLAVALNI TEČAJ Gneča v taboru pa je bila vse večja in večja. Pripravljali so se na zbor, razglasna deska pa je tudi že bila polna obvestil. Skupina, ki se je zatekla k šotorom, je pripravljala program za ogenj! Nekje v , .ilegali" pa se je pripravljal program ,,gu-sarskega" krsta. ,.Seveda ne smem izdati, kakšen bo ta krst!" je začela pripovedovati 4Tea Podgoršek, starešina tabora. ,,To lahko povem, da opravijo taborniki v Ribnem indijanski krst, tu ob morju pa seveda gusarskega. Taborni ogenj imamo ob obali, ob pomolu, saj tu v campingu ne smemo kuriti. O, verjetno bodo morali taborniki, ki s krstom dobijo svoje taborniško ime, prav gotovo popiti kakšen kozarec vode, vsekakor morske, o pretepanju pa raje molčim!" Pogovor pa je nanesel tudi o delu v taboru. Razumljivo je, da je tabor ob moiju povsem drugačen od »celinskega". Vseeno pa so taborniki pripravili pester program. Po jutranjih opravilih, od telovadbe do pospravljanja šotorov in umivanja, začnejo z gozdno šolo. Signalizacija, orientacija, vozli... Skratka, to so taborniška znanja, ki pridejo prav slehernemu človeku! In ne samo to! Tudi tovarištvo je vrlina, ki jo pridobiš na taboru! Po gozdni šoli pa je na vrsti kopanje! V taboru so taborniki organizirani po vodih. Vodniki odpeljejo svoje varovance do moija. Tam razdelijo tabornike po znanju plavanja! »Imeli smo okrog 40 neplavalcev! V nekaj dnevih je splavalo že tričetrt neplavalcev. Upam, da se bomo vrnili s samimi plavalci! Imamo usposobljene učitelje, poskrbeli smo za kader. Res ni težav! Na plaži imamo tudi »dežurnega". Na sploh pa z organizacijo ni težav. Glavno skrb so letos prevzeli taborniki iz Šmartnega ob Paki. Naslednje leto bodo priredili samostojni tabor in letos bodo dobili nedvomno velike izkušnje!" Tako dopoldne, kot tudi popoldne je na vrsti plavanje. »Danes smo opravili trimsko plavanje. Vse akcije, ki jih priredimo, potekajo polnoštevil-no!" Pripravljajo programe za taborni ogenj, gusarski krst in podobno. Zvemo še nekaj! O pripravah na akcijo »Istra 78". AKCIJE »Namen akcije je jasen. Imeli bomo obrambno noč! Taborniki bodo skušali na širšem področju odkriti sovražnika, ki je vdrl na naše ozemlje! V akcijo bomo vključili vse iz tabora. Za najmlajše bomo poskrbeli za prenočevanje v taboru, ostali pa bodo imeli s seboj šotorska krila! Dokler sovražnik ne bo odkrit, ne bo povratka v tabor!" je povedal o akciji »Sine," (De Costa.) Ko se tako sonce vse bolj in bolj spušča proti moiju, je vse živahnejše ob kuhinji. Dežurni vod lupi krompir. Solata, klobase ... Mnogi hvalijo prehrano! „Za zajtrk so pospravili kar 28 kg kniha!" je povedala ena izmed treh kuharic. Mladi radi jedo. Velik tabor je to! Potem pripeljejo na ,/agovor" še enega izmed tabornikov,ki se najbolje spozna na vse gospodarstvo. To je Vlado Kojc. »Imamo 71 šotorov, pa še šest boljših, potem univerzalni šotor za jedilnico, poljsko kuhinjo!" Nedvomno je to odgovorno delo. A taborniki bi ne bih to, če bi ne bili iznajdljivi! Iz Rib-nega pri Bledu so se preselili ob morje! Marsikdo se tu prvič sreča z življenjem v naravi. Na takšnem taboru je življenje pestro, mnoga doživetja ostanejo dolgo v spominu! Mladi taborniki so v počitnicah postali bogatejši za mnoge izkušnje. Mnogi med njimi so prestali gusarski krst, dobili svoje taborniško ime! Opravili veščino plavalca, opravili druge veščine. Taborno življenje je za marsikoga minilo prehitro. Od pesmi ob tabornih ognjih do zanimivih akcij ob luninem siju bodo ostali nepozabni spomini! HINKO JERČIČ Družabni dan za člane Društva invalidov Mozirje Zadnjo nedeljo, 30. julija, je pripravilo društvo invalidov občine Mozirje v Podvolovljeku za člane društva in svojce družabni dan. V Podvolovljek je prišlo več kot 300 invalidov iz Gornje Savinjske doline in njihovih svojcev ter predstavniki društev invalidov iz Velenja, Žalca, Laškega in Slovenskih Konjic. Vsem zbranim so pripravili pester priložnostni kulturni program pevci mešanih pevskih zborov iz Luč in Nove Štifte ter citraši iz Podvolovljeka. Potrkali na zavest nas samih Vprašali smo nekaj krajanov, kaj sodijo o urejenosti Šoštanja — Premalo cvetja in zelenih površin — V ljudeh vzbuditi skrb za urejeno okolje V mali anketi, ki ste jo lahko prebrali v zadnji številki ,.Našega časa", nam je nekaj naših občanov zaupalo svoja mnenja o urejenosti Velenja in o tem, kaj bi lahko ukrenili, da bi okolje, v katerem živimo, bilo zares zgledno urejeno. Ugotovili so namreč, da bleščeči naslov najlepšega kraja v republiki vse bolj zgublja svoj sijaj. Tokrat smo s podobnimi vprašanji ustavili nekatere Šoštanjčane, ki so nam o videzu svojega mesta povedali tole: JOŽICA PODVRATNIK: „lz leta v leto ugotavljam, da sem z zunanjim videzom Šoštanja vedno manj zadovoljna. Zdi se mi namreč, da smo včasih vsi skupaj bolj pazili na njegovo podobo. Cvetje lahko danes na primer najdemo le še okrog zasebnih hiš, sicer pa so površine, ki bi jih krasilo cvetje v Šoštanju boj redke. Potem pa še smeti. površine. Zato bi bilo treba močneje potikati na zavest vseh krajanov, da bomo bolj pazili na okolje, v katerem živimo." JANEZ VRTAČIČ: „Moje mnenje je, da ni podoba Šo-JUGOSLAVIJA stanja nič kaj rožnata. Kolikokrat se zgodi, da se lotimo urejanja kakršnekoli stvari, potem pa puščamo za sabo razdejanje in čakamo, da ga bo odpravil čas. Motijo me zlasti prašne ceste. Janez Vrtačič Včasih, ko zapiha malo močng-ši veter, si mora človek skoraj poiskati zavetje pred prahom. Ali pa denimo koši za odpadke. Res bi bil že skrajni čas, da jih takšne, kot se spodobi, namestimo po celem Šoštanju. Zelenice in cvetne površine pa mislim, da so kar lepo urejene, čeprav lahko rečem, da jih je mnogo, mnogo premalo. Morali bi storiti korak naprej v tej smeri in ne obstati na pol poti, kot smo že večkrat." ELIZABETA AZOLA: »Mislim, da se čez urejenost Šoštanja ne moremo prehudo pritoževati, čeprav bi stanje lanko Jožica Podvratnik Ne le okrog košev, tudi drugod jih je vse preveč. Za to pa smo krivi sami, ker se do svojega okolja obnašamo, kot, da ne bi bilo naše. Morali se bomo prevzgojiti v tem smislu, vendar se bojim, da bo to še dolgo trajalo." IVAN MATKO: „Glede urejenosti bi Šoštanj lahko razdelili v dve kategoriji: nekatera področja so lepo urejena, nekatera pa vse preveč zanemarjena. Urejenosti okolice novih objektov se posveča kar precej pozornosti, m bilo seveda veliko boljše. Ne bi nam smelo biti vseeno, kaj je okrog nas, zato moramo vedno stremeti k boljšemu. Moti me na primer to, da imamo vse premalo rož. Cvetja ni nikoli dovolj, danes pa zanj skrbijo le še posamezniki. Pa več parkov pogrešam. Tisti, ki so, niso dovolj vzdrževani, preveč je grmičevja. Sicer pa dostikrat ne vidimo, kaj je okoli nas, ker preveč hitimo po opravkih in tudi to je eden izmed vzrokov, da z našim okoljem ne moremo biti zadovoljni" J. KRAJNC ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦t Ivan Matko okrog starih pa bi se dalo marsikaj storiti. Prav gotovo je vzrok temu marsikje malomarnost stanovalcev. Tudi parkov in zelenic je odločno premalo, vsi pa vemo, kaj industrijskemu mestu kot je Šoštanj, pomenijo zelene Aktivni med počitnicami Društvo prijateljev mladine Pesje je aktivno tudi med počitnicami — Bogat program Društvo prijate ljev mladine Pege je v letošnjih poletnih mesecih še posebno aktivno. V pričetku počitnic so imeli športna srečanja na šolskem igrišču, trenutno pa so organizirali skupno z mladinsko organizacijo te krajevne skupnosti taborjenje v Podgorju. Otroci se zbero vsako jutro ob 7. uri pred šolo, od koder krenejo v spremstvu mladincev Andreja Koželja in Marjana Jariča proti Podgorju, kjer so postavili tabor. Prične se pravo taborniško življenje. Učenci sestavijo in nato pospravijo šotor, pripravijo hrano, najbolj veseli pa so takrat, ko lahko prižgo taborni ogenj. Ob njem zapojo. Kot so povedali otroci, zelo radi prihajajo na taborjenje in prav veseli bi bili, če bi imeli več šotorov in bi lahko tudi noč preživeli v Podgorju. Posebno veliko poudarka dajejo očiščevanju okolja. Vsak dan odidejo tudi na pohod v gozd, kjer jih njihova voditelja seznanjata s tem, kako se je potrebno na nepoznanem področju orientirati. Pred koncem počitnic bo organiziralo društvo prijateljev mladine Pesje za šolske otroke še izlet v Logarsko dolino. Obiskali pa bodo še Paški Kozjak in Goro Oljko. Teh dveh izletov se bodo lahko udeležili tudi mlajši otroci in starši. Društvo prijateljev mladine Pege je naredilo vse, da otroci v poletnih mesecih ne bi bili osamljeni in da bi počitnice kar najlepše preživeli. To so seveda najbolj pozdravili otroci, saj se srečanj, taborjenja in izletov zelo radi udeležujejo in to v zelo velikem številu. M. T. Danes le še redkokje žanjejo s srpom in koso — Pri Korenovih v Podgorju so letos poželi ročno 80 arov pšenice Končale so se sedemnajst-dnevne vojaške vaje študentov 1. letnikov na Velikih Blokah. Z uspehi so zadovoljne starešine in študentje. Prihodnje leto organizirati več takšnih centrov. Prav gotovo je bilo otroško igrišče nekoč v ponos Velenju. Da kaj takega ne moremo več trditi. Železni ostanki gugalnic mu bolj spominjajo na opustelo gradbišče, kot pa na prostor, kjer bi se naši malčki brezskrbno igrali. Vsakdo vendarle še nima jega vrta in na njem gugalnice. No, kot smo slišali, se pripravi neke spremembe. Upamo samo, da se malčkom ne bo treba dolgo ozirati na prazne drogove gugalnic in nekoč tako pril ljenega vrtiljaka. Žetev „po starem" Ravnjak Miran Vrčkovnik Marjan Pogorelčnik Milan Pečovnik Igor Pretekli četrtek, 27. 7. 1978. so se s sedemnajst-dnevnih vojaških vaj na Velikih Blokah vrnili mladinci—študentje velenjske občine. Kar 56 brucovje letos nabiralo vojaška znanja in spretnosti, ki bi jim lahko prav prišle pri obrambi naše domovine. Usposobiti se do takšne stopnje, da bi bili sposobni uspešno braniti rodno grudo, je bilo osnovno vodilo letos že tretjega tabora študentov 1. letnika obeh slovenskih univerz. Kljub temu, da so potekale vaje v času šolskih počitnic, pa so študentje vzeli vso stvar zelo resno in plod njihovih prizadevanj so bile mnoge izrečene pohvale in priznanja ob odhodu. Ni bilo malo tudi takih, ki so prejeli značko Primeren mladinec. O tem, kaj sami menijo o teh vajah, pa so nam povedali naslednje: RAVNJAK MIRAN, študent matematike: Prav gotovo sem na teh vojaških vajah pridobil osnovne veščine bojevanja in rokovanja z orožjem, tako da bi se v morebitni agresiji lahko enakopravno z ostalimi kolegi, ki so že odslužili vojaški rok, vključil v obrambo domovine. Lahko tudi rečem, da smo poleg tega, odnesli še nekaj drugega: spoznali smo namreč, koliko pomeni tovarištvo in prijateljstvo, posebno še v takšnih pogojih. Ker smo na lastni koži spoznali vojaško življenje, nam bo mnogo lažje tedaj, ko bo zopet treba obleči vojaško suknjo." VRČKOVNIK MARJAN, študent VEKŠ-a v Celju: ^redno smo odšli, so nam prijatelji pravili, kako težko bo tam. Vendar sem sedaj popolnoma drugačnega mnenja. Nova znanja, tovarištvo in nova poznanstva odtehtajo izgubljene počitnice. Čeprav je bil urnik zelo natrpan, pa smo imeli močno razvito politično in športno življenje. Veliko smo sodelovali tudi z mladino iz okoliških krajev. Kljub temu, da smo se veliko naučili, pa si vendar želim, da mi tega znanja ne bo potrebno nikoli uporabiti." POGORELČNIK MILAN, študent gradbeništva: „Kljub temu, da sem imel težave z nogo, mi bo ta vojaški tabor na Velikih blokah ostal v lepem spominu. Veliko zaslug za to imajo prav gotovo tudi starešine, ki so nam večkrat pogledali skozi prste in smo zato bih v boljšem položaju kot redni vojaki. Malo meje motilo le to, da nas je bilo preveč, in bi morda kazalo naslednja leta organizirati več takih centrov. Najbolj pa mi je v spominu ostal 22. julij, ko so se nad našo kasarno spustili padalci in ko nas je obiskal general Mirkovič." PEČOVNIK IGOR, študent VTŠ: „Čeprav so vaje trajale samo 17 dni, nam je v tem času uspelo, da smo na kratko spoznali vse veščine pešadijskega vojskovanja. Tako smo sedaj usposobljeni, da v vsakem trenutku stopimo v bran proti morebitnemu neprijatelju. Presenetilo me je to, da nam je v tako kratkem času uspelo tako močno razviti družbenopolitično življenje, saj smo ustanovili OOZSMS in OOZK. Imel bi samo eno pripombo: hrana je bila preveč enolična. Morda je delno opravičljiv razlog premajhna kuhinja, oz. preveliko število študentov na enem kraju." D. B. Dve žrtvi na cesti proti jezeru V prvi polovici letošnjega leta se je pripetilo v naši republiki precej več prometnih nesreč s smrtnim izidom kot v enakem obdobju lani. Na slovenskih cestah je letos umrlo že 379 ljudi, v enakem obdobju lani pa 320. Tudi na območju naše občine se je v prvi polovici letošnjega leta pripetilo precej hudih prometnih nesreč, v njih pa je izgubilo življenje 6 ljudi. Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi tega, ker vozniki ne upoštevajo osnovnih varnostnih pravil, kot je na primer zmanjšanje hitrosti. 29. julija se je okoli 21. ure 30 minut pripetila na cesti iz Velenjskega jezera huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi izgubili življenje. Voznik osebnega avtomobila CE 413-57 Ramo Salibašič, je peljal z jezera proti Velenju. Zapeljal je med pešce, ki so hodili po desni strani voznikove vožnje ter zadel Esada Mujčiča, Huseina Softiča, Boža Tadiča in Suada Saletoviča. Vse je zbil s cestišča na zelenico ob cesti in ne, da bi ponesrečenim pomagal, odpeljal dalje. Saud Saletovič je med prevozom v bolnišnico umrl, v bolnišnici pa je še isto noč umrl tudi Husein Softič. Voznik Salibašič je prišel kasneje sam na postajo milice Velenje, kjer je prgavil nesrečo. Kazal je znake vinjenosti, zato je bil napoten na odvzem krvi. Društvo prijateljev mladine Velenje organizira letos letovanje otrok na Debelem rtiču in Poreču ter taborjenje v Stut-tgartu. Sofinancirali pa so tudi taborjenje socialno šibkejših otrok v Ribnem in Savudriji. Ker je število mest še vedno precej omejeno, imajo prednost pri letovanju otroci iz socialno šibkejših družin. Skupno bo letos letovalo i 549 otrok in to 160 predšolskih otrok na Debelem rtiču, 350 šolskih otrok v Poreču, 20 v Stuttgartu in 19 v Ribnem ter Savudriji. Pomembna pridobitev za društvo prijateljev mladine Velenje je 350 mest za šolske otroke v Poreču. To bo za otroke vsekakor zelo prijetna sprememba, saj so doslej lahko letovali vsako leto samo na Debelem rtiču. Mesta jim je odstopilo društvo prijateljev mladine Maribor, ki ima v Poreču s šolo pogodbo. V poletnih mesecih spremenijo šolo v počitniški dom učencev. Učenci iz Velenja bodo odšli v Poreč 7. avgusta, vrnili pa se bodo 19. avgusta. V Poreču bodo stanovali v dveh stavbah, ki sta sicer skromno, pa vendar okusno opremljeni. Najbolj pa se bodo otroci prav gotovo raz- Ponekod je še vedno treba uporabiti srp in koso Poreč je lepo letovi&o mesto. V zalivu je voda tista, za otroke, ki letujejo tu, pa je posebej določena plaža Letovanje velenjskih otrok Velenjski otroci bodo letos letovali tudi v Poreču - Šola preurejena v počitniški dom veselili plaže, kije zanje posebej določena, voda v zalivu pa je čista. Za zdravstveno varstvo otrok bosta skrbeh dve medicinski sestri, v domu pa se vsak dan oglasi tudi zdravnik. Poleg vzgojiteljev, ki bodo skrbeli za varnost otrok in se seveda trudili, , da bi otroci počitnice ob morju kar najlepše preživeli, bo z otroki tudi plavalni učitelj, katerega naloga je, da bi se večina otrok naučila plavati, v znanju pa se bodo lahko izpopolnili tudi plavalci. Letovanje v Poreču je torej dobro organizirano in ni bojazni, da se otroci ne bi dobro počutili. Prav gotovo bodo preživljali med vrstniki nepozabne počitnice. Starši so dobili obvestilo, v katerem jih društvo prijateljev mladine Velenje seznanja s podrobnostmi letovanja. Starše opozarjamo, da je čas odhoda vlaka izpred velenjske železniške postaje spremenjen in sicer oddidejo otroci 50 minut kasneje kot je bilo predvideno. Iz Velenja bodo odšli ob 20. uri 50 minut, iz Šoštanja ob 21. uri in iz Šmartnega ob Paki ob 21. uri 15 minut. Otroci pa se morajo zbrati eno uro pred odhodom vlaka, ker jih bodo takoj razporedili v skupine. M. T. Ko je furmanu odpovedal konj, ga prav gotovo ni pustil za cesto, kot je to storil lastnik, resda precej priletnega taunusa. Prepuščen usodi, sedaj čaka tistega, ki se ga bo usmilil in ga odpeljal na primernejše mesto. Na to, da ovira promet, lastnik najbrž niti pomislil ni. Takoj pa so se ga spomnili cestni krokarji, tako da revežu sedaj manjka prednje kolo, da ostalih drobnarij, kot je na primer zvita pločevina, niti ne omenjam. V torek, ko smo zaključevali redakcijo, seje le našel nekdo, ki je avtomobil vsaj za pol metra odmaknil s cestišča. (D. B.) in srpom. S srpom gre neko liko težje, s koso pa lažje in predvsem hitreje. Opremljena je namreč s posebno ponjavo, tako da klasje pravilno pade." Tak način nedvomno zah teva od vas veliko naporov? „To pa je res. Kar preca znoja smo morali preliti, di smo za letos opravili z žetvi jo. Vreme nam je bilo žare naklonjeno, saj so le sonči dnevi primerni za tako opri vilo. Približno osemdesd arov imamo prekritih s pše nico in vse smo letos moral ijožeti z rokami. Težko je bi o, zato smo kar srečni, di danes končujemo s tem. Čeprav nam vreme čez leto zna večkrat ponagajati pa smo \ teh dneh res imeli srečo." Kako pa je z letošnjim pridelkom? „Kar zadovoljni smo, Ce prav bi ob boljših pogojih r» sti lahko bil seveda še višji Nedavno močno in dolgo trajno deževje je klasje nam reč malo pomečkalo, tako da bo pridelek zaradi tegi nekoliko manjši pa še delo ji bilo težje kot običajno. Tik trave in plevela je bilo leto več kot sicer, kar prav tak otežkoča žetev, posebno, 6 je le-ta ročna, kot letos p nas", je zaključila bežen r» govor Marija Koren in it spet priključila ostalim, lo so s koso in srpom podira zadnje pšenične klase leto šnje letine. J. KRAJNC Čisto po naključju smo pred dnevi naleteli na opravilo, ki ga dandanašnji le še redkokje lahko opazujemo. Ročna žetev. Ne s kombajnom, niti s kosilnico ah kakršnimkoli drugim „sodob-nim" pripomočkom. Od sonca ožarjene žanjice in možje so kar s srpi in koso podirali zlato in zrelo klasje ter ga z vajenimi kretnjami spretno vezali v snope. Marija Koren iz Podgorja je opazila našo radovednost in jo brž potešila: »Letos se nam je na žalost pokvarila kosilnica, zato moramo žeterev opraviti kar ročno, tako kot v dobrih starih časih. Čeprav sicer že petnajst let žanjemo s kosilnico, še vedno nismo pozabili, kako se to dela s koso vas obveščevalec dežurstva l A VST VEN I DOM EN JE: . 1978 od 7. do 20. ure dr. Logar 8. 1978 od 20. dr. Franc ik 8. 1978 do 7. ure dr. Franc itnik 8.1978 od 7. dr. Janko Poles 8. 1978 do 7. ure dr. Janko les 8. 1978 od 7. do 20. ure dr. Idviga Kosi 8.1978 od 20. dr. Valter Pir-ršek 8. 1978 do 7. ure dr. Valter itovšek ►RAVSTVENI DOM ŠO-ANJ: i 4. 8. do 6. 8. 1978 dr. Peter izar iRINARSKA POSTAJA: 4. 8. do 10. 8. 1978 Franc c, dipl. veterinar, Velenje, aetova 48 mali oglasi OCENI prodam 4 papige in remljeno kletko. Sandl Jero-l, Graškogorska 1, Velenje. PRODAM računalnik COM-IX SR 10 in skateboard. Dar-> Zimšek, Šmarška 7, Velenje; 1852-543. AVTO ELEKTRO SERVIS D JANEZ Velenje Kved-nfc 2, opravlja vse storitve s čja avtoelektrike, tudi ijanje dinam. »DNO prodam dobro ijeno 4 delno omaro in ko-)do (masivno) ter pohištvo mečka soba) kredenca, kotna >p, miza in 2 stola. Vprašajte naslov; Šercerjeva 17, Vele-), stanovanje 14, ali po tele-iu št. 851-129. t FOTO Tekauc, Portretna n industrijska fotografija. Razvijam barvne in črnobele ibne. Izdelujem barvne in irnobele fotografije vseh ve-ikosti. Delovni čas od 9-12 B 15-18 ure. Splitska 13, Velenje - Gorica. kino DNI KINO LEN JE 8. - petek ob 17.30 in 30 LETEČ; I ODRED SCOT-ND JAR1DA - angleški jgski i. 8. - solbota ob 17.30 in 30 KARAMBOL - ameriški tern. Režnja: Ferdinando dy. Igrajo: Paid Smith, Mi-el Coby i. 8. — nedielja ob 17.30 in JO KARAMBOL - ameriški em 8. - pornedeljek ob 17.30 19.30 ULJIEZ - italijanska ma. Režijža: Luchiano Vi-nti. Igraj od: Giancarlo Gia-ni, Laura A^ntonelli I. 8. - toorek ob 17.30 in JO KARiATE JEKLENI MLADENIČ - hongkongški avanturistični. Režija: Kong Hung. Igrajo: Cheung Nick, Nam Kung Ten 9. 8. - sreda ob 17.30 in 19.30 KARATE JEKELNI MLADENIČ - hongkongški avanturistični 10. 8. - četrtek ob 17.30 in 19.30 IZGUBLJENA ČAST KATHARINE BLUM - nemška drama. Režija: Volker Schlen-dorf. Igrajo: Angela VVinkler, Jurgen Prochnow KINO DOM KULTURE 8. 8. torek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ŽIVLJE-NSKA PRELOMNICA - AMERIŠKA DRUŠTVENA DRAMA. Režija: Herbert Ross. Igrajo: En Bencroft, Sirli Mecklein KINO ŠOŠTANJ 5.8.-sobota ob 19.30 ŽIVLJENJSKA PRELOMNICA -ameriška društvena drama. Režija: Herbert Ross. Igrajo: En Bencroft, Sirli Mecklein. 6. 8. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ULJEZ - italijanska drama. Režija: Luchiano Visconti. Igrajo: Giancarlo Gianinni, Laura Antonelli 7. 8. - ponedeljek ob 19.30 KARAMBOL - ameriški vestem. Režija: Ferdinando Baldi. Igrajo: Paul Smith, Michael Coby 9. 8. - sreda ob 19.30 IZ GUBLJENA ČAST KATHA RINE BLUM - nemška drama Režija: Volker Shclendorf. Igra jo: Angela Winkler, Jurgen Pro chnow 10. 8. - četrtek ob 19.30 KARATE JEKLENI MLADENIČ — hongkongški avanturistični. Režija: Kong Hung. Igrajo: Cheung Nick, Nam Kung Ten KINO ŠMARTNO OB PAKI 8.8.- torek ob 20. uri KARAMBOL— ameriški vestern. Režija: Ferdinando Baldi. Igrajo: Paul Smith, Michael Coby prebivalstva VELENJE: Poroke: Anton Šantak, rojen 1955, rudar iz Dobrovnika in Stojana Miletič, rojena 1954, delavka iz Velenja; Mujo Celi-kovič, rojen 1954, delavec iz Velenja in Frančiška Rajh, rojena 1951, druž. upokojenka iz Velenja; Antun Dobrovolec, rojen 1950, gradbeni delovodja iz Šaleka in Dragica Vudrag, rojena 1952, delavka iz Šaleka; Stanko Kos, rojen 1949, rudar iz Skornega pri Šoštanju in Li-lijana Božič, rojena 1955, gospodinja iz Loznice. Smrti: Nikola Jarič, rudar iz Velenja, Kersnikova 15, star 27 let; Rasim Mujkič, rudar iz Velenja, Kidričeva 53, star 32 let in Irfat Čauševič, rudar iz Velikega Založja, star 23 let. ŠOŠTANJ: Poroke: Vladimir Kompan, rojen 1951, gozd. tehnik iz Topolšice in Štefanija Brglez, rojena 1958, vzgojiteljica iz Zavodenj; Drago Roglšek, rojen 1957, električar iz Zavodenj in Sonja Uršnik, rojena 1958, se-stavljalka iz Skornega pri Šoštanju. Smrti: Marija Špeh, druž. upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23, stara 92 let; Jurij Šket, upokojenec iz Velenja, Šlan-drova 4, star 70 let; Marija Centrih, gospodinja iz Velenja, Zi-danškova 3, stara 45 let; Franc Slatenšek, kmet iz Lipoglav 36, star 75 let; Melhijor Maze, upokojenec iz Belih vod 24, star 69 let; Alojzija Nidorfer, druž. upokojenka iz Sešč, stara 83 let; Franc Puh, upokojenec iz Laškega, star 67 let in Frančišek Bizjak, prevžitkar iz Skornega 35, stra 77 let. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Kadrovsko-socialni sektor Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD GRADBENA DEJAVNOST v skladu s statutom TOZD in samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev TOZD ponovno RAZPISUJE dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD GRADBENA DEJAVNOST Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — da ima strokovni izpit, — da ima sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD, — družbeno politična angažiranost Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. pod oznako „Za razpisno komisijo TOZD Gradbena dejavnost DO RLV." Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po poteku razpisnega roka. Srečno! RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROSTROJNA OPREMA PRELOGE - VELENJE objavlja JAVNO LICITACIJO naslednje opreme: 1. Viličar Jndos" 2,5 t - nevozno itanje, izklicna cena 10.000,00 din 2. Univerzalni rezkalni stroj „PROGRES" z motorji, izklicna cena 10.000,00 din 3. Elektro disel agregat, izklicna ceha 35.000,00 din Oprema se proda na osnovi sklepov DS TOZD Strojni obrati z dne 21. 12. 1977 in DS TOZD Vodovodno toplovodni obrati z dne 24. 2. 1978. Licitacija bo v soboto, 12. 8. 1978 ob 9.00 uri v prostorih TOZD Strojni obrati - novi ESO; ogled opreme uro pred pričetkom. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela. Srečno! ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljube žene, mame in stare mame MIRE CENTRIH rojene Kostrevc, iz Velenja, Zidanškova 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo tov. Kroflu za poslovilne besede. Prisrčna hvala zdravnikom in bolniškemu osebju onkološkega inštituta Ljubljana in in splošne bolnišnice Topolšica za nego in olajšanje bolečin. Žalujoča: mož in hčerka z družino. Na pripravah v Škof ji Loki so tudi novi igralci. O rač (Napredak), Maneninca (Borac Bosanski Šamac), Šuica (Lirija), Klamfer (Šoštanj); stojijo: Buškovič (Lovčen), Bašič (Jedinstvo Brčko), Cicek (Belišče), Bošnjak (Iskra). (Foto: L. O.) Na pripravah brez Hudarinov Nogometaši velenjskega Rudarja so te dni na pripravah v Škofji Loki, kjer bodo ostali do 9. avgusta. Igralci se za svojo drugo prvenstveno sezono v drugi zvezni nogometni ligi zahod pripravljajo izredno marljivo saj imajo treninge po trikrat na dan. Vodita jih Zorko Hla-vač in pa Vukoje, ki je pred tem treniral nogometaše celjske sekcijeVukoje je zamenjal Tre-neija Živka Stakiča, ki je po nekaj letih uspešnega dela v moštvu Rudarja, iznenada odpotoval iz Velenja zaradi nezadovoljstva z odnosom uprave do njega. Tudi disciplina v Škofji Loki je izredno ostra, kar je občutil kot kaže Miljkovič, ki se je pre- teklo soboto iznenada pojavil v Velenju. Na priprave pa nista odpotovala kapetan moštva Janez Hu-darin in njegov brat Rudi. Prav pa bi bilo, da omenjena igralca, ki pa nista bila suspendirana, spremenita odnos, saj bosta zaradi nenačrtnega treniranja največ škodila sebi. (S. V.) Na pripravah v Škofji Loki so tudi novi igralci. Oruč (Napredak), Maneninca (Borac Bosanski Šamac), Šuica (Lirija), Klamfer (Šoštanj); stojmo: Buškovič (Lovčen), Bašič (Jedinstvo Brčko), Cicek (Belišče), Bošnjak (Iskra). (Foto: L zmagovalec letne lige V Šmartnem ob Paki so pre- Šmartno, Mali vrh, Vino, Pod- teklo nedeljo odigrali zadnja srečanja letne lige v malem nogometu, ki jo že nekaj let zapored organizira tukajšnja osnovna organizacija Zveze socialistične mladine. Za nastop v letni ligi se je letos prijavilo kar deset ekip, v katerih lahko igrajo le tisti, ki se z nogometom ne ukvarjajo aktivno. Ligo so sestavljali: Gorenje, Paška vas, gora, Roje I, Roje II, Old boys in Rečica. Po zanimivih bojih, ki jih je na rokometnem igrišču v Šmartnem ob Paki vsako nedeljo spremljalo kar lepo število gledalcev, je prvo mesto in prehodni pokal osvojila Rečica pred Paško vasjo, Old boysi in ekipo trgovskega podjetja Vino iz Šmartnega. J. K. Ekipa Rečice, ki je zmagala v letni nogometni ligi MLADI IGRAJO NOGOMET Komisija za šport in rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS Velenje je tudi letos organizirala mladinsko nogometno ligo. Sodelovalo je 17 ekip iz 14 krajevnih skupnosti občine Velenje. Ekipe so bile razdeljene v prvo in drugo ligo. Prejšnji mesec se je končal prvi del tega tekmovanja. V prvi ligi ie prvo mesto osvojila ekipa Šoštanja, drugo je bilo Konovo in tretje Pege I. V prvi ligi je nastopalo 10 moštev, Šoštanj je osvojil 15 točk, Konovo in Pege I pa 14 točk. V drugi ligi so zmagale Cir-kovce, druga je bila Lokovica in tretje Pesje II. Tekmovalo je sedem ekip, Cirkovce pa so osvojile 9 točk. ROKOMETNI DELAVCI ZA SKUPNO MIZO Na pobudo zveze telesnokul-turnih organizacij občine Velenje je bil v Velenju pred nedavnim sestanek rokometnih klubov Šoštanj, Velenje in Šmartno, na katerem so razpravljali o nadaljnjem razvoju rokometa v Šaleški dolini ter se obenem domenili za razdelitev sredstev, ki so bila v tem letu namenjena rokometu. Na sestanku so menili, da je treba rokomet kot panogo v občini hitreje razvijati ter izra- zili željo, da bi v občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1980 - 1985 dobili drugoli-gaša med ženskami — obstojala naj bi še naprej dva rokometna kluba, s tem da bi drugi igral v slovenski ligi. Enako naj bi bilo tudi v moškem rokometu. Za izpolnitev teh načrtov pa bi moral rokomet kot panoga nujno dobiti po njihovem mnenju profesionalnega trenerja. Nadalje so sprejeli tudi sklep, da se bodo predstavniki klubov glede morebitnega združevanja klubov in interesov še sestali. Seveda pa bo o vsem tem podrobno razpravljalo še predsedstvo Zveze telesnokulturnih organizacij kot tudi skupščina občinske telesnokulturne skupnosti. Podrobno pa bodo o nadaljnjem razvoju telesne kulture in s tem tudi rokometa spregovorili na problemski konferenci, ki naj bi bila jeseni. Želje vseh pa bo treba nedvomno uskladiti z gradivom Samoupravna preobrazba telesne kulture v Sloveniji, ki ga je izdala republiška telesnokulturna skupnost. veleblagovnica nama velenje Prešlo je že skoraj v navado, da se dijaki in študentje v času počitnic zaposlijo v kakšni delovni organizaciji. Nekateri zaradi obvezne prakse, drugi zaradi denarja, tretji zopet samo zaradi dogodivščin. Tudi letos smo jih nekaj obiskali in o svojem delu so nam povedali naslednje: KOSTANJŠEK STANKO, 3. letnik strojne tehnične šole: „Na delo sem odšel predvsem zaradi obvezne prakse, ki jo moram opraviti v času počitnic. Z delom na KOCu sem zadovoljen, saj je v tesni povezavi z prošnjo za sprejem na prakso. S tem, kako bom zapravil denar, si ne delam skrbi. Veliko ga bo šlo za šolske potrebščine, nekaj za obleko, ostanek pa za kakšen priboljšek." POKLEKA SILVO, 8. razred osnovne šole: „Vpisal sem se v elektro tehnično šolo in prav je, čitnic, mi bo prisluženi dej kar prav prišel." VAJOVIC CANE, ruda) tehnik: Delovno mesto reše ca na velenjskem bazenu dobil zgolj slučajno. Prijate je pred menoj opravljal toi je namreč zbolel in jaz sem Sedaj, ko je turistična sezona na višku, je znova v središču pozornosti smerna tabla na križišču Celjske in SakSce ceste v Velenju. Ker gre skozi Velenje tudi precej tranzitnega prometa, se mnogi turisti utavljajo pred njo in iščejo, kako naprej do Ljubljane ali Celja. Imena Aija vas, na zemljevidu ne najdejo. Morda se nato odločijo za pot naravnost. Takoj ko prevozijo križišče, se morajo ustaviti, ker je vožnja v smeri, ki jo kaže tabla, prepovedana. Cesta skozi Staro Velenje je namreč enosmerna. D iščemo dlake v jajcu, pa najbolj potrjuje drugi posnetek. Voznik priklopnika, ki se ni znašel v križi je zapeljal kar v Trebuše. Tam je potreboval veliko šoferskih izkušenj, da je vozilo obrnil. Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! Že večkrat so opozorili nase V Velenju že vrsto let deluje društvo »Modelar", ki danes združuje 22 članov - Kljub _neustreznim delovnim pogojem dosegajo dobre delovne razultate Kostanjšek Stanko mojim bodočim poklicem, poleg tega pa je tudi zelo raznoliko. Denar, ki si ga bom s tem prislužil, bom porabil predvsem za vozniški izpit, na katerega se trenutno pripravljam. Če pa bo ostal še kakšen dinar, ga bom porabil sproti, kajti nimam nič štipendije." SKOČAJ VIKTOR, 1. letnik kovinarske šole: „Opraviti moram en mesec obvezne prakse, ker pa mi je delo všeč, bom ostal kar cele počitnice. Delo ni težko, vendar ni prav nič v skem kotalkališču, odkar pa so jim odrekli gostoljubje, se vozijo na letališče v Celje ali v Slovenj Gradec. Zato je povsem razumljivo, da so prav s temi modeli doslej dosegli manj uspehov, kot bi jih sicer lahko. Zanimiv je podatek, da je društvo „Modelar" ob ustanovitvi štelo približno devetdeset članov, danes pa je to število padlo na dvaindvajset, kar je Arpad Šalamon takole komentiral: „Do tako velikega osipa je prišlo, kot sem že omenil, zaradi slabih pogojev, v katerih delamo, saj mladim članom ne moremo nuditi skoraj ničesar in tako jih tudi težko privabimo v naše vrste. Na razpolago bi jim morali dati dovolj velike in ustrezno opremljene prostore, strokovno usposobljene inštruktorje in seveda nekoliko več denarnih sredstev ali pa materiala, ki ga potrebujejo za svoje delo. Moramo se namreč zavedati, da modelarjenje ni igračkanje, kot nekateri na žalost še vedno mislijo, ampak zahtevno, finomehanično, teoretično in ročno delo. Lahko si mislite, da model čolna, ki drvi po vodi z osemdesetimi kilometri na uro, ni mačji kašelj in da tudi nekaj stane, prav tako kot številna tekmovanja, ki se jih vsako leto redno udeležujemo in jih tudi sami pripravljamo. Vendar pa se, kot vse kaže, tudi nam obetajo boljši časi. Načrti novega rekreacijskega centra v Velenju namreč predvidevajo med drugim tudi delovne prostore za modelarje, kot tudi možnost preizkušanja različnih modelov. Naše delo bo tako doživelo mnogo vežji razcv.i in z dobrimi dobrimi dosežki bomo opozorili nase j KRAJNC a magistrati so stekla s polno paro. Del cestišča, ki ga ureja delovna organizacija Nivo iz Celja nasipujejo, naredili pa so že večino gradbenih del. Na odseku, ki ga ureja Nivo so naleteli na nenosilna tla in so morali skoraj osem tisoč kubikov materiala zvoziti na deponijo. Kljub temu, zatrjujejo na gradbišču, dela potekajo po planu, prvi kilometer in pol pa bodo asfaltirali konec septembra. Z enako zagnanostjo so se lotili del tudi delavci Komunalnega centra iz Velenja ki gradijo drugi odsek nove ceste. „NAŠ CAS", glasilo Sociali stične zveze delovnega ljudstvi izdaja Center za informi propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, p „NAŠ ČAS" je bil ustanovijo 1. maja 1965; do 1. janua 1973 je izhajal kot štirinaj dnevnik ..ŠALEŠKI RUDA!., kot tednik pa izhaja „NAJ ČAS" od 1. januarja 1973 n* prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stani Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamfcl Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovtrg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov:| Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (a inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisk „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnej sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februai 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Nedavno tega smo na straneh našega tednika objavili vest o izjemnem uspehu, ki so ga na tradicionalnem tekmovanju modelarjev v Zagrebu zabeležili člani društva ..Modelar" iz Velenja. Na tem srečanju je nastopilo šestnajst velenjskih modelarjev različnih starostnih kategorij od pionirjev do članov, osvojili pa so kar devetnajst medalj in z njimi obogatili že sicer pestro zbirko priznanj, ki so jih prejeli za svoje delovne dosežke. Ti zadnji uspehi so tudi nas spodbudili k temu, da izvemo kaj več o delu velenjskih modelarjev, zato smo sedli k pogovoru z Arpadom Šalamonom, bivšim dolgoletnim predsednikom, sedaj pa enem izmed inštruktorjev društva .Modelar". ,,V našem društvu modelari dvaindvajset članov, kar je dokaj malo. Poglavitni vzrok za to leži v dejstvu, da delamo v dveh kletnih prostorih, ki ne nudita niti najosnovnejših pogojev za nemoteno izdelovanje in preizkušanje modelov. Dosegati v takih razmerah dobre delovne rezultate je skoraj nemogoče, kljub temu pa jih dosegamo in v zadnjem času smo z njimi že večkrat opozorili nase. To pa je predvsem zasluga velikega entu-ziazma posameznikov. V društvu smo ljudje najrazličnejših poklicev in starosti, vsi pa se ubadamo z istimi težavami. Denar je naš večen problem, zato morajo naši člani za izdelovanje posameznih modelov prispevati kar lepo vsoto lastnih sredstev. Škoda, da marsikje ni posluha za naše delo, čeprav v društvu predvsem vzgajamo mlade ljudi in nenazadnje bi lahko igrali pomembno vlogo tudi v konceptu splošnega ljudskega odpora. Radijsko vodeno letalo na primer lahko opravlja najrazličnejše funkcije in to mnogo ceneje kot pravo letalo. Tako že leta in leta delamo nekako „ob strani", vendar, Arpad Šalamon kot že rečeno, idealizem premaga vse." Modelarjenje v Velenju ima svoje zametke že kmalu po končani vojni, ko so se posamezniki kar doma ukvaijali s to dejavnostjo. Organizirano pa so začeli delovati leta 1961, ko je bilo ustanovljeno društvo „Mo-delar". Člani tega društva izdelujejo danes predvsem brodo-modele z radijskim vodenjem in letalske modele. Vendar pa za preizkušanje slednjih v Velenju ali bližnji okolici nimajo možnosti. Včasih so s prostoletc-čimi modeli trenirali na velenj- Skočaj Viktor zvezi z mojim bodočim poklicem. Delno sem za to tudi sam kriv, saj sem prepozno vložil Vajovič Cane Pokleka Silvo da pred pričetkom nadaljnjega šolanja malo spoznam tudi delo v proizvodnji. Prostega časa kljub temu ostane dovolj. Delo, ki sem ga opravljal je bilo zanimivo, tako, da je čas zelo hitro minil in ravno danes se mi izteka zadnji delovni dan. Ker je pred mano še cel mesec po- zamenjal. Kljub veliki odgoi nosti, ki jo imam, pa mi je 4 zelo všeč, tako da ga bom ravljal kar dva meseca. Ker bo do začetka predavanj m kulteti za geologijo, na kaa sem se vpisal, ostalo še ni časa, ga bom izkoristil zal pust na moiju, v veliko pdl pa mi bo prisluženi denar."