Dopisi. Iz Ptuja. (Božidar Raičev nagrobn1 apominek.) Gospodje dr. Ivaa Geršak, c. kr notar v Ormoža, o. Benko Hrtiš, gvardijan v Ptuju, dr. Franc Jartela, odvetnik ia Anton Gregorič, poaeatnik v Ptaju, prevzeli ao priprave, da ae postavi bodoče leto pokojnemu Bož. Raiču na Ljubljaaakem pokopališču dostojea 8pomenik. Posel blagajnika opravlja č. g. B. Hrtiš, tajnik je g. Gregorič. Prostovoljni doneaki — atroški spomenika preračunjeni ao na 800 gld. — naj ae pošiljajo g. blagajniku ali hranilnemu in posojilnema draatvu (posojilnici) v Ptaju. Darovi in imena darovateljev bodo ae avoje dai objavila. Iz Ponikve. (N i p r a v t a k o.) Dolgo je upal — ia ae bal, da ne bode zaaedel županskega preatola in da ma bode tudi aedaj apodletelo, kakor že večkrat. Mnogo se je trudil in mueil — seveda na tihem — ter obdeloval z veliko jezičao gibčnoatjo avoje vknjižene in nevknjižene prijatelje, da bi mu pripravljali in gladili pot do tako zaželenega meata. Sedaj mu je bila sreča mila. Možje, katerim bi naj bil blagor in alovenska čast občine na arca, niso hoteli župaastva aprejeti. Naaledek je bil, da so bili volilci — odborniki v velikej zadregi, ker niso vedeli, koga bi naj volili. Krenili so bili že na pravo pot ali v tem bipa vzdigne se našega aedanjega vaškega vladarja vrli priataš — človek, ki je bil s avojim kričanjem že mnogokrat občini na kvar — ter razlaga, kako bi bilo le najbolje, če ae volijo ,,naš gospod". Ia rea je vjel nekatere n-a limance. Izvoljen je bil žapaaom človek, katerega ne moremo na nobeden način prištevati narodnjakom, vaaj po tem ne, kar doaedaj vemo o njem — in mislimo, da ae tadi na atare dni ne bode spokoril. Ker pa bi morda župan sam še premalo pokazal, da je še nemškega duha na Ponikvi, pridjali so ma naši izborai občinski očetje za prvega svetovalca moža zaanega iz ^kmetsko-prijatelake" dobe ter aoaebnega oastitelja in naprsaega prijatelja nekega zloglaaaega poailinemca. Mož je tadi dobro znan po avojem na bisl bindiš, a bisl deutacli". Možje, takaj niste pogodili prave. To je neopravičena in neodpastljiva brezbrižnost ter velika napaka, da ste izročili vodstvo obeine rokam, katere niso apoaobne za to. Dosedaj je aloveaako uradovanje dremalo, odzdaj naprej pa bode apalo in še več. ii to izvolitvijo omadeževali ate slovensko čaat svoje občine — in mi vas le pomilujemo. Iz Konjic. Naša posojilnica je dne 18. p. m. v izvanrednem zborovanju to-le aklenila ter bode prihodajemu redaemu občnemu zboru predlagala: 1. Glede na to, da se deaar po obilnih ulogah aakopiči, primeroma pa v zadnjih mesecih le malo razpeča in da ni blizo zavoda, pri katerem bi ae več nego 47ž % obresti dobilo, bode poaojilaica za prihodnje polletje, t. j. do konca jaaija 1887 aamo 47» % obresti uložnikom izplačala. 2. Načelatvo je sprevidelo, da je aiaortiziranje po 10% dolžnikom jako težavno, včasib celo nemogoče. Zavoljo tega se bode začeaši od novega leta le 5 °/0 amortiziralo in velja to le za dolgove nevknjižene. Za vknjižene dolgove je amortiziranje proatovoljno. Pa tudi nevkajiženim dolžnikom zamore načelstvo, ako razmere kažejo ali bi slaba leta pritiaaila — amortiziranje odpustiti. Vsi ti aklepi imajo le začasno veljavo do konca prihodnjega polletja. Načelništvo. Iz Bezine pri Konjicah. (Dimnikar in arenje.) Konjiški dimnikar, ki nam prav drago že mnogo let saje pometa, je rodom Sakaonec in še vedao aemški državljaa. Konjiaka srenja ma je prošnjo glede udomačenja že davno odbila, mož tedaj še sedaj vedao visi aaed nebom in zemljo. Seveda mu je ta reč nerodna, aitna in da se poskuša iz teh klešč rešiti, tega mu gotovo nikdo ae zameri. Oa je vrlo premeten, prikupiti se ve, da je Sloveaec dobra daša, ter včasi malo prevdarja, mu je dovolj znano in zavoljo tega mislil se je tik trga v bližnji Bezinaki občiai po prav nizki ceni — za 15 fl. — adomačiti. Dae 14. t. m. zbrali ao ae župan ia odborniki aa Konjiškem rotovžu ia glej, navzoči ter poaajajoči se dimaikar je že skorej dosegel avoj namen, v to sta pomagala in pritiakala Koajiške sreaje piaar, ki povsodi najgrše paaje Sloveace, potem pa Konjiški berič Babič. Tega si je naš žapan za srenjskega pisarja izvolil, a to zarad tega, ker s Konjiško gospodo občuje. Začetkoma se je le eden odbornik tema protivil, ter z zdravimi mislimi in dokazi nastavljeno neamnost ia past odkril, potlej pa so se ma naposled vsi drugi udali, Cast Kuglarjn! Dandanašnji se pač vsaka ob- eina boji ptuje ljudi v svoje naročje sprejemati, drago se mora to po mestib in trgih plačati — v Bezini so pa rekli, da je 15 11. lep denar za to. Cemu pa dimnikarja Konjičani niso na srce stisnili, med katerimi živi ? Na8 v Gradcu, Judenburgu — povsodi Nemci surovo v laatni domovini iz vaeb služeb iztirajo, preganjajo, a mi ptujcn Nemcu vrata na stežaj odpiramo. Vrbu tega ima dimnikar obilno rodbino in ta bode dala posla in stroškov kedaj dovolj. Omeniti ai moram, da naš župan Videčnik drugib arenj — n. pr. sv. Jnngertake — slovenakih dopisov ne sprejemlje, nego jih vrača. Skoda za župana inaoe vrlega, poštenega, povsodi čialanega narodnjaka, da 8e je v tem nemčurjem ndal. Takrat Videčnik ni videl. Iz Ornioža. (Marsikaj. Pozor.) Sedaj so se tudi naši ,,Nemci" vzdramili. Rekli ao: Ne dajmo se od naših gospa osramotiti, ustanovimo tudi mi »ortsgruppe!" A tega niso pomislili, da so že itak osramoteni. Da bi pa naši ,,nemški" gospodje, se mogli na svojo ,,ortsgrnppe" ponašati, lovijo ude v celem ormožkem okraju. Hvalijo se sicer. da imajo že mnogo in sicer tudi vunanjih ndov. Mi jim sicer tega ne verjamemo, kajti naši kmetje v tem okraju so že tako premeteni in politieno zreli, da jim ne gredo za kar bodi na limanice. Mi hocemo tukaj naše slovenske kmete samo na to opozoriti, da naj dobro pazijo, kajti naši poailinemci delajo aedaj še tilioma ter hooejo marsikaterega z zvijačami in raznimi lažnjivimi obljnbami zase pridobiti. Kaj da je in kake namene ima nemški šulverein, ste itak v tem listn že mnogokrat čitali. Zatoraj pozor! Skrajni čas je pa že tudi, da Slovenci v ormoškem okrajn tndi delati začnejo in sicer s tem, da začnejo podružnice velevažnega društva sv. Cirila in Metoda nstanavljati. — Sedaj še pa nekaj. Naši posilinemci so tudi natanovitev ognjegaanega društva prevzeli. — In kako ao to delo začeli? Pobirali ao podpiae za to društvo večinoma samo med svojimi pristaši. Potem so dne 7. t. m. zborovanje aklicali ter so k temu zborovanju tudi samo svoje somišljenike povabili. Slovenci se vsaj tega zborovauja niso vdeležili, ker niso poprej o tem zborovanju ničesar znali in ker niso bili k temu povabljeni. In tako dobi Ormož najbrže nemški nfeuerwehr". Radoi, ali se bodo taka pravila tudi potr,ti potem bi oni samo pri Nemcib. ne pri Slovencih gasili. Pnstimo jih toraj, jbžalujmo ! Pnstimo jib pa tudi drugafte, mo k ujim, ne kupnjmo pri njih ter jih lirajmo. Kajti če oni proti Slovencem delajo, niao naši prijatelji. in če jih ne bote podpirali, tndi ne bodo mogli v Ormoži rogoviliti. Naše geslo naj bode ,,Svoji k svojim!"