Cena edne številke dinar.
Poštnina v gotovčini plačana.
LETO XX. MARIJIN LIST. št. 12. D£C_
1924.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 Din., v Ameriko 50 Din.-
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k lisli Hfrezplačno kalendar Srca Jezušovoga, lak doma kak v Ameriko.
Blažene božične svetke
i veselo NOVO LETO želem vsem dragim naročnikom i njihovim familijam. Sveto leto naj vas vse posveti na gorečo slfižbo Marijino !
Uredništvo M: Lista.
Mala roža poleg
i
Roža bela je cvetela tam kre stare velke cerkve štiri mesece.
2
Nišče ne je nigdar sejao,
ne okopao, ne polevaO:
li je rasla
roža mala
tam kre velke
naše cerkve
štiri mesece.
velke cerkve.*
4	9 Dežja, rose ne dobila,
Žejo z kamnom si gasila:
pa li toči
roso v noči
v žejno zemljo
prav obilno
štiri mesece.
5
Brez zavetja, brezi sence
jo je peklo vroče sunce:
li je gnala
obdržala
prek sto cvetov,
belih cvetov
štiri mesece.
Nikdar nišče ne je čisto,
niti plefi i prah ž nje briso :
li je bita
vsigdar čista ;
brez zamazka
nam je rasla
štiri mesece.
Za njo nišče neje maro,
ni njoj pravo kakšo hvalo
vsako dušo
li obišo
dišeč njeni
prav prijetni
štiri mesece.
*)Jula prve dni so hudobne roke oropale Svestvoiz lepe črensovske cerkve. Okoli cerkve pri segeštiji so razsipali hiidodelniki okoli 120 malih hoštij. Na tom mesti je zrasla iz zida meseca jula bela baročnica i brez polevanja i okopanja, brez vse gojbe rasla i cvela z več kak sto belimi cveti ešče te, kda se je vršila pomirjevalna procesija na čast Srci Jezušo-vomi v olt. Svestvi zadnjo nedelo oktobra. Ešče dugo po toj je j:vela, kda se že druge rože vse mrle.
Iz rože, štere se na oltar devajo, se je razteplo semen kre cerkve-noga zida i z toga je zrasla rožica. Toj rožici na spomin je spisač to pesem Srčen.
Nevtepenoj sladkoj materi!
»Bratje moji, obinimo Marijine stopnje, i z najpobožnejšov prošnjov se vržimo pred blažene njene noge. Držimo jo i je ne pflstimo, dokeč nas ne blagoslovi, mogočna je najmre". (Sv. Bernard opat: Sermo in cap. 12. Apocal.)
Blagoslovi nas Devica, Mi smo tvoja tužna deca: Križ nas terši, telo vmarja, Hudi vsigdar nas skflšava; samo jaj je naš' živlenje Sam' nevole brezi mere. Blagoslovi nas, Devica, Mila prosi, tužna deca: Blagoslov je tvoj lehkota, Ž njim odide vsa grenkoba.
Srčen.
Krščanski navuk.
I. Zapoved. — Marijino nadčastenje.
B. D. Marija je brez greha poprijeta. Vsaka duša v njem samo njena nej. Pa poleg te velike milošče sija edna drOga velika tfldi ž njene duše i ta je, ka je ona prosta bila tfldi vsa-koga osebnoga greha. BI. D. Marija v čelom svojem življenji nikdar ne niti piknjice zagrešila. Pa ne samo ne zagrešila, nego } vsikdar samo tisto včinila, ka se je dobromi Bogi najbole do-padnolo. Njena dflša je tisto ceder-drevo, od šteroga pravi sveto pismo, ka nikdar ne sprhne (Sir. 24. 17). Ona je tista lilija, od štere pravi sv. Duh, ka med trnjom raste; (Vis-pes. 2, 2.) med trnjom raste, ar vsaka duša je mela na sebi trnje greha,
samo njena ne, jedino njena ne ; njena duša je tisto svetlo gledalo, na šterom ne rose, ne falinge, kak to opeva Večna Modrost. (Modr. 7, 26.) Sveta Maticerkev na trientinskom občnom zbori vči, ka je BI. Dev. Marija prosta bila vsakoga, ešče toga najmenšega greha. (Sejd 6.—23.) Pa nesamo brezgrešno, nesamo vsigdar po božoj voli je živela ona, nego najhitrej je napredovala vu svetosti i dosegnola takšo višino, ka mi niti z mislami ne moremo do nje priti. Lehko si misliš velikost, kakšo si ščeš, draga duša, lehko si misliš, ka je Device Marije svetost tak velika, kak je milijon i milijon svetov velikih, nesi vgonila i nikdar ne vgoniš, vekša je. Od nje je samo Bog svetejši i to neskončno svetejši. Ona je pred njim tiidi samo en prašek. Ka sva pa te midva dušica, povej, ka sva te midva ? Dev. Marija je naglo rasla v popolnosti, .kak trs, šteri raste kre dreva, dokeč tomi do vreha ne pride; ona se je popaščila k popolnosti pred vsemi svetniki, kak se popašči mesec pred vsemi zvezdami, da hitrej dovrši svoj tečaj, piše sv. Alphonz. Sv. Tomaž pa pravi, ka je Ona zato postala hitrej sveta, kak druge duše, ar je bila pri vretini svetosti i je tu več milošč dobila, kak vsi ovi ljudje skupno. Marija je zato najsvetejše i najpopolnejše stvorjenje. Po rečah svetoga Velikoga Gregora je v prvom hipi svojega bitja svetejša i popolnejša bila, kak ti najvekši svetniki na konci svo-sega življenja. Zato jo imenuje sveta Maticerkev za ,,turem Davidov", šteri više mesta Jeruzalema stoji; — Jeruzalem pa pomeni Mater-cerkev, družbo vernikov; zato jo počasti z lepim naslovom : ,,tiirem kosti slonove" ali „gledalo pravice",ar je ona najmočnejša i najčistejša dtiša. I štero Maticerkev, Jezušova nezmotljiva zaročnica tak časti, bole počasti, kak vse Angele i svetce, ne bi njoj tiidi mi vse dali, kak njej li moremo, ne bi jo li mi, z celoga srca i z cele dOše slavili, častili, pozdravljali!? Za dobrim Bogom, dušice, vse za Marijo, vse za Marijo. Do Marije, Do Marije, naj mi v prsah srce bije.
Spevajmo brezmadežnoj Materi!
Sv. Maticerkev na den nevtepenoga poprijetja ete lepe Anti-fone spevle na čast Brezmadežnoj Materi:
Cela lepa si Mariia i začetnoga zamazka nega na Tebi. Tvoja obleka je bda, kak sneg i tvoje lice je kak sunce,

Ti dika Jeruzalema, ti veselje Izrela, ti čast našega ljOdstva.
Blagoslovljena si ti, Devica Marija, med vsemi ženami na zemlji od višešnjega Gospodna Boga!
Vleči nas nevtepena Devica, za tebov idemo v dišeč tvojih dišav.
V svojem poprijetji je Marija blagoslov dobila od* Gospoda, i smiljenost od svojega Boga zveličitela.
Razlejana je milošča v njenom poprijetji i odičena se je prikazala med hčerami človečimi.
Svetost i zvišenost je v njenom poprijetji, glasite med vsemi izrodi njeno diko!
Še vnogo večkrat odpre Maticerkev vOsta te den, da počasti Nevtepeno, a mi če bomo samo gori navedene pesmice popevali v čistosti svojega srca, zadosta smo včinoli nebeskoj Materi na čast. Te pesmi se pa popevajo tak, ka je pomali i pobožno premislimo vu svojem srci. Jeli, dušice, ka mo je popevali večkrat te den ? !
Veselimo se tistomi, čemi se Maticerkev veseli te den. Njeno veselje se razvodeva vu hvalnicah denešnjega dneva, štere da moliti po svojih slugah. Glejmo to njeno i nage veselje:
1)	Koga ste vidili, pastirje? povejte, naznanite nam, što se je na zemlji prikazao? Rojenoga smo vidili i zbore Angelske, ki so dičili Boga, Alleluja, Alleluja..
2)	Rodila je deterodica Krala, koga ime je vekivečno i materno veselje ma z deviškov častjov, ni pred njov, ni za njov niedna ne njej je spodobna, Alleluja.
3)	Angeo je pravo pastirom: veliko veselje vam razveščavam, rodio se vam je najmre dnes Zveličiteo sveta, Alleluja.
4)	Z angelom se je združila velika vojska nebeška, štera je hvalila Boga i pravila: Dika Bogi na višini i mir na zemlji ljfldem, ki so dobre volje, Alleluja.
5)	Mali sinek nam je dnes rojen i zvao se bo za Boga, za Močnoga, Alleluja, Alleluja.—
Naše božično veselje.

To petero veselje si zbudjavajnio	na božič i v njegovoj
osmini v svojem srci, drage duše. To bo	pregnalo greh ž njega,
pripelalo njemi pa bo mir i blaženstvo.	O kak srečen je, ki se zna z Matercerkevjov veseliti.
Sveto' leto se je začelo z svetim Adventom! Kršče-nikf, sveto leto pomeni veliko smilenost božo! V svetom leti se bodo posebno veliki odpustki i posebno velike milošče delile! Prosite Nevtepeno Dev. Marijo, da postanemo vredni milošč svetoga leta! Kak se bodo odpustki dobivali, sledkar obširno popišemo! V svetom leti posta* nimo vsi sveti! Marija, mati, najsvetejša, naj grešnoj deci k tomi pomaga !
Moč svestva sv. pokore.
Jako zanimivo je, kak je postao baron Litvic katoličan. Stao je pri smrtnoj posteli svoje žene, štera je bila nekša voditelica moderne družbe; živela je prav posvetno živlenje,, ne se je brigala ne za Boga, ne za cerkev. Kda se je bližalo njeno živlenje k konci, se je metala po posteli z edne strani na drugo; tožila je, da more vmreti. Bog je bio smileni i v zadnjem hipi je najšeo zgiibleno ovco.
Ponižen frančiškan joj je podelo zadnja svestva. Kda je prejela sveto odvezo, so vtihnole njene grozne reči, bila je merna i vdano i potrplivo je čakala smrt.
Te nageo prehod od nemira do popunoga mira, je napravo globoki vtis na protestantoskoga barona.
V knižici ,,Kak sem postao katoličan", pripovedava baron, da je meo na vesti velki greh, šteroga bi se rad rešo. Mislo je, da njemi protestantovski farar ravnotak lehko pomaga, kak je frančiškan pomagao njegovoj vmirajočoj že'ni. Iz Bordoja, kde je vmrla njegova žena, je šo v Berlin, poiskao protestantskoga predgara i ga nagovoro:'
„Ali mamo spoved?"
„Se zna, da jo mamo."
,,Kak pa je to, či tudi sam 42 leti star, sam ne nigdar čtio, ; da bi što izmed nas šo k spovedi?"
„Istina je, da naši ljudje ne hodijo k spovedi, mamo jo pa vseedno."
„Či ma spoved kakšo vrednost, more prinesti odpuščanje grehov. Kak pa odpuščate grehe?"
„Mamo nekšo minto, pa, ar me je ešče nihče ne proso za spoved, sam je nekam shrano, ar sam je ne nflcao; či ščete jo poiščem."
To je bilo baroni preveč: Predgar je nekam shrano minto, ali molitev, štera se niica za odvezo.
Razočaran i čemeren je baron zapOsto Berlin i šo iskat tolažbo v Pariz. Prišedši v varaš, je poiskao najbole znanoga predgara. Te ga je pitao: „Ka ste, kalvinec, prezbiterijanec, metodist ali episkopalec?" Baron je prešo predgarovo pitanje i Opravo, da šče opraviti spoved i dobiti odpflščenje grehov v imeni božem.
K tomi je predgar pripomno:
„Mi ne odpflščamo grehov."
Baron je nadeluvao: „V svetom pismi čtem, da je Kristuš dao apoštolom oblast odpOščati grehe."
Predgar odgovori: „To je istina, a mi ne nucamo te moči."
„Potom vi s tem jasno svedočite, da protestantizem ne je Kristušova vera i s tem me silite, da se oklenem tiste vere, v šteroj lehko dobim odpuščanje grehov: z drOgimi rečmi, silite me, da postanem katoličanec."
Stari predgar, že na robi groba, je pomali odgovoro: „Tudi za eden hip vas ne zadržujem, či ščete postati katoličanec. Mi smo se ločili v telko delov, da sploh ne vemo več, ka smo. Idite v meri i sledite narekovanje vaše vesti."
Doživlaji v Berlini i Parizi so bili zadosta za staroga pleme-nitaša. Iskao je odpuščanje grehov, pa njemi prvi pove, da je zgubo minto za odvezo, drugi njemi pravi, nemarno spovedi, či tudi jo je K^stuš ustanovo. Ne čuda, či je baron včasi pisao tistomi frančiškani, šteri je tolažo njegovo ženo v smrtnom boji i šteri njoj je podelo poslednja svestva i ga proso, naj pride včasi k njemi i ga vči na katoličansko vero. Duhovnik njemi je odgovoro, da pride v treh dnevaj.
Bio je mesec maj i v cerkvi Matere bože v Parizi so meli vsakši večer šmarnično pobožnost. Duhovnik njemi je v svojem pismi svetiivao, naj hodi k šmarnicam. Baron je to tiidi včino, Sprobao je, da ne prihajamo zabadav k Mariji, »pribežališči grešnikov". Ne smemo se čflditi, či je baron sledkar večkrat pravo: „Ne me je lehko pripraviti, da bi vervao v čudeže; toda, kda sam stopo iz cerkve, sam ne bio več protestant nego katoličanec."
Stera je prava vera?
Samo edna je prava vera (v5ra), to je krščanska katoličanska. Vse drGge vere so nej dobre, so krive vere,' ar so nej po božo j voli.
Vse vere spadajo k ednoj iz tej treh: poganska, židovska, krščanska.
1) Poganska vera je tista, v šteroj molijo nikajvredne, zmišlene bogove ali bolvane (malike). Malik ali bolvan je kakša podoba, v šteroj mislijo, ka je Bog, naj bo tisto kakša Žival ali človek, štero mislijo ka je Bog. Poganje, kak ešče zdaj na kitaj-skom ino v Afriki, molijo jako grde živali. Egipčani so molili ® junca, mačke, ftice. Rimlani so molili svoje casare. Poganska vera je popolnoma kriva, lažniva, ar ne pozna pravoga Boga.
2. Židovska vera je tista, štero je včio Bog sam Abrahama, Mojzesa i vse židovski narod prle, kak je prišeo Mešijas, Jezuš Kristuš. Iz toge vidimo, ka židovje poznajo ino molijo pravoga Boga, samo ka dnesden je malo takših židovov, šteri živejo po svojoj čistoj veri. Židovska vera je bila dobra, dokeč ie nej prišeo na svet Jezuš Kristuš, Mešijaš, šteroga so oni čakali. Samo ka židovje so nej šteli vorvati Jezuši, ka je on pričakovani Mešijaš, so ga ne šteli moliti kak Boga i ešče na križ so ga pribil! zato, ka je on pravo: Jas sam Sin boži. Tfldi Sv. DOha ne molijo. Oni so v zmoti, — njiva vera je nej popolna i je samo na polovico istinska, ar ne pozna popolnoma Boga.
3) Kfščanska katoličanska vera m a svoj začetek od Jezuša Kristuša. Reč kristjan pride iz reči Kristuš. Kristjan pomeni človeka, ki je last Kristušova, ki živi (ali bi bar mogeo živeti) po navuki, šteroga je včio Jezuš Kristuš. Ta vera je edina prava vera. Kristjani molimo Boga Očo i Sina i Sv. DOha, ednoga Boga v trej peršonaj. Ta vera je najlepša, najsvetejša, kak edina prava je popolnoma resnična. Poglavar krščanske-katoličanske vere, glava svete Cerkve na zemli je rimski papa; on vodi vse katoličanske kristjane, kak moder ino dober pastir svoje ovce. Mi moremo biti dobre ovce, pokorne svojemi pastiri ino on nas bo pripelao domo, to je k našemi nebeskomi pastiri, k Jezuši.
Pravoslavna vera je tudi krščanska samo "ka je nej katoličanska, to pomeni, ka nema rimskoga papo za poglavara, za svojega voditela. Oni nemajo nikšega skflpnoga voditela, oni neščejo spoznati rimskoga papo, kak namestnika Kristušovoga na zemli. Ar nemajo voditela, zato ne vejo komi slediti, zato ne vejo pravo pot v nebesa. Šteri pa spoznajo, ka je naša vera prava ino
neŠČejo stopiti v našo vero, tisti se nemrejo zveličati v pravoslavno]' i v niednoj veri. Molimo za te, kem je teška pot v nebesa, da pridejo k spoznanji Jezušove prave vere.
Razgled po krščanskom sveti.
Slovenec piišpek v Macedoniji. Nov. 30. so posvetili naš nuncij v Liubljani za skopljanskoga pUšpeka misijonara dr. Gnidovec Ivana kap. - Svetoga moža so dobili Skoplančarje. Dec. 8. so prevzeli novi ptišpek svojo službo. Horvacki i albanski so nagovorili vernike, ki so napunili lepo stolno cerkev. Sprejem je bio najprisrčnejši.
4 Crensovci. Dec. 8. je položilo do sto tretjerednic i par tretjeredni-kov edno leto trpečo obljubo popolne čistosti za sv. Matercerkev i njene duhovnike v roke BI. D, Marije i sv Jožefa na tolažbo Src. Jezušovomi.
Kat. vseučeli*če v Milani je dobilo cd talijanske vlade ednako pravnost z drugimi talijanskimi vseučeliščami.
Vogrska cerkev v Rimi, posvečena na čast sv. Števani mantrniki, štero je darGvao II Silvester papa sv. Stevani, vogrskomi krali, se podira. Med Vogri se začelo gibanje, da bi to cerkev dali popraviti.
Misijonsko hišo, gde se lehko gdašte opravljajo duhovne vaje, majo Slovenci že 50 let v Celji. Za Kranjsko so jo pa pred kratkim postavili jezuitje v Ljubljani. Na Vogrskom se tudi začelo spodobno gibanje i nabirajo že dare za postavitev prve misijonske hiže.
Bog se v velikodušnosti ne da prekositi. Pregovori maj6 istino i za istino zgoraj omenjenoga pregovora bi se lehko pokazalo neštetokrat. Izmed mnogih samo ednoga.
Bilo je leta 1890. Župnik (plivanoš) preproste fare na deželi, broječi komaj 1700 du5, oznani neko nedelo svojim farnikom: „Kak znate, trbe nam novo cerkev. Moremo i ščemo jo postaviti. Leta 1895. mote biti že posvečena. Pošlem fari nabiralne pole, da vsak beleži, kelko Šče dati za novo cerkev. Obečane prispevke lehko potem plačate v petih letnih obrokih."	K
Čeravno je to naznanilo prišlo nepričakuvano, so vendar liidje silili eden pred driigoga z svojimi oblubami. Trdnejši kmetje so podpisali po 3000 do 7500 koron i šče več, menje premožni po 100 do 300 koron. Hlapci so obečali prispevati vsak, po 6 do 10 koron, dekle 6 koron. Zvun toga so priredile matere posebno veliko zbirko, takravno mladenci, dtkle i deca. Ttidi tak so se nabrale precejšnje vsote. Ništerni posamezni farniki so se odlikovali ščesposebnov darovitnostjov. Tak je eden hlapec taki oblubo sto koron, ali dab je šče ednok telko. Eden mladenec je obečao 150 koron, ali je cojdao, gda je nevarno obetežao, šče 1000 kOron. Bio je prle pijanec, pa se je po betegi poboKao i tak prihrano te peneze. Pali v driigoj siromaškoj kuči je živela sirota 45 letna tetica. Celo njeno imanje je znašalo 450 koron, štere je mela naložene v hranil-n ci (kasi). Gda njoj zato gospod plivanoš pravi, naj obdrži svoje peneze ar ne ve, ka jo vtegne zadeti, je ženica začnola bridko jokati i ne odnehala, dokeč se nioj je ne dovolilo, dariivati 150 koron, to je tretjino svojih prihrankov. Edna druga oseba, štera je dugo leta sliižila, kak dekla je pravila, da šče prevzeti stroške za lepi oltar Matere bože. I t ik je
razmeroma v kratkom časi bila dovršena nova cerkev, brezi dugov i brezi tuje pomoči, v veselje vrlih farnikov j gorečega župnika.
Gda se je v začetki zvedlo od obečanih prispevkov posameznikov, so bili nasprotniki splošno mnenja: »Gda bo cerkev dovršena, cela fara pride na boben." Ali sledkar so ladje pravili: »Tista leta, gda smo prispevali za cerkev, so bila najrodovitnejša i najbole blagoslovlena, tak da za tOga volo ne smo čutili nikših težkoč".
Spunile so se tudi tu reči Gospodove: »Dajte, i da se vam". Pač smemo iste reči obračati tudi na misijone; ar tam more naš Iflbi Zveličar pogosto prebivati v slamnatih kučah ali lesenih barakah, ka misijonarom menjkajo penezi za stavbo cerkve i opeke. Dari za misijone so znak naj-plemenitejših srčnih čustev i zat6 valajo posebno njim reči: »Bog se v velikodušnosti ne da prekositi,,. (Ki na Martinišče da, podpira v vel;koj4 meri misijone. Vr.)
Pri zidanji nove cerkvi. Pripovedava o. Hiler, misijonar iz družbe Jezušove.
Pri zidanji nove cerkvi v Boromi smo bili zaposleni vsi: duhovniki, misijonski bratje — lajiki, zamorci itd. Dobri naši črnci so pri tom pogosto delali smešne, ali tfldi spodbudne opazke: »Čiij oča," pravi nekoč eden, »stavba postaja vedno višja. Ka pa če spadnemo iz te višine i se bujemo. Pomisli vendar, da smo ešče ne krščeni i liibi Bog bi nas ne ptisto v nebesa«. — »Prav istina, oča," pravi drugi, »če želeš, da zidamo še više, nas moreš prle okrstiti». Ar so se moji zamorci pridno včili i marlivo zahajali k krščanskomi navuki, zato sam njim mOgeO pohitroma spuniti njihovo srčno željo.
Čeravno zamorci pridno pomagajo m;sijonari, gda zida novo cerkev ali šolo, vendar edno njim nešče v glavo iti: »Misijonar je svojeglavec", pravijo, »vsikdar vleče svojo nit i gleda na živo kruglico v svojoj škatlici" — Zato se pogosto zgodi, da majo stene vse druge oblike, samo ravne i širivoglate ne
Zamorci so od narave (nalure) jako nemarni, poštenoga dela ne razmijo, še menje kakšega rokodelstva. Zato je prva skrb misijonara, da je navadi delati i je navči kakšega rokodelstva. Vsem more biti vse: v ednoj roki knigo, v driigoj motiko, dnes mizar (tišlar), vutro kovač, zidar, orač itd. i čim več rokodelstov razmi, tem več lehko včini za žveličanje dflš. Če žele meti kučico, jo more najprvle postaviti; če se šče večer trflden sesti na stolec, more prle iti v log i si vsekati potreben les Mesto stola njemi sltiži stara kišta, nad vse preprosto je njegovo ležišče, še bole preprosta njegova hrana iz domačih sadov i zelišč. Žive živlenje samo-zatajflvanja, ali pri tom je zadovolen i srečen, ve je to njegovo pozvanje: rešiivati duše. s
Mladenci rokodelci, ki čutijo v sebi redovniško pozvanje, so vsigdar dobrodošli i najdejo v misijonskih hišah prijazen sprejem, kak »misijonski bratje*. Sto lehko razmi, naj zarazmi 1
Zlata drobtinica. Če ščeš spoznati vrednost človeške duše, pre-mišlavaj živlenje, trplenje i smrt Jezuša Kristuša. Spoznao boš pa tfldi, kak malenkostna je bila dozdaj tvoja lubezen i požrtvovalnost i kak krivično bi bilo, peneze zapravlati za Čisto posvetne reči i odpovedati svoj milodar, gde se ide za rešitev milijonov duš, ja celoga dela sveta iz tmice nevere i poganstva.
7
Vsaka nam že vmrla roža ...
Smrtni senek vsako božo:
Ona žive . ,.
Jel' od zime ?
Ona cvetč . ..
Jel, od megle ?
A ona žive.
8
Ka je daio moč toj cvetki,
Ka ne mogla nikak mreti?
K? živelb
rožo belo ?
Ka krepilo
cvetko milo
štiri mesece?
9
Velka cerkev vsa nabita.
pazno sliiša govornika . . .
Vsaki joče,
skuze vroče,
pa šepeče
pregoreče:
Jezuš smili se!
10
»Štiri mesece minolo,
Ka vam S v e s t v o preminolo
Z hiže bože. —
Hude roke
Vam odnesle
ovce verne
Jezuša Boga.„ •
11
»Jezuša so oskrunile
oj peklenske duše gnile . . .
Se Vam smili
Jezuš mili? —
O te hodte
v vrste goste,
pomirimo Ga!"
12
— tak je gučao predgar daljni
— Cela cerkev se predrdmi
*
* *
Ovce vodi Sam Sin bbži po pasteri v lepom redi V spravnoj procesiji.
13
Molile so, se skuzile, gde raztepli so Hoštije Ovce mile . . . Zadnjič prišle, pokleknole dol kre rože . . . vtfni pri cerkvi.
14
To je čakala sirota,
to njej bila žela vroča :
Dab' se dala
javna sprava,
najvernejše
pomirenje
Srci bčžemi,
15
Paster ovce blagoslovi . . . Gene se zdaj v maloj roži stoivajst srčic stodvajst ovčic v blagi spomin Sto in dvajsetim Svetim hoštijam
16
Roža bela
je odcvela
tam kre stene
velke cerkve , . .
Vmrla za Boga. ' •
žativala. Šržno se zahvalim Častitljivoj sestri Agredskoj Mariji, ka mi je sprosila pri Brezmadežnoj Devici veliko pomoč v peneznoj po-trebčini. T. R. V.
Materam v zgledi V Ižekovcih je mrla Bašša Ana dobroga srea mati 25. oktobra 1924 vu 63 let starosti. Dece je porodila 16. Osem ji ešče žive. Toj ženski daleč para nej. Na sprevodi je bilo ludi brezi računa. Dober Bog jo pozvao vo stoga jalnoga i trplenja punoga sveta, s te skuzne doline. Živela je pa etak: ne se je svajiivala ne z sosidami ne z rodbinov, ne je lagala nej deci, nej drugotni, ne se čemerila z decov, ne je krala, za ran je stanola, svoje delg-redno opravila i šla najnaprej na njive. Svojo deco i vnuke je z srca Iiibila, nej njim samo obečavala, nego tudi dala. Darovitna je bila db sirot, ne je bila gizdava nej v reči nej v gvanti i nej pri kfihanji. Živela je kak edna kmečka ženska mčre biti: tiha, delavna ne gospocka. Ne je nikoga šinfala, ne sneho, ne zeta, či se je šteri njoj tožo, vsigdar je pravila naj trpi pa naj Boga moli, vej de to pa inači. Vsaki svetek je k sv. meši Šla, bila je v rožnoga venca pa škapu-lersko bratovčino, donok znala se zatajiivati, z možom sta lepo živela, (da }■ nož za istino jokao ne se veselio, kak to pri veči vidimo) velka priča je bila Marijinoga lista. Molimo za nj6.
Na podporo M. Lista so dartivali v dinarah: Jerič Ivan Hrastje 5. Orifc Bara Turnišče 3, Baligač Ivan Beltinci 5 Din. V čelom leti dano sirotam na M. List, ki so ga ne mogle plačati 3130 Din. 75 par. — Približno telko košta M. List vsaki mesec. Pravimo približno, ar z kalendarom vred več košta. — Dev. Marija naj vam plača darovniki, vsaki dar, ki ste ga letos poklonili sirotam. Te pa prosimo, naj molijo za svoje dobrotnike.
Vredništvb.
Kalendarje Srca Jezušovoga so izišli: Vsebina vekša, kak lani i lepša. Krasna domača igra i pripovesti so notri. Cena 6 .Din., po pošti 50 par več. Dobijo se v uredništvi Novin
v	Črensovcih.
V uredništvi M. Lista y Črensovcih, Prekmurje, se dobijo klipiti:
1. Življenje sv. Martina ptišpeka za 1 D. 75 p. 2. Življenje bi. Jezušekove Trezike po 5 Din. 3. Molitvena knjiga »Hodi k oltarskomi Svestvi" v polplatno vezana z rdečov obrezov po 12 Din., v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din., v leder vezana z zlatov obrezov 25 X>in.
Letošnji Marijini Listi se ešče vsi dobijo. Dali smo jih par sto falatov več štampati, kak lani. Segajte po njih, ki jih še nemate. Dev. Mariji sna čast spunite, bogatci, jako lepo delo, če sirotam kupite M. List. Kolta amo 10 Din. na leto z kalendarom vred.— Dev. Mariji na Čast imetno najdete lepie opravilo, siromaki, kak či idete okoli i ponujate Marijin List, da si ga diile naročijo. Vsi i bogatci i siromaki smo Marijina deca.
vi	Vredništvo.