Gospodarske stvari. Umna vzreja telet je podlaga hasnovite živiaoreje. M. Zi^inoreja se more po nekterih krajih najbasno^itejši del gospodarst^a imeno^ati. In 7endar na njo kmeto^a^ci 7ae premalo 87ojo skrb obračajo. Pra7a podlaga pa hasno^ite ži^inoreje je umna 7zreja mladib ži^inčet sploh iu telet posebej. Pa ra^no ta stndenec pra^ega, rekel bi 7sega haska pri živinoreji, se po 7ečib in manjaih goapddarst^ih 7se premalo obrajta. Tele za rejo odločeno je 7 ble7U 7ečidel pra7i pasterk. Le malo je gospodarje7, ki bi spoznali, da more tele 7eliko haska prinaaati. Poleg manjšib pogreško7, kteri so 7 manjši ali 7eči meri skoraj pri 78eh naših gospodarjih najti, so pa zlasti tri nagia^ui pogreški ali posamez ali pa ttidi in še bolj pogosto 7kupaj po 7seh gospodarst^ih videti. Ti trije nagla7ni pugreaki pri 7zreje7anju telet pa 80 : 1. Pritrgo7anje maternega mleka sesa^nim teletom; 2. Prenaglo odsta^ljanje telet in 3. Poinanjklji^o in slabo krniljenje že odsta^ljenih telet. Kjerje^elika družina in se tedaj dosti mleka za se potroši ali kjer se mleko dobro in labko v denar 8pra7lja, kakor blizo mest, tam ae aesa^nitn teletom le piedostikrat in pre^ež materno mleko pritrguje. Imajo pa ljudje za 87oje napačno ra7uanje cele torbe praznib in publib izgo7oro7. Tele pra^ijo, ne potrebnje 7sega mleka s^oje matere, če pa tnleko 7 7imenu zaostaja, pra^ijo, krava poteui na mleku pozgublja. Ali tele 7se mleko potrebuje ali ne, to iz^edeti je pra7 lahka reč. Naj se tele le 4—5krat k raateri spusti in potem kia^a potnolze in kmalo se bode pokazalo, da ne bode mogoče o 7seb treli caljab kra^e molzti in da je treba teletu 7se materno mleko pnscati. Bilo bi pa nasproti tudi kii^o ra^nanje, ako bi tele o 78akem njeniu poljubnem času brez o^ire do kra^e moglo. Cas seaanja sc teletu ne sme prekratko odmeriti in treba je potrpežlji^o počakati, dokler se ži^inče nasesa. Poljubno sesauje o 7sakem Casn kra70 pre7eč 7znemiri iu 7zmnči. Tako sesanje kiavo moti, da ne more mleka izločc^ati, kakor to kravja natnra zabteva. Najbolj kaže tele vsakokrat tako zraven krave privezati, da more do eeecev in ga potem, ko se je nasesalo, zopet v poseben odločen in z slamo dobro nastlan prostor zapreti. S teiu, da se teletu kolikor mogoče veliko rnleka poda, ee da doseči, da živinče lepo raste in ee krepko razvija, o cemur se gospodar ne le z očesom, ampak še bolj z vago lehko prepriča. Druga napaka pri vzrejevanju telet ima isti povod namreč mlečno lakorunost lastnikovo. Romaj je preteklo 14 dni, k večemu 3 nedelje, že se dene tele od krave ali se odstavi in se krmi z razno mrvo brez obziia na to, ali ruore mlado živinče položeno krnio tudi že jesti iu z pridom prebaviti. Naj krajši čas za tele, ki je za vzrejo odločeno, sesanja je 4, najdaljsi 7 — 8 tedaov. Vendar pa se mu tudi potem času mleko ne eme že popolnoma odtegniti, ampak mora se mu aliv posnetega ali kislega še vedno nekaj privoščiti. Če se mu pa inleko popolnoma odtegne, se mn morajo pa druge močnate pijače podajati, kakoršnib je več sort na izbiro. Pšenični otrobi, na debelo zmleti oves, namočen kuhan grah, repičnc preše ali prga v mlačui vodi raztopljcna in teletom podajana dela čudeže. Poparjene sladovne cime, semtertje prgišče poparjene koščene uioke, dan na dan zmučkano sirovo jajce, 80 posebni pomoeki, da dobi tele tnočne kosti in svitlo dlako. Po dveb mescih se prestopi k obilui subi klaji, ki mora pa, če ne obstoji iz čistega dobrega sena, kakor je med gor janci navada, prilično pomešana biti, prvič, da živinčetoin črevesa ne zapeče, drugič, da jim tudi driske ne napravi. Če je mogoče prvo leto tele brez zelene klaje samo o suhem senu prerediti, je to najbolje. Na sube pašnike sicer se živinčeta brez skrbi zaganjajo. Preskorajšnjo krmljenje z zeleno klajo teleta oslabIja v črevih in živinčeta le prerada vzhujšajo.  Krniljenje z suho klajo pa ne sme nikakor tako obilno biti, da bi se teleta tako rekoe opitala, kar bi sicer jednakomerno razvijauje vseh delov telečjega trupla oviralo. (Konec prib.) Koristna rastlina za pridelovanje zelene krme je orjaska stoklasa (Bromus ineimis, Riesentrespe). Noveje dni so jo začeli rnočno hvaliti in se je res dobro obnesla v ogerskib planjavab, tudi v sušnib letinah. Vsakej rastlini okoli nje je suša več skodila, kakor pa njej in 5e so včasih 8e vse posu sila, orjaška stoklasa je ostala. Najbolje stori v črni, prsteni ilovici, vendar tudi v pusti ilovici in v lehkem peščenem svetu daje dovolj pridelka. Orjaško stoklaso sejejo ali samo, ali pomešano z lucerno in drugimi deteljami. Visoko steblovje, košate betve, široki listki te rastline storijo, da se nje pri kositvi vselej zdatno dosti nakosi; tudi kot rastlina za pašo je velike vrednosti, ker močno obraste in daleč svoje koreainje razganja, iz katerega zopet nove betve pririjejo na svetlo in tako močno trato narede. Če se ta stoklasa sama seje, tedaj je 58—70 kilo semena treba na eden hek- tar; če je pa pomešana z lucerno, tedaj je 40— 45 kilo dosti. Stoklasa se zamore po 3—4 na leto kositi, m trpi 12—15 let. Seme se dobi pri g. Berdajsu, trgovcu v Mariboru. Trtna ui ali filoksera je na Francoskem v 7 letib 347.550 oralov vinogradov popolnem uničila, 500,465 oralov tako poškodila, da bodo trsovje morali izkrčiti in izruvati; tedaj bo drugo  leto bliza J/3 vseh francoskih vinogradov po tem  strašnein mevčesa pokonfianib. Do sedaj še niso  nikder izumili dovolj zdatnega pomočka. Tudi na Švicarskem in na Nemškem se airi trtna uš. Pri nas so blizu Dunaja izruvali zavolj filoksere 8 oralov vinograda in vendar merčasa niso popoluem iztrebili. Ogerski državni zbor je 80.000 fl. dovolil, da se ua državne stroške izruje 1800 oralor najlepšib vinogradov nad Pančevo, ker se je v njih trtna uš prikazala. In res so lani celo leto izsekavali trsovje, zennljo rigolali 1 meter globoko in jo z karbolno kislino zalivali, ali vse je bilo zastonj; 80.000 fl. je potrošenih, trtna uš pa ui pokoučana. Ministerstvo je sedaj krčenje vinogradov ustavilo in Ijudje bodo roke križem držali in obupui gledali, kako se bo ta strašni sovražnik vinorejstva po deželi siril. Na Štajerskem se do sedaj nismo zapazili trtne nši. Sejmovi. 4. junija : Ruše, Novacerkva, Videm; 6. junija Brežice; 7. junija: Loka; 8. junija: sv. Martin pri Slov. Gradcu, sv. Miklavž na polju, Stras, Zeleni travnik; 9. junija sv. Marjeta na dravskem polju, Pilstanj, Trbovlje.