LETO XXI. — številka 42 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, S k. Loka in Tržič. - izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar -* Od po ver nI urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ, sobot«, 31.5. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednilu Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO SZDL danes Republiška konferenca SZDL Slovenije je konec februarja sprejela teze Pod naslovom »SZDL danes« in ga nato daila v Štiri mesečno javno razpravo. Precej obširno gradivo vsebuje osnovine elemente nadaljnje graditve SZDL in nakazuje praktične poti, da bo socialistična zveza delovala kot sestavni del vsebine samoupravljanja in družbenopolitičnega sistema. Kljub obšimosti tez, ki so sedaj v javni razpravi, lahko v nekaj besedah zapišemo, da gre za težnjo Posodobiti oblike, metode *u vsebino delovanja te ■toj večje naše množične organizacije. Te nove, sodobne naloge, so socialistični zvezi nekako že dale ustavne spremembe, ki so postavile SZDL kot nosilca volilinega mehanizma • Vendar ne gre samo *a večjo demokratičnost volilnega mehanizma, temveč tudi za prilagoditev dejstvu, da naš družbeni sistem odpira čedalje večji prostor, kjer se lahko dražijo posamezni in sku-Pimski interesi delovnih •Judi. Skratka, SZDL mo-ra v prihodnje razvijati takšne oblike in vsebino svojega delovanja, da bodo v njej našli svoje mesto vsi delovni ljudje Slovenije. To pomeni i z dru-8'mi besedami odpiranje organizacij SZDL k član-stvu — občanom nasploh. Kot je razvidno iz tez, SZDL ne more in me sme Postati debatni klub, temveč organizem, ki bo spo-*Open demokratično faz-P'avo oblikovati v sklepe ln stališča in te potem tu-di uresničevali. V. G. Komunalne takse bodo vrnili TržiŠka občinska skupščina je na svoji zadnji seji sprejela tudi odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Tržič. Ker je republiški zakon o komunalnih taksah odpravil pooblastilo občinam, da predpisujejo takse na cestna motorna vozila, so se odborniki odločili, da bo skupščina občine Tržič vrnila protiustavno pobrane komunalne takse. Tako bodo v tržiški občini vrnili lastnikom motornih vozil 32.00 dinarjev. vg V današnji številki: 4. stran: Kje naj bo speljana cesta na Krvavec? 11. stran: Holandski in švicarski par sta si ogledala gradnjo kranjskega hotela 22. stran: Res uspela vaja UJV V okviru razprav o kongresnih resolucijah je v četrtek popoldne v Kranju govoril Draga Košmrlj — Foto: F. Perdan Obravnavanje kongresnih resolucij Pogovor o zunanji politiki Kranj, 29. maja — Delavska univerza Kranj in komite občinske konference zveze komunistov v Kranju sta danes popoldne v dvorani občinske skupščine pripravila že tretji razgovor o kongresnih resolucijah. Tokrat je o zunanji politiki govoril zmnanje-poli-tični komentator RTV Ljubljana Drago Košmrlj. Razgovora so se udeležili predstavniki vodstev organizacij ZK v občim in nekateri člani občinske konference ZK, občin- skega komiteja ZK Kranj ter organizacij ZK iz ostalih gorenjskih občin. Po tem bodo podobne razprave o kongresnih resolucijah pripravili tudi v organizacijah zveze komunistov v kranjski občini. Delavska univerza in komite občinske konference ZK Kranj bosta dva takšna razgovora o kongresnih resolucijah za vodstva organizacij ZK pripravila še jeseni. A. ž. O radovljiškem gospodarstvu Radovljica, 30. maja — V prostorih radovljiške občinske skupščine je bila danes popoldne razširjena seja občinske konference zveze komunistov. Osrednja točka dnevnega reda je bila analiza rezultatov gospodarskih organizacij v minulem letu, uspehi ter načrti za letos. Obravna- vali pa so tudi nekatere zamisli o združevanju delovnih organizacij v občini. Člani konference so o tej točki razpravljali na pobudo občinskega sindikalnega sveta Radovljica, razen tega pa so se je udeležili tudi nekateri direktorji delovnih organizacij radovljiške občine. A. Ž. Prodaja volne po znižani ceni! Volna za ročno pletenje MACA v 16 barvah dosedanja cena za 1 kg 121,00 N din v prodaji po znižani ceni 86,00 N din . . . v prodajalnah VOLNA, Kranj, Cankarjeva 6 ELITA, Jesenice, Kidričeva 15 ELITA, Bled, Grajska 26 TRGOVSKO PODJETJE ELITA KRANJ Kranj OBIŠČITE NASE PRODAJALNE IN ZADOVOLJNI BOSTE Z UGODNIM NAKUPOM VOLNE! MEDNARODNI GORENJSKI I V KRANJU, OD 8.-19. AVGUSTA 1969 sobota - 31. maja 1969 Jeseni glavna proslava tabora v Vižmarjih v sredo dopoldne se je v Ljubljani sestal odbor za proslavo 100-leinice tabora v Vižmarjih. člani odbora so najprej ocenili slavnostno srečanje, ki je bilo 16. maja, na katerem so sodelovali tudi predstavniki socialistične zveze delovnega ljudstva gorenjskih občin. Na seji so med drugim sklenili, da bodo 28. septembra pripravili v Vižmarjih, na mestu, kjer je bil pred sto leti tabor, glavno proslavo. Pokroviteljstvo nad to proslavo je že prevzel predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, ki bo imel ob tej priložnosti tudi slavnostni govor. Glavna proslava ne bo imela samo »kranjskega« ali gorenjskega značaja, temveč vseslovenski pomen, kot ga je imel pred sto leti vižmarski tabor s svojimi zahtevami za zedinjeno Slovenijo. Posamezni odbori, ki so jih imenovali na seji, bodo pripravili program prireditev ob tej pomembni obletnici. Po načrtih naj bi proslavljanje 100-lctnice tabora v Vižmarjih trajalo cel teden, obsegalo pa naj bi tako športne kot druge kulturne prireditve — razstave, koncerte, nastope narodnih noš in uprizoritev čitalniškega večera. vg Partizanski tabor na Jeloviei Mestna organizacija zveze borcev NOV iz Radovljice bo danes (sobota) ponoči na Jelovici skupaj s predstavniki JLA in oddelkom za narodno obrambo pripravila partizanski tabor. Nočnega taborjenja se bo udeležilo tudi 60 učencev 7. in 8. razredov osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici.. . Partizanski tabor bodo pri- pravili med Taležem in Go-ško Ravnijo (Na papežu). Namen tega partizanskega tabora je dijakom osnovnih šol prikazati življenje partizanov na Jelovici med narodnoosvobodilno borbo. Nočnega taborjenja se bodo udeležili tudi nekdanji borci, ki bodo ob tabornem ognju v tovari-škean večeru obujali spomine na dogodke med vojno. šola za zdravstvene delavce raz jesenice, C. maršala Tita 113 isu je vpis v 1. letnik štiriletne šole za šolsko leto 196970 V oddelek za medicinske sestre ambulantno-bolnične smeri bomo sprejeli 30 učencev in učenk. Pogoji za sprejem v šolo so: — da je kandidat(-inja) uspešno dokončal(-a) osnovno šolo, — da ni starejši (a) od 17 let, — da bo uspešno opravil (a) sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike. Prošnje na obrazcu DZS 1,20, kolkovanc s kolekom za 0,50 N din, bomo sprejemali do 24. 6 1969. Prošnji priložite naslednje priloge: — spričevalo o dovršeni osnovni šoli, — mnenje osnovne šole, — rojstni list, — izjavo staršev o vzdrževanju med šolanjem, — zdravniško spričevalo in — frankirano kuverto s točnim naslovom prosilca(-ke). K sprejemnemu izpitu naj pridejo vsi prijavljeni kandidati dne 25. junija 1969 ob 8. uri, in to brez posebnega obvestila šole. Ker si morajo kandidati preskrbeti kompletno delovno obleko za vsa štiri leta šolanja, morajo takoj ob sprejemu \ šolo vplačati 350.—N din. 3k3 Tekmovanje z mopedi za PRVENSTVO GORENJSKE NEDELJA 1. JUNIJA OB 10. URI MAGAJ S! SAM n U NUJ H TI BO POMAGAL KRANJ TRŽIČ JESENICE RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA % Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri % Gorenjski kreditni banki Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 8 %, in sicer: 4 °/o do 6 % v devizah — razliko v dinarjih POLEG TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, ČE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. Po objavi »ugotovitev« seje jzvrševalnega odbora J SDS je do razkola in do izstopa device iz stranke moralo priti. Levičarji so spoznali, da so že predolgo čakali. Kot prva organizacija je iz stranke izstopila 2. marca 1920 ljubljanska krajevna organizacija JSDS in se obenem proglasiJa kot sestavni del nove delavske socialistične stranke za Slovenijo. Dne 6. marca se je v Mahrovi hiši v Ljubljana zbral zaupniški zbor okrožne politične organizacije za Ljubljano in izjavil ponovmo, da popolno-ma soglaša s sklepom širšega osrednjega DSS za Slovenijo, ki je »pretrgal vsako vez z laži seckiii stičnim i, sebičnimi voditelji JSDS«, izstopil iz nje in osnoval noivo Delavske soc i ailii stično stranko za Slovenijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za združitev s SDPJ/k. Istega dne, ko je bila seja zaupniškega odbora za Ljubljano, sta se ustanovili tudi krajevini organizaciji DSS za Slovenijo na Jesenicah in na Javomiku. »Ujedinjenje« — list ki ga je 13. marca 1920 začela izdajati Delavska socialistična stranka za Slovenijo, je v svoji prvi številki prinesel naslednjo novico z Jesenic: »Delavstvo na Jesenicah je že dolgo časa z nevoljo sledilo politiki, ki jo je zasledovala socialinodernoikra-tična stranica. Našim ljudem ni slo v glavo, da na mi strani mi vedino nastopamo proti kapitalistom, na <] različne starosti je razstrescnih vzdolž poti. 9stali od krajev, ki sestavlja-J° vas Sovodenj v širšem polenu besede — Koprivnik, Javorjov dol, Laniše, Sovodenj v ožjem pomenu besede, Nova Oselica, Podjolovo brdo, Stara Oselica in Hobovše s° pripeti na pobočja oko-toskih vzpetin. Trije studenci ~~ Javorščica, PodosojniŠčica ter Podjelovščica — izvirajo-r.1 Pod tremi različnimi hribi, ™ nekako povežejo mod se Od tod tudi ime Sovodenj. Domovina kovačev, *agarjev, rudarjev in tihotapcev pred nedavnim bi o va- Sl pe mogel kaj prida napi-Komajda sem vedel, kje . Zato sva s fotoreportor- ^ tistega majskega dopol- ita. Ta ima reči, po ka- sprašujeta, v mezincu. skupnosti Anton Peternelj bi bil tudi primeren. Še njega obišoita!« nama je svetovala zgovorna gostilničarka. Pagon, 69-letnii upokojeni cestar, živi v majhni hišici pod gričem, vrh katerega se bohoti sovodenjska šola. Da, cestar je. Toda čeprav ima za seboj le nekaj razredov izobrazbe, čeprav sta bila kramp in lopata celih 35 let njegova zvesta spremljevalca, bolj spominja na kakega profesorja. Tesen prostor, kjer naju je sprejel, s papirji, časopisi, knjigami in rokopisi zatrpana pisalna miza ter slika Cankarja Ln Prešerna na steni so mi dale misliti. Šele kasneje sva zvedela, da je France strasten ljubitelj slovenske besede Ln da rad tudi sam zgrabi za pero. Že od nekdaj volja za izredno aktivnega javnega delavca. Karkoli se zgodi v vasi, Pagon ima gotovo prste zraven. Pred vojno — lota 1937 — je bil tako eden od pobudnikov in organizatorjev akcije, s katero so si Sovodenjčani zgradili lastno šolo. Vseskozi je sodeloval pri krajevnem prosvetnem društvu, danes pa vodi gasilsko društvo. »A sliki Cankarja in Prešerna vaju zanimata? Veste, dobil sem ju med vojno. Nekdaj sta viseti v šolii, toda Nemci so si poslopje izbrali za svojo postojanko in ob tej priliki zmetati skozi okna vse, kar je dišalo po svobodni Sloveniji. Med kramo pod hribom sem zapazil tudi obe podobi. Zakaj bi jih pustil ležati in propasti? Všeč sta mi bili in od takrat krasita tole sobico.« Potlej smo začeli kramljati o Sovodnju. Njegova zgodovina je pestra in zanimiva kot le kaj. Iz vsega, kar sva zvedela s fotoreporterjem, lahko sklepamo, da so vasice, ki 'ga sestavljajo, nekdaj v celotnem gospodarstvu škofjeloškega ozemlja igrale mnogo pomembnejšo vlogo kot danes. Skoraj 1000 prebivalcev je včasih štel Sovodenj. 17 žag — in vse so delale s polno paro — ter 15 mlinov (vsaka deseta hiša je imela svojega) zgovorno priča, s čim so se povečini ubadali ljudje. Obilica lesa in vo de sta iz njih naredila gozdarje in mlinarje, nižje ob potoku, v Hobovšah, pa je cvetelo kovaštvo. Priletni tesarji in golcarji radi povedo, da so hobovške sekire, cepini im skobelniki veljali za najboljše tovrstno orodje v vsej Avstriji. Nekaj malih kovačij še vedno obratuje, vendar danes izdelujejo zidarsko orodje. Kar se gozdarstva tiče, naj kot zanimivost povemo, da bi še pred nekaj sto leti v okolici Sovodnja zaman iskali smrekove gozdove. Les iglavcev so ljudje morali uvažati, šele kasneje, z načrtnim pogozdovanjem, se je tamkaj razbohotijo tudi iglasto drevje. Na Pod brdu pri Ko ran.ru stojita dve prastari poslopji — hiša in kašča — zgrajeni leta 1580, za kateri je dokazano, da sta še iz uvožene smrekovine. Okoliški hribi, zlasti Vrbovec, so na več mestih čudno brazgotinasti in razdrapani. Kot smo zvedeli od Pagona, tem jarkom pravijo francoski zakopi, saj jih. je med leti 1809 in 1813 zgradila Napoleonova vojska. Po prvi svetovni vojni pa so Italijani na Vrhovcu, čisto blizu opuščenih zakonov, postavili vrsto orjaških zaklonišč, saj je nedaleč stran potekala državna meja. »V tistih časih,« pravi Franc, »se je tod okrog razbohotilo tihotapstvo. Zlasti veliko so .švercali' Primorci. Prihajali so čez, kupovali hrano, živino, kavo, tobak in celo mamila ter blago po skivnih poteh spravili mimo carinikov nazaj v Italijo. Tudi naši ljudje so poskušali, ampak jugoslovanska carinska služba ni poznala šale. Ker jih je mnogo padlo, smo nevarno početje opusi; 1:. ,Smo* pravim zato, ker sem tudi sam nekaj časa tihotapil. Toda moja skupina je bila ujeta — k sreči na italijanski strani. Prav tiste dni je v prenapolnjenih koprskih zaporih zmanjkalo prostora in po devetih tednih so me izpustili.« Žal tiha, spokojna pobočja, ki obdajajo doline treh potokov, ne znajo govriti, sicer bi povedala še marsikaj zanimivega. Le malokdo na primer ve, da so na Kopriv-niku med leti 1924 in 1941 kopali bakreno rudo. Raziskave in i/kop je financiral trgovec Alojz Sušnik. Rovov danes ni videti, ker so zasuti. Pač pa nad Planino, vasjo kakih 7 kilometrov od Sovodnja, sedaj spet obratuje majhen poizkusni rudnik. Strokovnjaki želijo ugotoviti, če se splača začeti z obsežnejšimi deli. NAJKRAJŠA, A NAJSLABŠE UREJENA PROMETNA VEZ S PRIMORSKO Pagon nam je pripovedoval tudi o bližnjem prelazu Kladjc, razvodju, ki predstavlja tipično naravno mejo med Gorenjsko in Primorsko. Vode z one strani tečejo v Jadran, studenci pa, ki izvirajo na pobočju, obrnjenem proti Poljanski dolini, se kot pritoki Sore, Save in Donave izlivajo v Crno morje. »Cesta iz Sovodnja čez Mrzli vrh do Idrije predstavlja zelo ugodno prometno vez s Primorsko. Le 17 kilometrov je dolga, torej mnogo krajša od tistih prek Vršiča, prek Žiri (28 km) ali prek Cerknega (32 km). Poleti, šo bolj pa pozimi, ko večina ostalih prelazov ni prevoznih, se zanjo odloči mnogo voznikov. Promet bi bil seveda še precej večji, ampak cestišče je v obupnem stanju, naravnost sramoto nam dela,« se je nazadnje pohudo-val Franc. Podobne besede smo slišali tudi od drugih vaščanov, od uslužbencev podjetja za predelavo plastičnih mas Termopol iz Sovodnja na primer. Le-ti menijo, da bo nemogoča cesta kmalu pomenila oviro za kolektiv, ki se trudi razširiti trg. »Na račun slabega dovoza smo od kooperantov morali požreti že marsikakšno pikro,« nama je zaupal mlad tehnik. Z ugotovitvijo, da je cesta Trebija — Sovodenj nujno potrebna obnove, se strinja tudi predsednik krajevno skupnosti Anton Peternelj. Ampak trenuuno manjka sredstev celo za njeno vzdrževanje, kaj šele, da bi jo asfaltirali. »Vendar upam, da se bo kmalu tudi za to našlo kaj denarja. Skupščina občine Škofja loka si namreč zadnji dve leti zelo prizadeva pomagati Sovodnju ter Poljanski dolini nasploh. Pripravljena je kreditirati podjetje Termopol, katerega strojni park* zlasti pa kadrovska struktura zaposlenih, nista zadovoljiva. S pomočjo njenih strokovnjakov bi kolektiv lahko izdelal dolgoročni plan razvoja, brez katerega danes ni več napredka, in raziskal trg., Žal je omenjena zamisel pri: vodstvu tovarne naletela na odpor.« Da z gospodarsko pomočjo Sovodnju ne gre več odlašati, priča tudi podatek o številu prebivalcev. Po vojni jih; je bilo 750, med zadnjim popisom pa le še 692 — ali blizu 300 manj kot pred nekaj desetletji. Ljudje odhajajo, iščejo si kruha drugje, saj; peščica domačih na pol obrtniških podjetij ne zmore zah posliti vseh. Resnici na ljur bo povedano, tega so v veliki; meri krivi tudi ukrepi, s kan terimi je občina umetno posegla v razvoj posame/uli, komaj osnovanih gospodar-i skih organizacij, jih administrativno združevala (1962) in spet razpuščala. Danes vsa po vrsti komaj životarijo (razen. Termopola seveda). Na SZDL v Skofji Loki vidijo rešitev v koncentraciji po vzoru krajevne prodajalne, ki se je pri-i ključila veletrgovini Loka. Tako naj bi Mizarstvo, ka-. mor Jelovica vse premalo vla-: ga, spojiii s Tccmopokmu Ustrezno rešitev skušajo naj^ ti tudi za druga obrtna podjetja, ki sedaj bolj ali n»o(nj životarijo. 1 Sovodenj je majhna vas z veliko zgodovino. Kako joj ohraniti iin okrepiti, da ne boj postala žrtev sodobnega ča-t sa? Zdi se, da samo skupni napori, skupna prizadevanja! in iskanje rešitve lahko obn rodijo sadove I. Guzelj Golf hotel — največji in najmodernejši hotel na Gorenjskem gradi SGP Gorenje Hotele, šole, stanovanja, tovarniške hale zida SGP Gorenje Odlični spričevali za gradbeno podjetje GORENJC-Radovljica DELAVCI SGP GORENJC SO USPEŠNO OPRAVILI DVA TEŽKA IN ZAPLETENA PRAKTIČNA IZPITA — OSNOVNA ŠOLA V LIPNICI IN GOLF HOTEL NA BLEDU STA NAJLEPŠI DIPLOMI ZA PODJETJE, KI JIH JE GRADILO — GOLF HOTEL NA BLEDU, KI GA GRADI SGP GORENJC, RADOVLJICA, BO NAJVEČJI HOTEL NA GORENJSKEM — KAKŠNA JE CENA IN PROSTORNINA STANOVANJ V VILA BLOKIH V RADOVLJICI — PRVA NAROČILA ZA GRADNJO ZASEBNIH STANOVANJSKIH HIŠ V časopisnih poročilih često zasledimo novico, da so slovesno izročili namenu ta ali oni hotel, to ali ono trgo- 1vino, stanovanjski blok, most .ali kaj podobnega. Ob otvoritvi se govornik običajno zahvaljuje občini, republiki, .investitorju itn. za razumevanje in sodelovanje. Le redko pa slišimo čestitke delavcem, ki so objekt gradili, tehnikom, ki jih vsak nov projekt ' postavlja pred ponovno pri-izkušnjo. Saj dve stavbi nista enaki, prav tako ne dva mosta, dva hotela ali dve tovarniški hali. Golf hotel, največji hotel na Gorenjskem Pred kratkim sem obiskal na Bledu gradbišče, kjer SGP Gorenje gradi novi Golf ho-| tel. To bo največji in najmodernejši hotel na Gorenjskem, last Ljubljana-transpor-ta. V petih nadstropjih bo 150 sob, vsaka soba bo opremljena s kopalnico, sanitarijami, telefonom, večji apartmaji pa še s televizijo, radioaparati in gramofoni. Vsaka soba ima svoj balkon, torej bo to hotel s 150 bal-ikoni. Hotel bo imel dva kopalna bazena s termalno vodo 28 stopinj C (iz lastnega 600 m globokega izvira). V hotelu bo 290 ležišč, prav toliko pa tudi sedežev v glavni restavraciji. Investicija znaša 3 milijarde in 200 milijonov S din. To je največja investicija vseh časov na Bledu. Razumljivo je, da je kolektiv gradbenega podjetja Gorenje prevzel veliko odgovornost, ko se je lotil zidave tega zahtevnega objekta. Vodja gradbišča Stane Cajnko, višji gradbeni tehnik, je v zvezi s tem izjavil: »Hotel smo začeli graditi poleti 1967. leta. Na gradbišču poprečno dela 100 delavcev. To je specifična gradnja, ki je precej zahtevna. Objekt stoji na 64 železobetonskih temeljih v obliki vodnjakov, globine 4 do 12 metrov. Na teh vodnjakih je postavljena železobetonska skeletna konstrukcija. Nizki del objekta, ki obsega dve etaži po 53 m2, ima masivne železobetonske rebraste strope. Zgornji, stanovanjski del hotela, ima su-per železobetonske strope. Samo v eni plošči spodnjega hotela je vgrajenih 560 m3 betona in 80 ton armaturnega železa. Do zdaj smo porabili 450 ton armaturnega železa. Brez stropov smo v objekt vgradili 6240mJ betona, vzidali smo 1600 m3 opečnega zidovja raznih debelin. Golf hotel — ponos gradbenikov Stane Cajnko je povedal še to zanimivo primerjavo: »Pri gradbeništvu sem zaposlen že 32 let. Sodeloval sem pri različnih gradnjah na Gorenjskem: pri zidavi Šport hotela na Pokljuki, 120 metrski skakalnici v Planici, jeseniški banki, pri zidavi stanovanjskega naselja na Koroški Beli, zdravstvenega doma na Bledu, osnovni šoli Gorje, mosta na Belci itn. Toda Golf hotel je največji objekt, pri katerem sodelujem. Menim, da je naše (SGP Gorenje) podjetje sposobno graditi najzahtevnejše sodobne objekte. Razpolagamo z zelo tehničnim kadrom, imamo dobre delovodje, sposoben operativno tehnični kader in dosti mehanizacije. Še dober mesec in hotel bo nared.« Golf hotel na Bledu je nedvomno največji uspeh delovnega kolektiva Gorenje. Rekordni čas gradnje »Ce želiš videti lepo sodobno šolo, potem moraš obiska- ti osnovno šolo v Lipnici pri Kropi,« mi je ondan dejal Stanko Kajdiž, predsednik skupščine občine Radovljica. Posebno pohvalno se je izrazil o telovadnici šole v Lipnici, ki so jo preteklo soboto slovesno izročili namenu. Dušan Poljšak, ravnatelj osnovne šole Lipnica, je dejal: »Junija lani smo preureditev šole zaupali gradbenemu podjetju Gorenje. Komaj smo verjeli, da bi bila šola lahko preurejena za pouk do začetka šolskega leta. Pa vendar smo v nove prostore vstopili že septembra lani. SGP Gorenje je preureditev šole opravil v rekordnem času treh mesecev. In solidno. Na delo nimamo drugih pripomb kot pohvalo za gradbince. Od prejšnjih štirih učilnic jih je zdaj devet, s preureditvijo smo pridobili nove prostore za kabinete, garderobo, kuhinjo, telovadnico in sanitarije. Z delom gradbenega podjetja Gorenje smo resnično zadovoljni.« Devet novih vila blokov Med največje uspehe podjetja Gorenje v zadnjih treh letih poleg Golf hotela in osnovne šole na Lipnici lahko prištejemo še gradnjo tkalnice za Sukno Zapuže, preureditev hotela Krim na Bledu, preureditev Grajskega dvora v Radovljici in gradnjo nove hale za podjetje kovinar Kranj. V zadnjih treh letih je Gorenje sezidal v radovljiški občini 100 novih stanovanj. Trenutno gradijo vila blok za 36 stanovanj. Računajo, da bodo že naslednji mesec začeli graditi drugi vila blok. Po zazidalnem načrtu bo na Cankarjevi cesti v Radovljici devet vila blokov, od katerih ima vsak blok tri objekte z garažami. Višina objektov bo različna: od tri do pet etaž. Projekt je izdelal zavod za urbanizem Bled, ki ga je Gorenje odkupil za 15 milijonov S din. V vila blokih sta dva tipa trisobnih stanovanj: prvi ima 80 m2, drugi pa 67 m2 neto površine. Večje trosobno stanovanje obsega: spalnico 14,26 m2, spalnico 13 m2, dnevno sobo 18,67 m2, kuhinjo 8,39 m2, jedilni kot 7,47 m2, kopalnico 2,31 m2, sanitarije (WC) 2,31 m2, predprostor 7,82 m2, loggia 5,43 m2. In cena (ta verjetno bralce najbolj zanima)? 186.000 S din za kvadratni meter stanovanjske površine. Kljub razmeroma visoki ceni so skoraj vsa stanovanja v prvem vila bloku že razprodana. Pri ceni. ne smemo pozabiti, da imajo stanovalci centralno kurjavo, da so objekti razmeroma nizki in na veliki površini (eden od objektov v vila bloku ima samo eno nadstropje in dve stanovanji). Poglejmo, kaj obsega eno-sobno stanovanje v vila bloku: soba 13,58 m2, kuhinja, 7,41 m2, kopalnica z WC 2,86 m2, garderoba 3,38 m2 in predprostor 5,02 m\ V prva stanovanja v vila blokih se bodo stanovalci lahko vselili že konec tega leta. Podrobnejše pedalke za stanovanja interesenti lahko dobijo pri SGP Gorenje ali pa pri stanovanjskem podjetju Radovljica. Gradnja zasebnih hiš Gradbeno podjetje Gorenje je bilo ustanovljeno 1947. leta. Pred sedmimi leti so se združili z gradbenim podjetjem Bled. Lani je bilo v podjetju zaposlenih 276 delavcev, od tega 151 domačinov. Fluktuacija delovne sile upada iz leta v leto. V zadnjih letih so kupili precej nove mehanizacije, kar jim omogoča gradnjo večjih objektov. Zanimivo je, da v prejšnjih letih sploh niso dobili naročila za gradnjo zasebnih stanovanj; skih hiš, lani pa so dobili naročila zasebnikov za zidavo osmih hiš. To je odsev zaupanja, ki ga občani kaže.i0 do svojega domačega gradbe^ nega podjetja. Ni kaj, delovni uspehi Gorenjca to zaupanj6 opravičujejo. Besedilo in slike: J. Vidic V Radovljici SGP Gorenje gradi vila bloke Kulturne vesti KRANJ — Zveza slepih Slovenije vabi na koncert mladinskega pevskega zbora slepih z Dunaja in Koroške. Koncert bo jutri, v nedeljo, 1. junija ob 10,30 v dvorani Delavskega doma Kranj. Nastop 50-0lanskega pevskega zbora je posvečen 50. obletnici njegove ustanovitve. Pevci so sami izrazili željo, da bi radi gostovali v Jugoslaviji. Pokroviteljstvo nad nastopom je prevzela skupščina občine Kranj. Ker pa glavno mesto Gorenjske ne premore podobne vokalne skupine, bo Avstrijcem vrnil obisk Mariborski zbor slepih. Datum gostovanja še ni določen, verjetno pa bosta zbora nastopila na skupni reviji. JESENICE — Danes, v soboto, 31. maja ob 18. uri bo v gledališču Tone Cufar na Jesenicah velika pevska revija z naslovom Srečanje z našimi zbori. Prijavljenih je 13 pevskih zborov, v katerih nastopa več kot 500 pevcev. V prvem delu prireditve bodo nastopili pionirski pevski zbori iz obeh jeseniških osnovnih šol in iz Kranjske gore, Koroške Bele ter Javornika. V drugem delu večera bodo zapeli mladinski pevski zbori, prav tako iz obeh jeseniških osnovnih šol, z Javornika in Žirovnice ter mladinski zbor jeseniških srednjih šol pod vodstvom Janka Pribošiča. Srečanje bodo zaključili člani moškega pevskega zbora jeseniških železarjev JEKLAR pod vodstvom Poldeta Ulage ter ženski pevski zbor in mešani zbor, oba pod vodstvom Milka škoberneta. Sobotno srečanje jeseniških pevskih zborov bo prav gotovo zanimiva glasbena manifestacija pevcev iz te občine. . KAMNIK — V torek ob 20.30 bo v veliki dvorani doma v Kamniku tradicionalni koncert prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika. -ts KRANJ — Prihodnji teden, od 2. junija naprej se v Brežicah začne XII. srečanje amaterskih dramskih skupin Slovenije. Na tej tradicionalni kulturni manifestaciji bo sodelovalo tudi Prešernovo gledališče iz Kranja, katerega člani se bodo tamkajšnjemu občinstvu in kritikom predstavili s Cankarjevo dramo Hlapci. Predstave bodo v brežiškem prosvetnem domu. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava barvnih reprodukcij: Gradovi ob Loiri (obenem s prikazom gorenjskih gradov). V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nad-• stropju na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava slikarskih del Ive šubica. V II. nadstropju je odprta etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa razstava Poezija — grafika (F. Pi-bernik — H. Marchel; F. Zagoričnik — S. šimonič). Galerijske m muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure. 200 pionirjev — ^slikarjev iz vse Slovenije v Škof ji Loki Ulice in trgi, mostovi in ceste mesta pod Lubnikom so spet polni fantov in deklet s čopiči ter svinčniki v rokah in risalnimi listi ter barvicami pred seboj. Včeraj je namreč v škofjo Loko prispelo 200 pionirjev in 4v likovnih pedagogov iz vse Jugoslavije. Srečanje sodi v okvir Jugoslovanskih pionirskih iger. Gostitelji mladih slikarjev so domači učenci osnovnih šol. Leti bodo danes (sobota) prišlekom razkazali mesto, njegove lepote in skrite zanimivosti. Vsak od udeležencev kolonije si bo potlej sam, po lastni presoji, izbral neki motiv in ga upodobil kakor pač ve in zna. Do 14. ure morajo mali mojstri barvic končati delo, kajti takoj zatem se bo sestala posebna komisija likovnikov in pedagogov ter določila, katere podobe so najboljše. Jutri, v nedeljo, si bomo ta dela že lahko ogledali na razstavi v galeriji Loškega muzeja. Otvoritev je napovedana za 10. uro dopoldan. Ob tej priliki namerava komisija razglasiti rezultate in podeliti nagrade avtorjem najbolj uspelih slik. Podobni likovni prireditvi — srečanje pionir jev-slikar-jev vseh osnovnih šol Gorenjske — smo bili priča že lani. Današnji kulturni dogodek je seveda zajel mnogo več mladih likovnikov, saj presega republiške okvire (udeležili so se ga tudi učenci iz Hrvaške in Srbije). Ni naključje, da so mu dali naziv Mala Groharjeva slikarska kolo nija. Mala zato, ker v škofji Loki že deluje velika Groharjeva slikarska kolonija, prireditev, na kateri se vsako leto zbere kopica domačih in tujih slikarjev. In kaj je osnovni namen srečanja? Gre predvsem za uresničevanje načela Jugoslovanskih pionirskih iger: navezovanje in poglabljanje prijateljskih stikov med mladino vseh narodnosti, spoznavanje domovine in vzgajanje v zdravem socialističnem duhu. Po drugi strani pa takšna srečanja pripomorejo k dvigu kultur- •lavna zahvala V okviru praznovanja dneva mladosti je 27. maja Slovenski oktet brezplačno priredil svoj koncert učencem osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju, igralec SNG Aleksander Valič pa je umetniško podal daljši tekst iz narodnoosvobodilnega boja. Za učence je bil nastop Slovenskega okteta in tov. Valiča pravo doživetje, zlasti, ker polovica učencev te šole sodeluje v pevskih zborih (šola ima štiri zbore in dekliški oktet). Za to kulturno dejanje Slovenskemu oktetu in igralcu tov. Valiču najlepša hvala. Prav tako se zahvaljujemo upravi tovarne Iskra, ki je posredovala to gostovanje. Kolektiv učencev in učiteljev osnovne šole Lucijan Seljak Koncert otroških pesmi v Kranju Na trgu revolucije v Kranju je bil v četrtek popoldne v počastitev meseca mladosti koncert otroških pesmi. Pod vodstvom dirigenta Janeza Kuharja so nastopili otroci iz kranjskih vrtcev iin iz Golnika. Na prireditvi se je zbralo okrog 300 cicibanov in njihovih staršev. Jezik ni kar tako Prošnji je priložiti življe-nepis in spričevalo o zaključeni osemletki. Prošnji je treba priložiti življenjepis in spričevalo o končani (opravljeni) osemletki. Kljub temu da imetnik ni dob;! gradbeno dovoljenje, je začel z gradnjo. Čeprav lastnik ni dobil gradbenega dovoljenja, je začel graditi. Ostali klubi povečajo premalo pozornosti vzgojili mila-di h vozačev. Drugi klubi premalo skrbijo za vzgojo mladih voznikov. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. u. ne ravni prebivalstva, k rasti estetskega čuta mladih, pa tudi ljudi, ki pionirje spremljajo in opazujejo. Pokrovitelsjtvo nad Malo Groharjevo slikarsko koloniju je prevzel predsednik občinske skupščine Skofja Loka Zdravko Krvina. I. G. FILM Poletna vročina že pošleno pritiska. Filmski sporee" se počasi prilagaja zunanji tempera! uri. Težja dela se umikajo lahkotnosti in vedrostu Nič zato, saj včasih vsi za hrepenimo po zabavi. Za nekaj trenutkov se hočemo umakniti sivi vsakdanjosti. Film, ob katerem se boste nasmejali do solz, je ameriške proizvodnje in se imenuje Rusi prihajajo, Rusi prihajajo. V dveurnem posnetku je duhovitih zapletljajev na pretek. Režiser se je na vso moč posmehnil slabostim in predsodkom, ki še vedno tičijo v naših srcih. Pa poglejmo, kako je bilo v neki ribiški vasici ob ameriški obali. Sovjetska podmornica je nasedla. Mornarji so iskali pomoči, vaščani pa so prepričani, da jih »sovražnik« hoče napasti. Ubogi in preprosti prebivalci, ki jih je propaganda o nevarnosti Sovjetov popolnoma zmešala, so se pripravili na najhujše. Ob koncu pa le zmaga zdrava pamet* Komedija je živahna in iskric va. Mnogi kritiki so jo uvrstili na prvo mesto 1. 1967. Režiser: Norman Jevvison, igrajo: Carl Rainer, Eva Maric Saint, Alevk Avkin in drugi. Distribucija »Vesna« Lju* bi jana. Francoska kriminalka Ble* dolični ubijalec je izdelana 2 rutino in s posluhom za raz-> členjevanje sle po ubijanju* Alen Delon je hladnokrvni ubijalec, vklenjen v svet, ki ga pritiska k tlom. Njegov lik nam režiser predstavi v vsej pošastnosti in okrutnosti. Za vse ljubitelje kriminalk bo ta film spet doživetje svoje vrste. Režiser: Jean Picrre Mel-villc, igrajo Alain Delon. Nia-thalie Delon, Franeois Pei r, distribucija »Vesna« Ljubljana. Na \vesterne naša podjetja nikdar ne pozabijo. Zapleti in razpleti so običajni skorajda v vseh. V filmu Na svidenje Texas spet zmaga pravica nad zlim. Za avanturistični film V smeri Santa Cruz velja ena* ka ocena — po ustaljenih tirih do cilja. Pivo delo so posneli Francozi, drugo pa Italijani in Francozi. Spored je torej pripravljeni za različne okuse. Priporočamo predvsem komedijo Rusi prihajajo. B. česen Revifa mladinskih pevskih zborov škofjeloške občine V počastitev 50-lctnice ZKJ in praznika dneva mladosti je občinska pionirska komisija priredila v prostorih galerije na loškem gradu občinsko revijo mladinskih pevskih zborov. Na reviji se je obiskovalcem predstavilo 9 zborov: trije otroški, pet mladinskih in mešani zbor gimnazije škofja Loka. Pred začetkom revije, ki se jo je udeležilo mnogo kultur-no-prosvetnih delavcev škofje- Regres je umrl Tako nekako ugotavljajo šolniki zdaj ob koncu šolskega leta, ko se z učenci menijo o tradicionalnem končnem šolskem izletu. Popustom v pravem pomenu besede je ostala zvesta le železnica, ki daje za skupine tridesctcdstolni popust. Natančno tolik popust priznavajo tudi avtobusna podjetja za šole. Vendar pa je stvar drugačna, če začnemo s svinčnikom v roki preračunavati. Avtobusni kilometer Je pri avtobusnih podjetjih različen — od 280 do 340 iV.n (starih). Po dogovoru med avtobusnimi podjetji pa je cena za sedež 12 starih oziroma 8,4 din, če upoštevamo trideset odstotkov popusta. Ce to ceno sedela pomnožimo s sedeži, (42 jih je v avtobusu poprečne) in še krat prevoženi kilometri, potem se cena izleta s popustom bistveno ne razlikuje ali pa je še večja, če je iziet daljši, od najemnine avtobusa brez popusta. Republiška izobraževalna skupnost je letos zelo skoparila z vsoto, namenjeno šolani za delno kritje stroškov šolskih izletov. Kranjska temeljna izobraževalna skupnost tma v blagajni samo milijon dve sto tisoč starih din za Solike izlete. Vsota je tako majhna, da se jo komaj zdi vredno delili, saj je na primer lani samo osnovna šola France Prešeren za svoje Izlete porabila več kot pa je omenjena vsata. Posebna komisija, v kateri so Ir'li ravnatelji osnovnih šol, je morala salo-monsko razdeliti denarje. Odločili so se tako, da bodo večji del teh sredstev dodelili za izlete šolam, ki so najbolj oddaljene od Kranja, samim kranjskim šolam pa nič. Šolniki bodo morali pa računati samo z denarjem, ki ga imajo v ta namen šole same (če ga imajo), ostalo pa bodo prispevali starši. Morda bo šolam uspelo dobiti sredstva za izlete tudi kje drugje. L. M. loške občine, je tovarišica Mara Jelovšek razdelila priznanja šestim kulturnim delavcem, ki so se posebej odlikovali pri delu z mladino. Zlate značke so prejeli ravnatelj osnovne šole Škofja Loka Franc Vidmar, profesorja telesne vzgoje Franc Kalan in Tone Pogačnik ter učiteljici Jagodičeva in Koželjeva. Priznanje pa je dobila tudi tovarišica Jelovškova sama. Prvi se je predstavil otroški zbor osnovne šole škofja Loka, ki je pod vodstvom Jasne Kalanove zapel štiri pesmice Mire Voglarjeve. Kot drugi je z nekaj skladbami nastopil otroški pevski zbor osnovne šole Gorenja vas. Najbolj je ugajalo delo F. J. Havdna »Nič ne jokaj, sestrica«. Zbor je vodil Ivan Milanez. Zadnji med otroškimi pevskimi zborčki pa je zapel pionirski pevski zbor osnovne šole škofja Loka pod vodstvom Tomaža Buha, ki se je prav tako predstavil s tremi skladbami. Hud boj na prestiž se je vnel med mladinskimi zbori. Zelo enakovredna sta bila številčno najmočnejša zbora z osnovne šole škofja Loka in Trata. Oba sta se gledalcem predstavila s tremi pesmimi. Seveda velja omeniti tudi mladinski pevski zbor iz Železnikov. Burnega aplavza so bili deležni člani mešanega pevskega zbora gimnazije Škofja Loka, ki se je nedavno tega udeležil tudi medobčinske revije v Kranju. Ivo Kržišnik NilillllailMiiiliMiHlitItilillitIttllHitkiUIIIUUiiUllUniUlilitliiill........,wmhUll!UlillkuwH.im..m.mUutlhniim,miiumuili»Htiik.tiillltii. Potrošniki rjavega premoga! KJE IN KOLIKO BOSTE PRIHRANILI? Zasavski premogovniki Trbovlje so od 1. III. 1969 dalje občutno znižali E ceno rjavega premoga — kosovca, kockovca in orehovca. Ker sta čas In količina izrednega znižanja omejena, vam svetujemo — POHITITE Z NA-= KUPOM! Po izredno znižani ceni lahko nabavite rjavi premog pri naslednjih trgovskih = podjetjih: # Veletrgovina KURIVO Ljubljana # Trgovsko podjetje KURIVOPRODAJA, Ljubljana # Veletrgovina DOM (bivše KURIVO Maribor) # Trgovsko podjetje 1 SMREKA Maribor # Trgovsko podjetje KURIVO, Kranj 9 KOVINOTEHNA, Celje, poslovna enota UNIVERZAL Jesenice # KOVINOTEHNA, Celje, po j§ slovalnica 9 liuinMiinfUiMiiiiiMiHiamiiJiiUiiuiiim i : i tt Industrija konfekcije Hodna oblačila Ljubljana, Tolstojeva 9a Pravkar smo prejeli na zalogo letne obleke in hlače Oglejte si pestro izbiro v naših prodajalnah V KRANJU, JLA 2 (pri kinu Center) NA JESENICAH, Cesta Maršala Tita 35 UGODEN NAKUP NA KREDIT BREZ POROKOV ZA 6 MESECEV INDUSTRIJA GUMENIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV SAVA KRANJ isce finomehanika za zasedbo DM vzdrževalec merilnih instrumentov Pogoj: % izučen finomehanik s 3 letno prakso, Q poskusno delo 2 meseca, © odsluženi vojaški rok. Pismene prijave sprejema kadrovska služba najkasneje do 4. junija 1969. Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje 8 štipendij za študij na STS Kranj predilski odsek. Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, kadrovsko socialna služba, kjer dobite tudi vse informacije. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo oz. potrdilo c vseh do sedaj opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in višini osebnih dohodkov staršev. Upošteval: bomo samo tiste vloge, kateri bodo priloženi vsi potrebni dokumenti Razpis velja do 25. junija 1969. Kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije do 25. julija 1969 Komisija bo pri izboru štipendistov upoštevala kriterije piavilnika o štipendijah v Gorenjski predilmci. Zaradi specifičnosti dela je zaželjeno, da so dijaki moškega spola 5555555555555UY5555555555 94549893571^ 372^945^520757635^45268^5536 800 nastopajočih v Krizah Čeprav je do tradicionalne-Sa, letos že osmega, športnega tedna v Križah pri Tržiču h slabih 14 dni, pa je za to veliko manifestacijo praktično že vse nared. Organizator, telovadno društvo Partizan v križah, ima sedaj le to skrb, da prireditev ne bo pokvarilo slabo vreme. Za sam športni teden kot tudi za zaključno Prireditev v nedeljo, 15. juni-Ja. lahko trdimo, da bo to ^a izmed največjih športnih In množičnih manifestacij na Gorenjskem v zadnjih letih, bo na njej sodelovalo 809 nastopajočih. športni teden se bo začel v sredo, 11. junija z namizno-teniškim turnirjem, na katerem bo nastopilo najmanj 10 *ip s tremi člani. Prihodnje-?5 dne, to je v četrtek, 12. Junija, je na sporedu šahov-J*> bizoturnir, na katerem bo sodelovalo okoli 60 šahi-J*°v- V petek popoldne se zacei mednarodni roko-nu.'tni turnir, na katerem P^o nastopile ekipe iz Trži-Križ, Dupelj, Radovljice, f-tanja in Borovci j. V sobo-*° Popoldne se bo v Kri-gjj zbralo okoli 150 gorenj-tabornikov ki bodo "ato odšli na pohod po par-i'zanskih poteh v Gozd, .nano partizansko vasico, ki ^ oila med vojno požgana. u bodo taborniki razpeli v°je šotore in se prihodnji *Ja"">. vrnili na zaključno pri-"s^Ktev športnega tedna. V soboto zvečer 11. junija, bo v rfjrah nastopila tr/iška ^dba na pihala, v kultur-eni programu pa bodo sodc-^vaIo kar tri folklorne sku-5!5?» in sicer »Karavanke« iz ^r/iča, z osnovne šole heroja •>)zerja in učenci osnovne . e iz Križ, poleg njih pa £° sodeloval še pevski oktet * Kovorja. Slovesen zaključek športne-JJ tedna bo v nedeljo, 15. ju-nJa> Popoldne. Na množič-jj T* telovadnem nastopu Jtv ° SOt,eIovaIa športna dru-ciotK °roan' telovadci, atleti, Čeo • Podmladkarji Rde pri kr'ža, šolska mladina, ci Pa«niki JLA, športni letal- kad ^ 'z ^esc m Paaa'c'> K llndličnikl šole »Franca klozniana({ \z Ljubljane, fol-h t** s^uP>na »Karavanke« ki r*'ča, gorenjski taborni-Wh8i°rski reševalci, lovci ter d,n« godbi iz Tržiča in vel j. Vili G. ,EXOTERM Kcnilčna tovarna KRANJ takoj zaposli DVA DELAVCA 2a izmensko delo v proizvodnji °8oj je odslužen vojaški rok. jjjniene prijave z opisom . *Bdanje zaposlitve sprega splošni oddelek, Exo-m Kranj, Stružcvo 66 «o 7. junija 1969. Predstavniki vojaških paktov se po navadi pogovorijo več na sestankih za zaprtimi vrati, kakor potem beremo v njihovih uradnih sporočilih. Tudi zunanji ministri obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo (SEATO), ki so se prejšnji teden zbrali Bangkoku, so se najbrž marsikaj pomenili brez vsiljivih poročevalcev. Toda to, kar je najvažnejše, ne more ostati tajno. In najvažnejše za pakt SEATO je to, da se je preživel. Druga svetovna vojna s prihodom Japoncev in potem z razsulom evropskega kolonialnega imperija je bila odločilna prelomnica za Azijo. Kolonialne sile v prvih letih po vojni niso razumele — ali niso hotele razumeti — kaj se dogaja. Azijski prerod jih je kmalu poučil. Toda ena izmed »belih« velesil, ki sicer ni bila kolonialistična v »klasičnem« smislu besede — ZDA — je bila na koncu vojne s tisoči ladij, desetti-soči letal, stotisoči vojakov in z atomsko bombo nesporna gospodarica necelinskega dela Azije in Tihega oceana. Prav zaradi svoje velike moči so Združene države mislile, da bodo lahko oblikovale azijski prostor »po svoji volji in podobi«. Toda šele zdaj, po toliko letih strašne vojne v Vietnamu, ki pomeni vrh njihovih azijskih zablod, se je Washingtonu začelo svi- Nov veder tati, da so bile skoraj vse milijarde dolarjev, zmetane v brezno Dullesove doktrine o »brzdanju« komunizma, propadla investicija. Zakaj ZDA so se ves čas po drugi svetovni vojni bojevale v Aziji proti nečemu, kar so imele za komunizem, oziroma so trdile, da je komunizem. Brez dvoma, komunizem je zmagal na Kitajskem in v Severnem Vietnamu in na Severni Koreji. Toda komunizem kot mednarodna zarota, ki jo vodijo iz enega središča — Dullesov nauk — to ni bil. Bilo je gibanje, ki ga nekateri imenujejo azijski nacionalizem, drugi drugače. Bil je »novi val«, ki je preplavil Azijo, val neodvisnosti. Kako si je sicer mogoče razlagati, da nekomunistična Indonezija še danes noče nič slišati o vojaških paktih? Ali Indija aH Burma? Američani so začeli spoznavati, da ne morejo več biti »svetovni orožnik«. Ne morejo, ker kratko malo celo oni niso tako močni. Zato se skušajo zdaj izvleči iz Vietnama, ne da bi morali v celoti odpisati vseh svojih orjaških investicij tam. Svojim zaveznikom v SEATO govorijo, da bodo ZDA še naprej stale za njimi, da pa morajo predvsem sami poskrbeti za svojo varnost. To je ameriški zunanji minister Rogers Strelsko tekmovanje ob dnevu mladosti Ekipa Iskre prva V nedeljo, 25. maja, je bilo v Predosljah v počastitev dneva mladosti strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo pet ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa strelske družine Iskra Kranj s 766 krogi od tisoč možnih. Na drugem mestu je SD Tone Nadižar (752), na tretjem pa SD Franc Mrak Predoslje (699), na četrtem druga ekipa SD Franc Mrak (679) in na petem mc- KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINA1, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna lomila za: % kokoši nesnlce in piščance % krave molznice in tele ta # prašiče # koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra stu SD Janko Mlakar iz Šenčurja s 613 krogi. Med posamezniki so bili najboljši: Rajko Rozman (164 krogov od 200 možnih), 2. Ivo šter (Franc Mrak) 159 in 3. Stane Mravlje (T. Nadižar) s 159 krogi. Isti dan se je ekipa strelske družine Franc Mrak iz Predoselj udeležila tudi strelskega tekmovanja v Cerkljah kjer je zasedla prvo mesto* s 609 krogi od tisoč možnih. Druga je bila ekipa Šenčurja, tretja pa ekipa Cerkelj. Med posamezniki na tem tekmovanju pa so bili najboljši: Zirovnik (Šenčur), Umnik (Šenčur) in Umnik (Predoslje). A. ž. DEŽURNI VETERINARJI V JUNIJU 1969 Od 30. 5. do 6. 6. BEDINA ANTON, Kranj, Ješetova 30 tal. 21-207 od 6. 6. do 13. 6. VEHOVEC SREČKO, Kranj, Stošičeva 3, tol. 21-070 od 13. 6. do 20. 6. RUS JOŽE Cerklje, tel. 73-115 od 20. 6. do 27. 6. VEHOVEC SREČKO, Kranj, Stošičeva 3, tel. 21-070 od 27. 6. do 4. 7. BEDINA ANTON, Kranj, Ješetova 30, toi. 21-207 povedal svojun zaveznikom v Bangkoku. Kaj je povedal ameriškim zaveznikom v Sai-gonu, je več ali manj stvar ugibanja, toda znano je, da jim je v bistvu to, da Američani ne morejo večno ostati v Vietnamu — • ne zato, ker Amerika ni dovolj močna, da ne bi mogla vzdržati vojaško v Vietnamu še dolgo vrsto let — ampak zato, ker Amerika izgublja vietnamsko vojno v Ameriki. Ameriško ljudstvo je naposled dodobra spoznalo, da je vietnamska vojna najbolj »nepotrebna« vojna v ameriški zgodovini in po vsej verjetnosti edina, iz katere Američani ne bodo izšli kot zmagovalci. V nedeljo 1. junija bodo francoski volivci glasovali za novega predsednika republike, ker je predsednik de Gau-lle konec aprila odstopil, ko so Francozi na referendumu zavrnili njegov predlog upravnih in socialnih reform. V slabem mesecu dni po de Gaullovem odstopu se je položaj v Franciji v nekaterih o/.irih razčistil, v drugih pa še bolj zapletel. Razčistil se je v tem smislu, da je zdaj francoska desnica dobila dva kandidata. Prvi je bil znan od samega začetka. To je Pompldou, bivši ministrski predsednik v de Gaullovi vladi. Drugi kandidat, predsednik senata Poher, se je po kratkem omahovanju odločil, da bo kandidiral, ko so mu rezultati anket javnega mnenja povedali, da ima precej upanja na izvolitev. Povedali so mu celo to, da bo zmagal, če bo prišlo do drugih volitev. (V Franciji se morajo volitve ponoviti, če kandidat za predsednika na prvih volitvah ne dobi absolutne večine). Francoska levica je v dosti slabšem položaju. Kakor se ni znašla lani po majskih študentovskih nemirih v Parizu, tako je ostala tudi zdaj razcepljena. Zdaj še bolj, ker je okupacija CSSR še povečala nezaupanje med nekomunistično levico in komu nisti. Zato ni potrebno ugibati, kdo ho v nedeljo zmagal v Franciji. Zmagala bo desnica ob podpori sredine. Ljudje in dogodki GIMNAZIJA V KRANJU razpisuje vpis V I. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 1969/70 Gimnazija v Kranju bo sprejela v šolskem ietu 1969 70 v prvi razred 120 novih učencev. Pogoji: a) uspešno dovršena osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika b) kandidat ne sme biti starejši od 18 let c) pri izbili kandidatov bodo imeli prednost učenci z boljšim učnim uspehom v osnovni šoli in boljšim znanjem, ki ga bodo poka/ali pri preizkusu znanja pred sprejemom d) ob enakih pogojih imajo prednost kandi-.. dati iz občin Kranj, Radovljica in Tržič Rok za prijavo: Uprava šole bo sprejemala prijave do vključno ponedeljka, 23. junija 1969. Priloge: Prijavi (obr. 1,20), kolkovani z 0,50 din je treba priložiti še: 1. spričevalo o dovršeni osnovni šoli (original) 2. izkaz o uspehu in vedenju 3. rojstni list Zakasnelih prijav in prijav brez ustreznih prilog komisija ne bo upoštevala. Pred sprejemom bodo vsi kandidati opravljali preizkus znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Preizkus znanja bo 75. in 26. junija. Kandidati naj se zberejo na gimnaziji 25. junija ob 7.30. K preizkusu znanja prinesejo pero, svinčnik, tri'iot-nHc in šestilo. Razpisna komisija gimnazije v Kranju Bellamv je prebledel. »želim si le, da bi se motili,« je dejal vznemirjen in se začel tipati po žepih. »Ali imate svoje ključe pri sebi, Timms? Jaz sem svoje pustil v pisarni. Poročevalec ste, Mr. Rae, icda upam, da zaradi te stvari ne bo nobene nepotrebne senzacije. To bi nikakor ne bilo v našem interesu.« Timms je potegnil iz žepa šop ključev, naglo našel pravega in previdno odprl vrata ter pokukal v sobo. Moža, ki sta stala za njim sta opazila kako se je zdrznil. »Kaj je,« je vprašal Bellamv. Detektiv se je obrnil in počasi spregovoril: »Na tleh leži človek, mrtev je.« »Mrtev?« Timms je prikimal in na stežaj odpri vrata, da sta oba lahko videla truplo. Peter je samo bežno zagledal šop sivih las, nato je Timms spet zaprl vrata. To je zadeva policije, Mr. Bellamv,« je izjavil odločno. »Nedvomno gre za umor.« Peter mu je dal prav. »Tega mnenja sem tudi jaz. Najbolje bo, Mr. Bellamv, če takoj pokličete Scotland Yard in zahtevate višjega inšpektorja Flagga. Povejte mu, da se je to zgodilo v apartmaju Mr. Dargija, pa bo takoj tu, to vam lahko zagotovim.« 61 Timms ga je z zanimanjem gledal. »Kaže, da precej več veste o tem, Mr. Rae.« Peter se je jezno nasmejal. »To ni prav nič čudnega, moj nos kar voha presenetljive smrtne primere, seržant.« Oddahnil se je. »Na vso srečo ni to Dargi, to je vsaj trohica dobrega pri vsem tem.« Se enkrat je odprl vrata in stopil čez prag, toda Timms ga je takoj prijel za rokav. »Jaz ne bi šel noter, Mr. Rae. Prepustite vse skupaj za to določeni policiji. Bolje je, če se mi ne vmešavamo v to. »To je popolnoma pravilno,« je dejal Peter. »Rad bi ga samo od daleč pogledal. Obstal je precej daleč od trupla in detektiv je slišal, kako je prestrašen zajel sapo. »Ali ga poznate,« je vprašal. »Da, poznam ga,« je odvrnil Peter s tresočim glasom. Zdi se mi, da je umrljivost zadnje čase posebno velika v juridičnem poklicu. To je Rowe. Bil je pravnik.« In njegov pogled je zdrsnil prek nebogljeno iztegnjenega telesa, ki je bilo nekdaj Septi-mus Rowe. 31. Bellamv se je spet osvestil. »Na, zdaj pa imamo! Saj to je strašno«, je zastokal. »Le kdo naj bi ga bil umoril? Ali Dargi?« Ves zmeden je gledal detektiva. »Zaklenite vrata, Timms! Priti moramo na Ja- sno. Ne hi rad slišal, kaj poreče Mr. Park, ko se vrne.« Timms je zakašljal. »Mnogo važnejše je, da nemudoma obvestimo policijo, Sir. Poznam predpise in če bomo zdaj zamujali dragocene minute, bodo hoteli vedeti vzrok za to.« Poslovodja je uvidel, da ima detektiv prav. »Klical bom iz svoje pisarne. Scotland Yard, ste rekli? In višjega inšpektorja Flagga? Počakajte tu, dokler se ne vrnem!« In odhitel je. Peter si je prižgal cigareto in z zaprtimi očmi premišljal. Kakšno obvestilo neki je zvabilo Rovveja tu sem v smrt? No, zdaj je odstranil Dargi tudi zadnjo sled. Dvignil je glavo in pogledal Timmsa. »Ali sicer niste naleteli na nikogar v veži?« je vprašal. »Na kakega tujega človeka?« Timins je zanikal. »Jaz ne, toda morda je Priče koga videl. To je eden naših pažev in je imel danes popoldne približno eno uro službo v tem nadstropju. Eden od gostov, Amcrikanec, ki stanuje v vogalnem apartmaju, je povabil nekaj poslovnih prijateljev na odhodnico, ker se vrača v domovino.« »Dajte, pokličite fanta!« je dejal Peter. Detektiv je okleval. »Ne vem, če bo Mr. Flaggu prav, da posegamo v to zadevo pred njim?« »Flagg je v tem trenutku vse preveč zaposlen,« je dejal Peter. »Pravkar so ga klicali k drugemu umoru in prepričan sem, da nam bo tudi za najmanjšo pomoč hvaležen. Odgovornost prevzamem nase.« Timms se je dal prepričati. Stopil je k telefonu: »Mr. Bennett? Prosim, pošljite takoj v Mr. Dargijev apartma Priceja!« čez nekaj trenutkov je bil dečko že na mestu. Imel je menda celo uro opravka na drugem koncu nadstropja in zato ni mogel ves čas paziti na ostali del hodnika. »Ali ste videli, da je Mr. Dargi prišel v stanovanje ali pa odšel iz njega?« je vprašal Peter. Toda dečko Mr. Dargija sploh ni videl, pač pa Mr. Morana, ki ga je dopoldne enkrat poklical in mu Izročil pismo, naj ga odda na pošto. Tudi tistih nekaj minut, ki jih je prebil v sobi, ko je čakal, da je Mr. Moran napisal na pismo naslov in nalepil znamko, se Mr. Dargi ni prikazal. »Vzel sem pismo,« je dejal Priče, »in ga odnesel v prvi nabiralnik.« »Pa tudi nobenega neznanega človeka niste srečali ali videli v nadstropju?« je poizvedoval Peter. Priče se je natanko spominjal. »Ed'ni tuiec, na katerega sem poslal pozoren, je bil možak, ki sem ga srečal na zadnjih stopnicah,« je odvrnil, »toda to je bilo na oni strani, na drugem krilu.« »Kdaj je bilo to?« »Nekako pred pol ure,« je odvrnil paž. Za tujca se ni zmenil kdovekaj, vendar se je spomnil, da je bil velik in krepak. »Začudil sem se prvi hip sicer, kdo naj bi to bil, nato pa pozabil nanj,« je dejal. Timmsu pa se je zadeva s tujcem zdela bolj važna. »S to tvojo izjavo policija najbrž ne bo zadovoljna, dečko moj. Boš že moral nekoliko bolj napeti svoje možgane! Zdaj pa sedi tja-Ie in molči!« Peter je vrgel cigareto v kamin. Zadeva se je očitno vedno bolj zaoletala in vendar se tujca, ki ga je bil videl Priče, kar t;?ko ni moglo povezati z Dargijem. Vorašal je še nekaj in odgovoril mu je Timms. »Zadnje stopnišč;.'? To je namenjeno pravzaprav samo za nameščence, Mr. Rae. Gostje ca zelo redko uporabljajo. Seveda se to tu in tam le pripeti in če je bil možak tuj v hotelu, ni nič čudnega, če se je zmotil in zašel.« V tem se je vrnil Bellamv. »Poklical sem Scotland Yard,« je reko!, »in inspektor Flagg je že na poti sem.« i »Prav,« je rekel Peter. »Prosim, povejte mu, ko pride, da sem šel v Megleni krog!« Hitel je po stopnicah proti izhodu. Napetost v njem je vedno bolj rasla in odločitev se je naglo bližala, to je dobro čutil. V manj kot eni uri bo lov v polnem razmahu in obenem snov za reportažo, ki bo bralcem zapirala sapo. Ko je stopil na cesto, je še vedno deževalo in mrzel sever mu je bril v obraz kot bi ga zbadal z iglami. Pomigal je taksiju in vstopil. »V Megleni krog,« je rekel. »Ali ga poznate?« »Kaj bi ga ne,« se je zasmejal. »Vsak večer vozim tja goste, toda tako zgodaj res še nisem vozil. Ljudje se najbrž raje opijejo zvečer.« Odpeljal je, Peter pa je strmel skozi okno v dež. Ali naj se ta znorela drama res kon ča tu, kjer se je začela, v Meglenem krogu? Nekaj usodnega je bilo v tej misli. Tja ga je šele pred nekaj dnevi zapeljala njegova radovednost, tam je bil tisti večer, ki naj bi postal zanj tako usoden, ko je srečal seržanta Gageja, tam je spoznal Jane Selby, da, njo. Zamislil se je in se nenadoma znašel sredi rožnatih sanj o bodočnosti, ko je mislil nanjo. Ko bo enkrat vse za njim, si je mislil, se bo otresel spomina na te grde doživljaje morda s pomočjo kakšnega poročnega potovanja v inozemstvo. — Moj mož telefonira, v pisarni... Pravi, da si ga ti zadržal Konjsko meso staro 50000 let Ameriškemu vesoljcu VVilliarnu Andcrsu so na kosilu v klubu raziskovalcev v New Yorku ponudili konjetino staro 50.000 let. Astronavt je meso pokusil, nato pa pripomnil, da ima njegova vesoljska govedina boljši okus. Kasneje so mu pojasnili, zakaj je meso, ki ga je pokusil, tako staro. Konj je bil padel v ledeno razpoke v ledeniku na Aljaski pred kakimi 50.000 leti in takoj zmrznil. Meso jc bilo v naravnem hladilniku in se ni moglo pokvariti. VODORAVNO: 1. ciklama, korček, 7. prizadevanje, trud, 12. slov. skladatelj in zdravnik, 13. in 21. pomembno dramsko delo Bralka Krefta (dve besedi), 14. psevdonim dramskega kritika Filipa Kumbatoviča, 15. kositer, 16. ptica pevka z rumenim kljunom, 17. gnus, 18. nerazpoložena, 20. kratica »pleno titulo«, 24. kemični znak za silicij, 26. nemški pesnik, naprednega duha, ki se je zameril nemški aristokraciji in je živel potem v Parizu (Heinrieh, 1797—1856), 27. koralni otok, 30. žuželka z ostrim pikom, 32. del posode, 33. jegulje, 34. konglomerat, 36. bivši predsednik ZDA, ki je nasledil Roosvvelta (Harry), 37. slov. gledališka igralka (Štefka), 38. svet, kjer se zemlja plazi. NAVPIČNO: 1. spodrsljaj, 2. predstojnik samostana, 3. m0" del, oblika, 4. izdajalec, človek, ki ovaja, 5. veletok v zahodi1 Evropi, 6. kratica za »na primer« (lat.), 7. zunanji ministeIf Italije, ki je pravkar na obisku v Jugoslaviji (Pietro), 8. ke| mični znak za aluminij, 9. barva igralne karte, 10. obramb1^ nasip, 11. razvoj, večanje, 13. klani trakovi iz lesa (za izde-°va, nje košev, košar itd.), 15. nekdanji italijanski fašistični zui^' nji minister, ki ga je dal Mussolini ustreliti (grof Galeaz*0'' 18. junakinja romana danskega književnika Hansa Christia11 Andersena, 19. mestece v Sibiriji, severno od Balkaške£, jezera, 22. oprsnik, 23. najmanjši deli snovi, 24. star deii»r*' drobiž (dvajseti del libre), 25. desni pritok Donave na B'|V1' skem, 28. luka v Alžiru, 29. okence, 31. drugo ime za f'n/s.., pristanišče Turku, 33. znamka brezalkoholne pijače, 35. p'i" Starih Slovanov, 36. kratica za »tega leta«, MEGLENI KRO INFORMAZIONI TURISTICHE TURiSTIC FREMDENVERKEHRSNAGHRIGHTEN Majolike so »doma« v kamniškem Svitu »Nas oddelek za dekorativno keramiko, kjer izdelujemo Majolike, okrasne krožnike, Pepelnike in vaze, je bil vse do nedavna peto kolo v naši tovarni. Razlogi za to so bili Predvsem v neurejenih prostorih, sedaj pa se položaj bistveno popravlja. Najprej ie bilo v tem oddelku le šest zaposlenih, sedaj imamo že šest risark in 4 oblikovalce, kmalu pa upamo, da bomo uredili tudi vprašanje primernega prostora,« nam je pred dnevi dejal direktor industrijskega kombinata Svit iz Kamnika Maiks Lavrinc. Naš namen je najbrž razviden že iz teh vrstic. Namenili smo se pisati o majolikah, tistih majolikah, ki jih opeva- jo tudi narodne pesmc. Majolike so poleg tega, da so izredno iskana turistična in spominska znamenitost, znamenite tudi po tem, da se njihova izdelava pred sto leti ni spremenila vse do danes. Se danes v Svitu delajo majolike ročno, od oblikovanja gline, slikanja vzorcev, le žge- (nadalj. na 12. str.) 6 OS PA SVETA Se enkrat objavljamo smer današnje poti Glasovih izžrebancev. Bralci-naročniki, na jesen, ko °° spet žrebanje, pa ste lahko izžrebani tudi vi .— Srečno pot. TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. Holandski in švicarski par sta si ogledala gradnjo kranjskega hotela Prihodnje leto, med Kmečko ohcetjo so vsi letošnji mladi pari povabljeni v novi kranjski hotel Kranj, 30. maja — Pred današnjo fantovščino v Motelu Medno sta si ob 9. uri dopoldne ogledala gradnjo novega kranjskega hotela holandski in švicarski par na letošnji kmečki ohcoti. Na gradbišču bodočega hotela ju je pozdravil direktor Turističnega prometnega podjetja Creina Kranj tovariš Tjčar, vso srečo pa jima je zaželel tudi podpredsednik kranjske občinske skupščine tovariš Janez Sušnik. Tako sprejem kot ogled sta bila še posebno zanimiva. Oba para sta morala namreč po lestvi na dosedanjo vrhnjo ploščad nedograjenega hotela. Oba para - holandski in švicarski - sta bila prijetno presenečena nad razgledom in delom mesta. Se bolj pri- jetno presenečena pa sta bila, ko so jima povedali, da. so prihodnjo leto — med kmečko ohcetjo 1970 — vsi letošnji mladoporočenci s kmečke ohceti povabljeni v novi kranjski hotel, ki bo zgrajen v začetku leta. Ob tej priliki pa so obema mladoporočencema predstavili tudi bodočega direktorja novega hotela Turističnega prometnega podjetja Croima Kranj. Bodoči direktor bo namreč sedanji direktor Molela Medno tovariš Boris Lieber. Bo še deloma sončno in toplo. V nedeljo pa so že možne krajevne plohe. Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu. Izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BLED—BOHINJ GLAS * 12 STRAN Majolike so »doma« v Svitu (nadalj.z 11. str.) jo jih v strojnih pečeh, čeprav bi lahko rekli, da je »melo izdelovanje majolik, okrasnih krožnikov in drugih keramičnih predmetov v kamniškem Svitu v začetku bolj prizvok nadaljevanja tradicije, je danes bistveno drugače. Povpraševanje je tolikšno, da množice naročil s sedanjimi zmogljivosti sploh ne zmorejo. Vendar, kot lahko povzamemo iz direktorjevih besed, se bo položaj bistveno izboljšal in kmalu lahko pričakujemo, da bodo kamniške majolike še hitreje prišle do kupcev. Spretne oblikovalce znanih majolik in drugih okrasnih predmetov smo zmotili pri njihovem delu v oddelku za dekorativno keramiko industrijskega kombinata Svit. Vodja tega oddelka Marica Ftičar je takoj pristala, da odgovori na nekaj naših vprašanj. »Prvotno smo uporabno keramiko delali zaradi tradicije in zaradi tradicije se je naš oddelek tudi obdržal, čeprav je naš delež v celotni Svitovi proizvodnji precej majhen. Zadnja leta so naši izdelki vse bolj iskani In deloma le po naročilih, katerim pa ne moremo vsem ustreči.« 400 GRBOV NA MAJOLIKAH »Kot vidim, delate vse ročno?« »Res je, tudi z ročnim delom nekako nadaljujemo s stoletno tradicijo«, je v smehu de-jatla Marica Ftičar in nadaljevala, da morajo barve za poslikani e majolik uvažati in da omenjene dekorativne predmete žgejo v peči pri 900 do 1000 stopinj Celzija. »Kje dobite ideje za vzorce na majolikah in krožnikih?« »Čeprav skušamo poiskati nove motive, se v glavnem držimo starih vzorcev. Skratka, stare vzorce skušamo oblikovno in strokovno »|K>- sodobiti«. Pred leti smo imeli le 3 grbe za mojolike, sedaj pa je naša zbirka grbov posameznih mest in pokrajin prerastla števi.-ko 400. Majolike izdelujemo v osmih velikostih, najmanjša meri komaj za dober naprstnik, največja pa okoli 3 litre.« »Direktor mi je že omenil, da zalog sploh nimate. Od kje prihajajo vaši kupci?« »Kupci prihajajo od vsepovsod. Največ majolik in drugih predmetov pokupijo turistična društva, izse2jenc", uporabljajo pa jih tudi kot darila na raznih tekmovanjih in prireditvah. Naš redni kupec je tudi Slovenski oktet.« »Kaj pa je vas pripeljalo k izdelovanju in oblikovanju majolik?« »Lahko bi rekla, da družinska tradicija, sploh pa me je risanje in oblikovanje vseskozi veselilo. In če bi imela še enkrat možnost odločanja za svoj poklic, bi prav gotovo spet izbrala majolike. Sicer je to razumljivo, saj delam majolike, krožnike, pepelnike in vaze že 13 let. Vili G. DELOVNA SKUPNOST ČP GORENJSKI TISK KRANJ razpisuje štipendije za učence poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 1969 70 in sicer za naslednje poklice: 2 ROČNA STAVCA 3 TISKARJE štipendije so odvisne od letnikov šolanja in discipline v šoli in sicer: v I. letniku v II. letniku v III.letniku 70.— N din 100.—N din 150.— N din Za dodelitev štipendije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Najmanj z dobrim uspehom dokončana osemletka 2. Starost do 17 let 3. Telesno in duševno zdravje Interesenti za štipendije naj oddajo prošnje do 20. junija 1969 v tajništvu podjetja Kranj, Koroška 8. Prošnji priložite spričevalo o dokončani osemletki. PREDDVOR i-, Folklorna skupina v Preddvoru je zaprosila upravni odbor turističnega društva v Preddvoru, naj jim pomaga pri obnovi njihovih narodnih noš. V kratkem bodo namreč nastopili na jugoslovanskem festivalu v Kopru. Planinska zveza odlikovala gorjanske planince Sredi idiličnega gorskega sveta v gostišču pri »Psnaku« v Zgornji Radovni so v nedeljo gorjanski planinci slavili 40-letnico ustanovitve in delovanja planinskega društva Gorje. Na slovesnost so prišli številni prijatelji planin. Alojz Jan, tajnik društva, je v zgodovinskem pregledu o tem dejal: »Večina se še dobro spominja, kako smo junija 1949. leta prav na tem kraju slavili 20-letnieo društva. Takrat smo se pripeljali s konjsko vprego, avtomobil je bil prava redkost, danes pa ni nihče prišel z vozom . . .« Da, časi se menjajo. Koliko zanimivega je povedal tajnik Jan. Na primer tisto o Primožu Trubarju. »Najplodnejše leto predvojne dobe je bilo 1930. leta v času graditev Galerij. Pokljuška Luknja je vsakemu Gorjancu, pa tudi daleč naokrog dobro poznan kraj. O tej »Luknji« se pripoveduje, da je Primož Trubar, pisec prve slovenske knjige, širil v naših krajih protestanti-zem, se skrival v teh krajih, a na kraju, kjer še danes nosi ime »Prižnica«, govoril ljudem o veri ...« Med gosti v Radovni smo opazili predstavnike vseh bližnjih planinskih društev, ki so Gorjancem čestitali in zaželeli še vnaprej uspeha pri delu, med njimi tudi planinci s Tolminske. Dr. Miha Potočnik, predsednik planinske zveze Slovenije, je zaslužnim članom planinskega društva Gorje izročil odlikovanja. Z zlatim planinskim znakom je bil odlikovan Krišpin Ogris, ustanovitelj društva. S srebrnim planinskim znakom so bili odlikovani: Jože Mulej, Janez Pazlar, Metod Pazlar in Franc Lipovec. Z bronastim planinskim znakom pa Božena Klobučar, Anton Soklič, Valentin Noč, Jakob Prešern in Viktor Dežman. J. Vidic Krišpin Ogris (levo) je bil odlikovan z zlatim planinski«* znakom. Zraven njega je predsednik društva Matija Klinar. Foto: J. Vidic V nekaj stavkih JESENICE — Prejšnji teden je predsednik občinske sku!j ščine Jesenice sprejel predstavnike upravnega odbora tur*' stičnega društva Jesenice. Predsedniku so izročili odpr'0 pismo, ki govori o finančnih težavah društva ter o njihove«** nadaljnjem obstoju. Predsednik občine jim je obljubil, d* bo njihova prizadevanja podprl, tako da bi turistično driiŠiV še naprej delovalo. Rešitev naj bi bila v tem, da bi v tiasl«*^ njih letih turistična taksa ostala društvu, kasneje pa bi za društvo našli tudi ustreznejši prostori. — B. B. TO Ki domača hrana izbrane pijače prenočišča VABLJENI Ko si boste ogledali prelepo sotesko KORŠKE PECI JTrbgernerklamm) na poti v Kor te (Trogern) — obiščite GOSTILNO PRISTOVNIK PRI CERKVI '••©••©©••©•©•©••©fe- vsakdan mm m M L E C NIK Prijazno vas vabi GOSTIL Klrsehenteu«r — Koli ..... 1B Km od IJ u'.>• I |m ke g x prodora ob coatl v Celovec • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM i: TERPIN TVRDKA »Lili lil IMP EXP. ustanovljena leta 1927) STEVERJAN (S. Floriano del Collio) GORIZIA — ITALIA tel 87218 (3 km od Gorice) PO SLEDI GORENJA V ASA PRILOŽNOST Brez odlašanja sledite izdel kom GORENJA. Sodelujte v tej nagradni igri, Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svo- PROMETNO PODJETJE Poslovna enota Jesenice obvešča cenjene potnike da velja od 1.6 1969 dalje nov vozni red na vseh avtobusnih linijah. Vozni red je objavljen v posebnih knjižicah, ki so v prodaji v turističnem biroju poslovne enote na Jesenicah in v turistični poslovalnici v Kranjski gori, nadalje pri blagajni poslovne enote na Jesenicah, na avtobusni postaji v Ljubljani ter pri avtobusnih sprevodnikih. TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Avto-moto društvo Kranj priredi v torek, dne 3. junija 1969, ob 16. uri na Titovem trgu v Kranju tekmovanje cicibanov s skiroji v počastitev proslave dneva zaščite otroka v prometu Vabimo Vse prebivalce mesta Kranja, da si ogledajo to že tradicionalno tekmovanje naših najmlajših. Die Restauration Deteljica 10 km enfernt vom Ljubelj bedient Sie mit frisehen Fischen und jugoslavvi-schen Spezialitaten. WIR EMPFEHLEN UNS! obiščite KOMPAS G A R N I HOTEL m KOMPAS Z AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA LJUBELJU. Za reprezentance podjetij dajemo posebne popuste. Vabi Kompas GARNI HOTEL BLED in Kompas MOTEL KRANJSKA GORA Ljubelj "■■■■■■■Bi g Q J f Novozgr a j eni hOtel GOLF HOTEL na Bledu vas vljudno vabi na obisk! Najmodernejše sobe s kopalnicami, WC in telefoni, prvovrstna kuhinja, tri prijetne restavracije, družabni prostori, kavarna, dancing itd. Dva bazena s termalno vodo, tenis igrišče, prostran park. če nas boste obiskali le enkrat, boste gotovo še prišli k nam! Telefon 77-504 ■sU 'LJUBLJANA VOŠHJAKOVA I Lav se priporoča in vabi v svoje sodobno opremljene sobe in apartmaje. Prijetne restavracije, restavracijski vrt in terasa. Velika izbira kulinaričnih spcciali-et in odlična vina. V dancing baru ples, glasba in mednarodni artistični program Lastni parkirni prostori in garaža Za obisk se priporoča Hotel LEV Ljubljana tel. 310-555 telex. 31-350 PENSIBN MercatoC •■■•»^■■■■■■■BJBrjP^aPC^ Alp Pension HERLEC ELA IN ROMAN TUPALIČE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Visitateci. Ci prendererno premura di serviri bene-Cucina casalinga e vini della Slovenia. IZLETNIŠKO TURISTIČNA AGENCIJA tel. 82407 bo organizirala posebne vožnje V Biograd z Jesenic s povratkom prek Plitvičkih jezer. Cena prevoza bo 78,00 N din v obe smeri. ▼ Prevozi bodo organizirani z odhodom z Jesenic ob 20. uri v naslednjih terminih: 17.6., 29.6., 11.7., 23.7., 4.8-, 16.8., 28.8. in 9.9.1969. JESENICE T PLITVICE KOMPAS VABIMO VAS NA IZLET v Trbiž (Višarje) V soboto, 14. in 28.6.1969 odhod ob 7. uri izpred poslovalnice Kompas - Kranj, povratek ob 14. uri« Prijave Kompas Kranj, tel. 21-431 V SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH PODJETJA ZARJA NA JESENICAH ZARJA V KRANJSKI GORI # MODNA OBLAČILA ZA VSAKO LETNO DOBO, * KREDITNE UGODNOSTI, • KAKOVOSTNO PREHRAMBENO BLAGO, • DOSTAVA NA DOM, • SODOBNA STANOVANJSKA OPREMA w • SREDSTVA ZA VAŠO NEGO, « ZANESLJIVO SOLIDNE CENE. ZiA RJA 65 Čeprav je bila v Tržiču obr-Bjeno-šivana izdelava ženskih čevljev že davno udomačena, moram na tem mestu omeni-11. da so nekaj let po prvi svetovni vojni v delavnici že Pokojnega mojstra Iv. Erla-ha v Bistrici pri Tržiču izdelovali pristne dunajske ženske »konitess« line, lahke čevlje z V'sokimi lesenimi petami. To izdelavo je na splošno ispo-*J '"i 11 i la »ago« lepljena izdela-Va. ki jo je pri nas kot prvi Uvedel Peter Kozina v svoji «>Y$rnj že kmalu po vojni. **krog leta 1931 je ustanovil ^ecJi čevljarski obrat Fr. Mar-£e'i, in sicer v prostorih biv-J*8a obrata P. Bohinca. V *"Mki in kriški občini je bilo ged 30 leti še več čevljarskih ob'atov, v katerih je bilo za- Tradicija tržiškega čevljarstva (22) Kralj Aleksander v Tržiču Kot edinstveni primer v zgodovini tržiškega čevljarstva naj navedem, da je leta 1930 opravila Frančiška Pretnar, poročena Mandič, pomočniški, leta 1936 pa še mojstrski izpit te čevljarske stroke, in sicer zato, da je lahko vodila obrt svojega pokojnega očeta. Firma se je imenovala »Franc Pretnar — vdova«. Tudi v tem podjetju so izdelovali lične »cosi« copate. V njem je bilo pred drugo svetovno vojno zaposlenih °krog 20 ljudi. poslenih po 10 in 20 pa tudi več pomočnikov in v katerih so si mojstri že pomagali s stroji (poleg šivalnih še s sekalnimi, čistilnimi in raznimi pomožnimi stroji). Tako vidimo, da so v tržiških industrijskih in obrtnih obratih tedaj izdelovali že vse vrste dotlej znanih izdelav čevljev za razne poklice in sicer od najmanjših otroških pa do gorskih čevljev. Vse to je treba pripisati podjetnosti, pridnosti ter stremljenju po strokovni izobrazbi vodilnih osebnosti v čevljarski obrti in industriji. TEŽAVE TOVARNE PETRA KOZINE Preobširno bi bilo, da bi se na tem mestu spuščali v vse gospodarske težave in druge probleme tovarne čevljev Petra Kozine. Omenil bom le nekatere, s katerimi se je Kozina boril vse do svoje smrti. Ko je leta 1920 kralj Aleksander obiskal Tržič, je skoraj ukazal Petru Kozini, naj začne z izdelavo vojaških čevljev. Kozina je pristal, vendar je kmalu prišlo do nepričakovanih težav: čakanje na material, ki je bil slab, pa še zavrnitev 100.000 parov izdelanih čevljev. Proces z erarjem je trajal skoraj 5 let P. Kozina je sicer dobil tožbo, končno pa je proces izgubil, kar mu je povzročilo za okrog 7 milijonov takratnih dinarjev škode. In med tem je zgubil še veliko prejšnjih odjemalcev. Leta 1924 je začel Kozina tovarno širiti. Čez leto dni je bila dograjena v današnji višini. Denarni zavodi, ki so bili udeleženi s krediti pri Kozi-novem podjetju, po po dolgih pogajanjih leta 1927 izvedli Časopis za vi Gorenje« sanacijo Kozi novega podjetja na naslednji osnovi: 1. Tvrdka »P. Kozina — Co« ostane lastnik tovarne. 2. Ustanovi se sanacijska družba »Peko, d. z. o. z.« 3. D. z. o. z. Peko prevzame na svoj račun surovine, izdelke itd. 4. D. z. o. z. postane najemnik vseh naprav in je vknji-žena na nepremičninah, ki so Kozinova last. 5. P. Kozina postane ravnatelj v lastni firmi z mesečno plačo 20.000 din in s prostima stanovanjima v Ljubljani in Tržiču. 6. Pri sanacijski družbi Peko z o. z. imajo: Kmetska posojilnica, Zadružna gospodarska banka in Jugobanka vsaka tretjinski delež. Nova družba je bila proto-kolirana 8. II. 1928 pod imenom »Peko«. Med tem, ko se je tovarna Petra Kozine borila z raznimi i težavami, z organizacijo prodaje čevljev po vsej državi itd. je na osnovi nove carinske tarife skušal postati glavni pretendent za uvoz čevljev v Jugoslavijo češki industrijalec. TOMAŽ BATA, ustanovitelj svetov, omrežja čevljarske industrije. Ta mož je imel menda samo dva razreda šole, potem pa se je izobraževal kot samouk. Bil je genialni organizator, mož neizčrpne iniciative. Ustanovil je veleindustrijo čevljev v Zlomu na Moravskem. Prvi njegovi izdelki so se pojavili na jugoslovanskem trgu že leta 1920. Prva svetovna vojna mu je pomagala do še večjega razmaha. Na centralni razde* Ijevalnici usnja na Dunaju med vojno se je z njim seznanil tudi Peter Kozina. Tomaž Bata si je že pred letom 1930 utiral pot za prodajo svojih čevljev v Jugoslaviji. Predvsem pa mu je šlo za pridobitev dovoljenja, da bi v naši državi zgradil tovarno čevljev. Sam sebe je proglašal za glavnega pobornika za izdelavo cenejše obutve. Končno je le dobil dovoljenje za gradnjo tovarne. Andrej Tišler Gorenjski kraji in ljudje L. ^ MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) iv. DEL tn'v samo '°£a nc.« sc Slavko zgrozi ob ~*8ui da očeta ne bo nikoli več videl, obenem se boji, da se bosta morala z mamo vrnili ))!lla'L1 k njemu na Bavarsko. »Nc samo tja ne oli več,« zmrazi Slavka misel, da bi se moral n)ti tja gor, kjer sta z mamo doživela toliko la in ponižanja. »V Trst ja! V Trst bi šel!« do Sa mo Borjano in Trst čuti Slavko za svojo "lovino. c v Pred vojno smo bili v Trstu tako zelo ,r*cni.« SolaiT v katerem je obiskoval prvi osnovno-ski razred v šoli svetega Cirila in Metoda, četk 'e rne^ vsemi kraji, preden so se v za* bol UvVoi,le morali preseliti na Bavarsko, v naj-ioi'|Z1Vem m lcPcm spominu. G raza, kjer se je V u m kamor so se kasneje pred odhodom lo|. a'tbcrg vrnili, se le medlo spominja. Komaj sta ^a sta m'a takfat z mamo sama in da tei p,t/'vc'a nekaj dni v neki restavraciji, po-v , Ji* sta se odpeljala v neko drugo mesto, Oeka ^artDcrg. ki ga ima prav tako samo kot i|i meglenega v spominu. v CV J° moral večkrat za zaposlitvijo iz kraja Ho a • ^ sc 'e v resn'c' dogajalo, Slavko niti Iz r- ^c samo to, kar mu je povedala mama. je . !1aza« kjer se je rodil, je moral že kot detlov r m '° skupaj z mamo preživel nekaj ted- ah celo mesecev v Boi jani. vSa- ° na.i bi Slavko natančno vedel, ko se, TeV ta.k° rn'sh sedaj, življenja ni še zavedal. hCna' ar človek doživlja kot dojenček in maj-Pq sc nihče ne more spominjati. Samo majh!*1 se Pozna tak, kakor je bil dojenček, Ha . cn- nagec z veliko dvignjeno glavo, ležeč i,*,,, j~el?uščku. Slikali so ga, ko sta takrat z ma-Jan ,r>n*'a 23 očetom iz Graza, oziroma iz Bor-c v Trst. Take slike so najbrž bolj v veselje staršem kakor otrokom, ki sc jim zde brez pomena. Za Slavka pa je vse to tema, skozi katero ne more prodreti v svoje rano otroštvo, od katerega so ostala samo mesta in kraji, ki zanje ve samo po maminem pripovedovanju: Graz, Borjana, Trst, Innsbruck ter zopet Borjana in Trst. V Trstu dolga samota brez očeta. Nato meglen spomin na Graz in Hartberg. In naposled manj meglen na Trst, predvojni Trst, med petim in sedmim letom njegovega otroštva. Vse drugo do takrat pa je tema. In zaradi te teme gri/e Slavko zopet peres-nik, kakor da se ne more izmotati iz nje. »Graz, Graz? Tu mora nadaljevati,« si govori, a ne ve, kako bi prišel v pisano pripoved. »Če sem se tam rodil, so mi seveda dali tam tudi ime, ki ga bom nosil vse življenje.« Toda to ime je nekam dolgo. Krstili so me z dvojnim imenom, po očetovem, ki mu je ime Franc, in po mamini želji, da bi bil Slavko. Tako so zapisali v krstnem listu Franz Wenzeslaw, ker župnik ni znal slovensko, po narodnosti, ki mi jo je dala mama in za katero bi se tudi sam odločil pa so zapisali: Slovenisch. Slovenec sem in na svojo slovensko narodnost sem ponosen kakor Iztok v povesti ,Pod svobodnim soncem'. Oče ni nasprotoval, čeprav je Nemec, njegova domovina pa je Bavarska. »Bavarska?« se zdrzne Slavko, vendar tokrat ne zavoljo svojih žalostnih spominov na triletno bivanje na Bavarskem, marveč zato, ker se je ta hip spomnil nekega očetovega pisma v katerem je napisal, da se na vse domovine na svetu požvižga. — Delavec sem. Delavec pa nima domovine, če mora po svetu s trebuhom za kruhom. Domovina, to je samo predsodek, ki so ga vtepli ljudem v glave tisti, ki žive na račun domovin, ki jim vladajo. Samo vladarji in njihovi podrepni-ki potrebujejo domovine, da jim gospodujejo, od podložnikov pa s silo zahtevajo, da priznavajo te domovine tudi oni. Domovina brez podložnikov bi za vladarje ne mogla biti več domovina. Od podložnikov terjajo ljubezen do domovine in jim to ljubezen vsiljujejo z žan-daiji. Kriče: Vse za domovino! Žrtvujte se za domovino! Bijte se za domovino do zadnjega diha! V resnici pa to pomeni: Vse za nas! Žrtvujte se za nas! Bij te se za nas do zadnjega diha! In z nasiljem nad podložniki to tudi dosežejo in bodo dosegali, ker je svet poln straho petnih norcev, ki menijo, da bi brez vladarjev ne mogli živeti in da bi red brez vladarjev s sveta iztiril, v resnici pa bi red na svetu šele nastal, ko bi se vse piramide oblasti sesule in bi jih zravnali z ravnino. Sele potem bi lahko človek dozorel v svobodnega človeka, urejajočega svoje zadeve na ravni ustvarjalnih soljudi. Gospodarstvo in druge ustvarjalne dejavnosti bi lahko v celoti zamenjale nedejavno oblast, ki se vsiljuje ljudem s svojim nasiljem. Oblast je parazitska. In kar je parazitsko, nosi v sebi klice gnilobe in razkroja. To je bolezen, ki je okužila človeštvo in ga odtujila naravnemu redu in razvoju človeške vrste, iz ljudi pa napravila, da je človek človeku volk. Take besede je oče napisal v enem prvih svojih pisem, potem ko so ga vpoklicali v vojsko. Slavko ga ima pri sebi. Hrani ga kot spomin na očeta. Kaj je oče pravzaprav mislil, ne razume. Oče je pripadnik naroda, ki ga zaradi številčnosti ne more nihče ogroziti, Slavko pa se prišteva k narodu, ki je številčno med najmlajšimi narodi v Evropi. Tako je davi povedal profesor: Domovine velikih narodov bodo ostale, četudi bi izgubili vse vojne, ki jih začenjajo proti drugim domovinam velikih narodov. Ko bi na primer Italijani izgubili stotinko svojega prebivalstva v drugi državi, bi zagnali vik in krik, zakaj številka približno 450.000 ni majhna. Toda, kar je za Italijane to število, je za Slovence 12.000 in izguba takega števila bi bila za slovenski narod prav tako boleča, kakor bi bila za Italijane prej omenjena. Toda na ozemlju, na slovenskem ozemlju, ki bi si ga radi Italijani prisvojili je Slovencev dvajsekrat toliko in slovenska izguba bi bila tako velika, kakor če bi Italijanom iztrgali ozemlje, naseljeno z devetimi milijoni italijanskega prebivalstva. Bolj kot očetov prezir do domovine razume Slavko profesorjev strah za usodo slovenskega ljudstva, če bi ga skušali res razkosati z italijanskimi napovedmi. Po Prešernovih stopinjah po Koroški in Kanalski dolini z izžrebanimi naročniki Glasa (Konec) Danes, na zaključku opisa poti, nam ostaja le šc pripoved o slovenski deželici, ki jo malo-kateri od rojakov pobliže pozna, mnogi pa niti ne vedo zanjo — kajti odtrgana je bila od matične Slovenije že pred petdesetimi leti. To jc Kanalska dolina. MED GORAMI A vrnimo se za hip tjakaj, kjer smo naš potopis v sredinem Glasu prekinili s pripovedjo o slovenskem pozdravu koroškega vojvode Bernarda, ki je veljal trubadurju, preoblečenemu v Venero. Obstali smo na vratcih, na sedanji meji med Avstrijo in Italijo. Pravzaprav pa ostajamo še vedno med Korošci, kajti ta meja je umetna, še ne prav stara, šele od 1. 1918. Takrat se je končala prva svetovna vojna in Italija, ki se je znašla med zmagovalci nad Avstrijo, si je prilastila (poleg drugih slovenskih področij) Kanalsko dolino, dotedanji del Koroške. Govorica in noša pa gorjanski način življenja — vse to pa še vedno, kljub državni meji, druži Slovence v Kanalski dolini z rojaki na Koroškem, odkoder nas je pravkar privedla pot. In tok Ziljice, ki priteče iz Kanalske doline v koroško Žilo — tako tudi voda izpričuje nesmiselnost umetnih meja. Ko se z Vratic spuščamo proti Trbižu, se nam pogled najprej ujame na visokih vrhovih, ki štrle kot bele konice v sinje nebo: mejnik Mangart (2677 m), Viš (2666 m), Montaž (2752 metrov), Strma peč (2380 m) in drugi. Med njimi kot v naročju kipe v višino staroznane Višarje (1789 m), pod njimi pa leži prelepa alpska dolina Za jezerom ali Zajzcra. Kot na dlani imamo sedaj pogled na vso Kanalsko dolino, vloženo med vrhove zahodnih Julijcev na južni strani in nad gozdnate grebene Karnijskih Alp na severu. Komaj dobrih 20 km dolgo dolino od Trbiža do Pon-tablja tvorita porečji Ziljice in Bele. Dolina leži natanko v smeri od vzhoda proti zahodu. OVČJA VES Ne utegnemo se že sedaj ustavljati v Trbižu, hiteti moramo proti večerni strani, do slovenskih vasic v tej samotni dolini, kjer je Prešernovo ime tako pogost priimek tukajšnjih domačinov. In ko tako hitimo, da bi ujeli še kaj dneva, smo iznenada že v prvi slovenski vasi, v Žab-nicah. Naselje je bilo znano že v rimskih časih, takrat se je imenovalo Larix. Vas leži 817 m visoko nad morjem, tu je tudi razvodje med Črnim in Jadranskim morjem: proti vzhodu tečejo vode po Ziljici do Žile in Drave, na zahod pa odvaja vode šumeča Bela, ki se izliva v Taljament in po njem v vode Jadranskega morja. Žabnice so bile še nedavno središče slovenskega življa v vsej dolini, zdaj so to vlogo prevzele zavedne Ukve, kjer se bomo čez kako uro ustavili. Zdaj pa nas pot vodi še pod Višarjami do OvČje vas: tik pod visokim Montažem ob izteku doljke Za jezerom. V Ovčji vesi je pred sto in nekaj leti žup-nikoval Prešernov mlajši brat Jurij. Lansko leto smo sc spomnili stoletnice njegove smrti. Na ovčjeveškem pokopališču nas preseneti Jurijev slovensko pisan nagrobnik, vzidan v cerkveno pročelje. Pesnikov brat Jurij je bil pravzaprav nesrečen človek. Zaznamovan je bil že ob rojstvu: manjkal mu je desni uhelj. Taka hiba pa utegne zagreniti količkaj občutljivemu človeku vse življenje. In tako je tudi Jurij moral trpeti zaradi hibe, ki jc sam ni bil prav nič kriv. Ko je hotel po končanih latinskih šolah vstopiti v ljubljansko bogoslovje, ga škof Wolf ni hotel sprejeti. Menil je, da duhovnemu pastirju ne bi smelo, manjkati uhlja ... 7afo se je Jurij ponudil celovškemu škofu — temu pa je dur.cvskegći naraščaja manjkalo — in ta ga j« sprejel i svojo bogoslovnico. Tako je bilo potem Juriju usojeno, da bo služboval le po koroških krajih — do konca svoje življenjske poti. Selil se je s fare na faro, sprva sam, kot kaplan. Pozneje, ko je bil že župnik, je romala z njim tudi mati Mina. Pa tudi sestri Urša in Lenka. Zbežale so od doma zaradi družinskih razprtij v Vrbi. Biti je moralo prav hudo, da sta se stara Ribiča še za življenja razšla: mati k sinu na Koroško, oče k bratu na Skaručno. Ovčja ves je bila Jurijeva zadnja postaja. Semkaj, v to nezahtevno faro, je bil poslan pravzaprav že kot bolnik. Spočetka je veljal Jurij Prešeren za duhovnika vzornega vedenja, potem pa se je vdal pijači in proti koncu obolel na umu. Oči mu je zaprla najmlajša sestra Lenka, ki mu je ostala zvesta strežnica do poslednjih ur. . . Kakor bi radi o nesrečnem pesnikovem bratu govorili le dobro, tako ne smemo za-molčati sporočila Ane Jelovškove, matere pesnikovih otrok, ki se je v stiski obrnila nanj: da jo je Jurij trdosrčno zavrnil in odgnal ... VAS PREŠERNOV Iz Ovčje vesi ni daleč do Ukev, kjer živi toliko rodbin s priimkom Prešeren, kot v nobenem drugem slovenskem kraju, tudi v gorenjski Vrbi ne. Zato smemo Ukvam reči, da so vas Prešernov! Utrne se nam kar nehote misel: ali ni pesnikov rod imel tu svoj davni izvir? Prav tu v zavednih slovenskih Ukvah, kjer ne le živi še zdaj toliko Prešernov, pač pa je tudi vaško pokopališče kar posejano z nagrobnimi imeni že umrlih Prešernov. Še eno oporo tej misli o neki, četudi že davni povezavi med gorenjskimi in slovenskimi Prešerni bomo našli na pokopališču: ko stopamo med gomilami in znova in znova prebiramo na kamnih in križih priimek Prešeren, se nam bo oko gotovo ujelo na nagrobniku Reze Prešernove. Zagledali bomo nad imenom pokojnice tudi njeno sliko v porcelanskem ovalu. To je podoba našega pesnika! Presenetljivo je podobna oni naši predstavi o pesnikovi vnanjosti, ki smo jo sprejeli vase z Goldenstcinovo upodobitvijo. Lice mlade žene v cvetu osemindvajsetih let je res Prešernovo! Tako prepričljivo se ujema z opisi in upodobitvami pesnikovega obličja . . . Iste mile oči, isti rahlo usločen nos, iste fine, stisnjene ustnice, isto lepo čelo, celo isti valoviti lasje ... Zaklepetali smo se — a čas nas spet priganja na pot. še kozarček za slovo v gostilni Valentina Prešerna (kjer v veliki gostilniški sobi visi slika pesnika Prešerna!) in že hitimo naprej po Kanalski dolini. NABORJET IN LIPANJA VES Popotnikom, »po Prešernovih stopinjah« bo še nekaj padlo v oči: ko se bodo poslavljali in rokovali z domačini, ki nosijo ponosno Prešernovo ime, ne bodo mogli prezreti njihovih sivomodrih oči in rahlousločenih orlovskih nosov. To pa sta bili tudi značilnosti pesnikovega obraza! Iz Ukev prav hitro dospemo do Naborjeta. Tu se je bila neusmiljena bitka med Francozi in Avstrijci. Bilo je to 17. in 18. maja 1809. Na bitko spominja velikanski spomenik v obliki kamenite piramide z ranjenim bronastim levom v podnožju. Spomenik je res vreden ogleda. Posebno, če pomislimo, da je tu izkrvavelo stotine in stotine avstrijskih vojakov slovenske krvi, v glavnem Hrvatov in Srbov iz Vojne krajine. V Naborjetu bomo videli tudi hišo, v kateri je prenočil cesar Napoleon, ko je tod vodil svojo zmagovito armado. še skok do Lipanje vesi, zadnje slovenske vasi proti zahodu, in že se moramo vračati proti Trbižu, še enkrat se bomo ozrli na to ljubo deželico, Kanalsko dolino, ki še vztraja — a koliko časa bo šc mogla — na mrtvi straži slovenstva ... č. Z. Roparski zaklad JULIUS MADER Leta 1929 so v ženevi podpisali mednarodni sporazum o zaščiti lastne in tuje valute proti ponarejanju in o vzajemnem preganjanju in strogem kaznovanju ponarejevalcev. Ta sporazum je ratificirala tudi Hitlerjeva vlada. Kljub temu je mož, ki je bil zveza med Llitlerjevo stranko in nemškimi bankami, industrijo in trgovskimi monopoli, fašistični predsednik reichsbanke, postal kralj ponarejevalcev in zaščitnik kriminalcev, ki jim je v vseh državah na svetu mesto v kaznilnicah. Hitlerjev najvišji gospodarski svetovalec je dal z rotacijskimi stroji ponarejati rublje v državi, kjer je v veljavi kazenski zakonik, ki v svojih paragrafih 146 in 147 določa: »Kdor ponaredi domači ali tuji kovani ali papirnati denar, da bi ponarejeni denar uporabljal kot pravi, ali ga sicer spravil v promet,... se kaznuje s strogim zaporom...« če je še treba kakega dokaza, da se je fašizem kot odkrita teroristična diktatura finančnega kapitala pri svojih zločinskih ciljih posluževal izrazitih kriminalnih metod, je to gotovo še eden. Eden izmed izvorov pravljično velikega roparskega zaklada nacistov je bil odkrit. Njegov zakladnik pa je bil prisiljen dati še druge izjave. Naslednjega dne je tožilec Dodd začel zasliševanje z naslednjimi besedami: »Preden je sodišče včeraj prekinilo zasedanje, smo govorili o zlatu reichsbanke, in vprašal sem vas, kdaj ste začeli poslovati z SS. Če se prav spominjam, ste odgovorili, da niste imeli z SS nobenih poslov. Potem smo šli dalje in vi ste rekli, da je SS naložila v banki različne stvari. Stvari, ki so pripadale ljudem v koncentracijskih taboriščih. Ali sem prav razumel vaše izjave, tako kakor sem zdaj približno povedal?« Ne»Ne,« je poskočil Funk, »jaz sem izjavil, da mi je gospod Puhl nekega dne, leta se ne bi mogel spominjati, poročal da je SS poslala pošiljko zlata. Dodal je nekoliko ironično da bi bilo najbolje če ne bi ugotavljali, kaj pošiljka vsebuje Tega končno tudi nismo smeli, če je šlo za deponirane stvari Reichsbanka vendar ni imela nobene pravice pregledovati, kaj depoji vsebujejo, šele pozneje sem pri nekem naslednjem poročilu gospoda Puhla spoznal, da je napačno uporabil izraz ,depo' in da to ni bil depo, temveč pošiljka zlata. To je seveda velika razlika. Osebno sem mislil, da je šlo za deponirano zlato, da so to bili zlatniki ali razne devize, ali zlato v palicah in podobno, ki so ga morali izročiti prebivalci koncentracijskih taborišč, kakor je moral tudi vsak drug nemški državljan oddati take stvari, ki jih je reichsbanka potem vnovčila. Sedaj, ko ste me spomnili na to stvar, sem se spomnil še na nekaj drugega, česar se doslej nisem zavedal, o če mer pa sem bil med preiskavo že vprašan, a nisem mogel potrditi, ker se dejansko nisem spominjal. Pred tem sem bil namreč vprašan, če sem pri SS-reichsfiihrerju dobil dovoljenje, da lahko banka zlato, ki ji je bilo izročeno, vnovČl zase. Dejal sem, da se tega ne spominjam več. če pa je seveda gospod Puhl to pod prisego izpovedal, nočem tega zanikati in tega tudi ne morem zanikati. Sicer pa je samo ob sebi umevno, da lahko banka zlato, ki ji je bilo izročeno, in ki banki pripada, vnovči. Jaz o tej zadevi gotovo nisem govoril z gospodom Puhlom več kakor dvakrat, kvečjemu trikrat. Kaj so vsebovali ti depoji in te pošiljke, kaj se je z njim zgodilo in kako so bile uporabljene, mi ni znano. O tem me tudi gospod Puhl ni obvestil.« Doddu je bilo očitno dovolj Funkovega izmikanja. »No, bomo videli. Torej ni bila navada reichsbanke prevzemati dragulje, menokle, očala, ure, cigaretne doze, bisere, diamante, zlate zobe in tako dalje? Ponavadi ste take stvari sprejemali v bančne depoje?« s »Ne,« odgovarja Funk boječe. »To je po mojem mnenju tudi popolnoma izključeno. Kajti take stvari spadajo čisto drugam, če sem prav poučen o pravni plati, morajo te stvari biti izročene državnemu zavodu za plemenite kovine, ne pa državni banki. Z nakitom, dragulji in kaj jaz ven*, diamanti, nima reichsbanka sploh nobenega opravka, če se je to zgodilo, je banka storila nekaj nezakonitega. Za to ni bila pooblaščena.« Dodd sprašuje sistematično dalje. »In vi trdite torej; da tudi če se je kaj takega zgodilo, vi o tem niste ničesar vedeli?« »Ne!« Dodd po kratkem premisleku: »Vi ste bili večkrat v tre* zorjih banke. Vi ste radi vodili tja obiskovalce. Trdim, da ste bili osebno pogosto v zakladnici.« »Da, kjer je bilo zlato v palicah.« Funk to poudarja. DELO BO V KRATKEM IZŠLO PRI ZALOŽBI BOREČ SOBOTA — 31. MAJA 1969 Z najmlajšim bataljonom na pohod ^ V lepem pomladnem jutru se je na šolskem igrišču na *°roški Beli zbralo deset bataljonov Ježkovega odreda. Komandant odreda je dal povelje, da krene najmlajši bataljon, ' Sc imenuje po javorniški obveščtvalki Cilki Zupančičevi, kpzi Trebež na Pristavo v javorniškera Rovtu in pri spome- niku partizana Stumflja priredi proslavo. v Štirideset cicibanov iz otroškega vrtca in male šole sc je jjcPr5mstvu svojega komandanta, komisarja in svojih tovari-ob natanko določeni uri odpravilo na pot. Marsikatera K0rr"ta' k' '° sP,cm''a svojega malčka prvi del poti skozi cijr° ? ^c'°- i° še zadnjič posvarila Jožico, Marijo ali Fran-y *' naj vendar že obleče jopico. Cicibani pa so samozavestno Vse3 ko smo pust'M zadnje hiše za fabo, so zapeli u'- Pesmice, ki so se jih naučili Ko pa smo se začeli vzpe-jc 1 v m*ib in ko je sonce že neusmiljeno pripekalo, so ma-PolU- a,a'i°nu nekoliko pošle moči — cekarji in mreže, na-njene z malico, so postajali vse težji. jCn*^ s' li partizanka?« me je zaupljivo vprašal Jožko, hvale- ' Ua sem mu pomagala nesti torbico. triai'*a' Pa tudi ti si danes pravi partizan, ali ne?« sem dejala /' Unu kratkohlačniku. Se o tem in onem sva se menila, ^ime i m' -*0, da zna Prchrati in seveda tudi napisati svoje j ; «• zna veliko pesmic, da le kdajpakdaj kakšno ušpiči in spmače nikakor ne rriaia. vilj*^'!10 /c Prišli?« je hotela vedeti mala Lili, ko smo sc usta-tyhwj spomeniku padlega partizana. Z odprtimi usti so paz-zani] Poslušali komandanta, ki jim je pripovedoval o parti-V n\ 1 8a Je na tem mestu zadela sovražnikova krogla, nič s °V spomin so zapeli nekaj pesmic in deklamirali. Prav ^ .°!,'so pritoževali in sitna' '.prav so prehodili že dobr-Prosji vPot'- Včasih je kdo prh» I k tovarišici in jo menca je k)jU(\ j V° sme nekam iti. Kakor hitro je mogel, sc je spet pri-'l'viv'. . a,a'ionu. Komandant pa iim je pripovedoval o svojih Prene V mc<^ vojno. Ce je bilo treba, je vsakega posebej i'h o S ?ez P°lok ali težavnejšo oviro na poti. i^a karavli so cisto an,carji prisično sprejeli Tovariš major jim jc pokazal o 1 *|a Pravo« brzostrelko. V zahvalo so mu zapeli tisto Janeza r k' 'C nos'' Partižanoni živež in šc kranjskega da, bi i V? tutM narc'n tri smo prispeli na zborno mesto. i,cviln . naS 'c ^Ia^ Odreda jeseniška godba na pihala in Mimno' !z'el,1iki. Zastavonoša, ki je vso pot naravnost Ijubo-2 žqKo CUval zastavo in se je zaradi nje odrekel tudi igri r>ieu . na trati, kjer smo počivali, je nadvse strumno stal sc nc a.a'J°nom. Ker zastave ni mogel držati tako visoko, tla Zadaj Sl, ^ P° tleh, je milostno določil prijatelja, da jo je Prenašaj ^3 ^ °P'av'ču zaupanje in jo spoštljivo ter vdano fcelaj? ba,a'ionov, okoli 600 mladih iz osnovne šole Koroška tlosij D'r.LVn'.ca 'n Prežihov Voianc z Jesenic je na dan mla-lri)lia k ° '-"50 km poti. Najdaljšo pot je imela bojna pa-Pa v j *' 'c. krenila do Valv azorjevega doma na Stol, od tod arr>Pak )or,n'ske Rovte. Komandant jo je še posebej pohvalil, *>ili p UJ~ cicibani so dobili pohvalo, saj so natančno izpol- p , ,e 'n hili dober in zelo discipliniran bataljon. ^'Piali :ar0ku ča'a in klobasi so se mladi partizani še malo ^,rilJeni 3 kmalu ni bilo nikjer več videti rumenih rutic. °0Piiv;i- So se malčki v varstvu staršev in tovarišice Nade v,,» nazaj v dolino. r>cdeljaV|C Ul'c'ežencc partizanskega pohoda je bila pre " lcP m nepozaben dan. D. Sed tekla Sedej Gozdovi — ■■fcprecenljjivo bogastvo Ti s0 n ,eži sredi hribov. ?redst-,vrras,i z gozdovi, ki Vlar la|° veliko bogastvo. redči - Pa ''h človek stalno i ep'av ; 1 , asi zc *-'lo revni. T <*1 dn Je,/clsko precej dalj 'Kod 18'h kraitv. se je tu ri'a. A ' '1a/vi,a ^sna indu-° v^asih -ncs cvete- Mo!;ki iL^JSJ^. kajti i ?daUe ^>zdov'"Tudi , "'^'io^'?. samo da jih ! VDt"'o v » ^,,ko kot nekdaj, i IgM«! so07,01,1 »e bil» težko. 5 ' na , if,avci vse nare- So d^vesa, de- i ■*•*•*« Podirali z na- vadnimi žagami. Lahko si predstavljate, kako zamudno j je bilo to. Z motorno žago pa ; ti danes gozdar podre drevo v nekaj minutah. Delo v gozdu je odvisno predvsem od letnega časa. Spomladi in poleti se največ seka. Jeseni spravljajo les v dolino, pozimi pa posla skoraj zmanjka. Takrat pride na vrsto cepljenje bukovine. S to zalagajo večino okoliških prebivalcev, pa tudi drugih potrošnikov. Brez. drv, s katerimi pozimi kurimo tople peči, bi le stežka shajali. Jože Lindav, 8. a razred os. š: M. Valjavec, Preddvor Področno tekmovanje gorenjskih tabornikov Taborniški odred Svobodni Kamnitnik iz škofje Loke jc v sodelovanju s Taborniško zvezo Slovenije organiziral tekmovanje gorenjskih tabornikov, in sicer v štirih disciplinah. Treba pa je povedali, da je bila udeležba letos zelo slaba, saj so poleg škol jeloča-nov nastopili samo še taborniki iz Križ z dvema moškima in eno žensko ekipo. Vzrok za to je verjetno treba iskati v nezanimanju nekaterih drugih ekip. Taborniki in tabornice so tekmovali v signalizaciji, orientaciji, postavljanju šotorov in športni disciplini. Signalizacija je sestavljena iz oddajanja besed v morsejevi abecedi in iz semaforja, to je oddajanje krajšega teksta s posebnimi taborniškimi znamenji. Norma za oddajanje s pomočjo morsejevih znakov je bila 6 minut, za semafor pa 3 minute. Pri orientaciji so nastopajoči odšli na tri kilometre dolg pohod, med katerim je bilo treba opraviti več nalog. Tekmovalci so na primer morali izmeriti dolžino in širino lesenega mostu čez Soro, opisati del poti, narisati skico pokrajine med dvema azimutoma, določiti dolžino nekega plotu ter približno lego škofjeloškega gradu in cerkve, hkrati pa med potjo odkriti več skritih kontrol. Naslednja disciplina je bila postavljanje šotora. Norma za tabornike je bila minuto in petdesed sekund, za dekleta pa dve minuti in dvajset sekund. Od športnih tekmovanj so si dekleta izbrala igro »med dvema ognjema«, fantje pa mali nogomet. Najbolj zanimivo srečanje je predstavljala tekma med prvo ekipo odreda Kriških gor in škofjeloško ekipo. Tudi dekleta so se ogorčeno borila. Škofjeloški taborniki so zmagali v orientaciji in postavljanju šotora (normo so presegli kar za trideset sekund), nogometna tekma z drugo ekipo Križ pa se je končala neodločeno. Dosežene točke so jim nazadnje v končni razvrstitvi navrgle prvo mesto in s tem udeležbo na republiškem prvenstvu. Pohvaliti pa je seveda treba tudi drugo ekipo iz Križ, ki se je zlasti v nogometu uspešno upirala starejšim. Pri dekletih so zmagale tabornice iz Križ in si tudi zagotovile nastop na republiškem prvenstvu. Uspele so zlasti zaradi premoči V signalizaciji, saj so v drugih disciplinah sicer zmagale Skolje-ločanke. Na koncu je treba pohvaliti solidno organizacijo prireditve. Prvouvrščenim pa želimo mnogo sreče na republiškem tek movan ju. Ivo Kržišnik, Poljanska 42, škofja Loka Peter Jovanovlč rise za vas — Saj ne greni prvikrat v mesto. Pazila bom na križišču in šla čez cesto le na prehodu za pešce. V podzemskem svetu lepote Čudoviti so majski dnevi, kot nalašč za izlete v naravo. Tudi mi priredimo v maju največ izletov in ekskurzij. V ponedeljek smo obiskali Postojnsko jamo. Čeprav nam vreme to pot ni bilo naklonjeno, smo bili z izletom zadovoljni, saj nas je lepota podzemlja navdušila. 2e sam pogled na vhod v jamo nam je povedal, da bomo videli veliko lepega. Glavna vrata so bila kot ogromno žrelo, ki vodi v svet teme. Vodič nas je odpeljal po velikem hodniku do vlaka. Tam smo posedli in navdušeni čakali. Že kmalu ob vstopu se je čutila sprememba zraka. Zavili smo se, kajti tam notri je hladno, in se odpeljali po jami. Med vožnjo smo nemo strmeli v lepoto, ki nas je obdajala krog in krog. Čez čas smo izstopili in nadaljevali pot peš. Vodnik, ki je hodil Pomladna Pomlad je prišla, z Jurijem Zelenim, vsa je obdana, s cvetjem rumenim. Mirni Dol i nar, 3. razred os. šole Luč i ne z nami, je razlagal in pojasnjeval, da se mi je zdelo, kot bi poslušala pravljico. Prišli smo do stalagmitov in stalaktitov lepe rumene barve, ki predstavljajo korenje. Kmalu zatem smo se znašli sredi velike naravne dvorane. Tamkaj človek lahko opazi kamnite zavese, na las podobne pravim, tam je tudi prostor za gledalce in orkester. Ce si se vživel v to nepozabno okolje, si že skoraj slišal glasbo. Se in še bi lahko naštevala. Dve uri hoda po kraški jami nam je odkrilo toliko lepote, da jo v teh nekaj vrstah nc morem popisati. Zdenka Bertoncelj, os. š. Trata Piše dr. Valič Helena O preprečevanju rojstev Povrnimo se k misli iz našega zadnjega pogovora o tem, naj bi bil vsak otrok v družini zaželen. Otrokovo rojstvo naj bo načrtno, saj se s tem starši obvežejo, da mu bodo nudili vse, kar za pravilen telesni in duševni razvoj potrebuje: ljubezen, vzgojo, varstvo, dobro prehrano, primerno obleko in stanovanje. Vse te pogoje je včasih težko izpolnjevati, vendar pa večina ljudi ljubi svoje otroke in se trudi, da bi jim nudila čim več. Včasih pa se primeri, da čas in pogoji niso ugodni za rojstvo otroka. Prav gotovo je splav najslabša pot za preprečevanje rojstev. Čeprav je v naši državi dovoljen tako imenovani zakoniti splav, ki ga v določenih okoliščinah odobri zdravniška komisija, naj povem, da si zdravniki močno želimo, da splavov ne bi bilo več, ne zakonitih, še manj nezakonitih. Ne samo, da smo pretrgali življenje že spočetemu bitju, pač pa lahko posledice pusti celo najskrb-neje izvedeni splav v bolnici. Nasilna prekinitev nosečnosti poruši zdravo ravnovesje sil v organizmu in povzroči razne resne komplikacije, med njimi tudi sterilnost. Vsekakor je za preprečevanje rojstev veliko boljša metoda kontracepcija, to je preprečevanje same zanositve. V ta namen imamo pri nas številna dovolj zanesljiva in razmeroma cenena kontracepcijska sredstva. Med najbolj zanesljivimi so tablete proti zanositvi. Nekatere žene imajo raje kreme za vbrizgavanje v nožnico, diafragme iz gumija, ki tesnijo nožnico in zapirajo maternični vhod. Znani so tudi stalni obročki ali vložki v materničnem vratu ter kondomi za moške. Kontracepcijska sredstva se morajo redno uporabljati. Upoštevati pa moramo, da vsako sredstvo ni za vsako ženo. O tem se je treba najprej posvetovati z zdravnikom ginekologom, ki bo ženi svetoval najprimernejše sredstvo. Nasvete o tem lahko dobi vsaka žena v posvetovalnici za žene. Prihodnjič o negativnem Rh faktorju. Nekaj nasvetov za kadilke 0 če kadite, potem še ni treba, da bi hodili okoli s prsti rjavimi od nikotina ter z lasmi in obleko, ki diši po cigaretnem dimu. % Predvsem mora biti vaš dah vedno svež. Nekaterim ljudem namreč ni prijetna govoriti na blizu s človekom, ki veliko kadi. Izpirajte usta z ustnimi vodami, dobi se že tudi razpršilec z okusom mentola. Pomaga tudi jabolko ali košček čokolade. 9 če veliko kadite, se vam ustnice rade izsušijo. Negujte jih z lepotnim mlekom, pred spanjem pa jih namažite z brezbarvnim črtalom za ustnice. 9 Cigareta naj vam nikoli nc dogori do konca med prsti, če so se madeži že pojavili, jih odstranite z limono ali plovcem. 0 Lase je treba oprati enkrat na leden, sicer pa jih krtačite vsak večer s krtačo, na katero ste kanili kapljico parfuma. Volneno obleko, ki se prav tako rada navzame cigaretnega dima, operemo vsak teden. Dvodelna obleka iz garna. Zgornji del jopice ima luknjičast vzorec, ki se ponovi tudi na žepkih- Marta svetuje Silva Dobnikar, Cerklje — Zelo rada prebiram vašo rubriko. Tudi jaz bi rada od vas nasvet. Imam plisirano krilo iz reitala. Rada bi jo prebarvala v črno. Kam naj jo dam in ali bo barva obstojna? še eno vprašanje imam. Kakšne dodatke naj nosim k obleki, ki sem vam jo skicirala? Visoka sem 165 cm in tehtam 60 kg. Marta odgovarja: Najbolje je, če krilo odnesete čistilni- I ci Labod. Mislim, da bo ba^ j obstojna, če krilo ne bos prevečkrat oprali. Sicer Pa tako krilo ne pere V°^°f^ Za poživitev vaše obl* sem vam narisala dva oV/ nika. Pentlje raje ne no*1 . Ovratnik je lahko bel, v JfP, vzorcu ali s pikami. Pa/it' \. morate, če bo ovratnik v: čast, da se bodo barve 1 male z barvo obleke. Na kave našijte manšete iz i*** blaga. Dolgo življenje za sesalec # Preden se lotimo čiščenja s sesalcem za prah, se PL pričajmo, če vrečka za prah ni prepolna. Redno jo moi"3 čistiti po vsaki uporabi. Prati je seveda ne smemo. % Pazimo, da ne bo na tleh žebljev, igel ali črepinj, ^ 0 lahko močno poškodovale vrečko za prah ali celo motor. * moramo taka tla prej pomesti z omelom ali aspiratorjei11, i 0 Ščctko je dobro vsakokrat očistiti z glavnikom, da , stranimo večjo nesnago, od časa do časa pa jo tudi opefC v mlačni vodi. tako kot to delamo z omelom. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Nekaj misli ob ureja" nju novega vrta Ko delamo v mislih načrte za bodoči vrl pri n°)J hiši, si moramo biti predvsem na jasnem, kakšen vi'! si želimo. Vrt je lahko kombiniran zelenjavni in okra* ni vrt s sadnim drevjem Lahko pa je vrt namenjc trato, drevjem, trajnicami in nekaj grmi jagodic ijen za bivanje na prosten1 ni in grmičevjem, sediščervi prostem, bazenom in peskovnikom. Pretežno zelenja^ vrtovi pri nas se vse bolj umikajo stanovanjskemu vr z ločeno urejenimi gredami za zelenjavo. V majhnem vrtu je težko povezati vse želje za t"' do z vinsko trlo, senčnico ali vrtno uto, sodiščem prostem, skalnjakom, sadnim drevjem, okrasno ir3.0. gredami, tulp, trajnic in enoletnic v harmonično ce. ^ Dobrih vzgledov je za sedaj šc vse premalo. Žal vse preveč neuspelih in dragih poskusov z visoko , tonsko ograjo in raznimi kičastimi okraski, betons*' ,j da bi bil vrt videti kar nap robniki in podobnim »imeniten«. Sodoben vrt naj ne bo lažno romantičen pač P* ^ postane z geometrijskim ali arhitektonskim na^t^Sa oblikovanja ob pravilni uporabi rastlinskega ma in ostalih vrtnih elementov prijetno bivališče prostem. • .■ffll Pri izbiri sadik za vrt je treba paziti, da vrt t ne bo prenatrpan. Zato je najbolje, da si rastlin0 ^ pišemo na list papirja ter potem premislimo, WjLyp imele dovolj prostora. V majhnem vrtičku sc je *at°'i, odreči večjemu številu velikih dreves in grmov, jih lahko nadomestimo z nižjimi vrstami in s orta Treba pa je paziti, da v vrtu ne bo preveč >>v9Cf-e \f pega«. Prevladuje naj predvsem okrasno grmiče*'^ drevje. Poti naj bodo le tam, kjer so zares potre "x Drtižin&ki pomenki _ SOBOTA — 31. maja 8.08 Glasbena matineja — 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10-00 Danes dopoldne — 10.15 pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Opoldanski d iver tirnem to — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi k Hrvaške — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena Pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — ]5.20 Glasbeni intermezzo — J5.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gre-v kimo — 17.35 Dvajset Komornega zbora iz Celi a — 18.00 Aktualnosti doma JB po svetu — 18.15 Vsako so-°°to Top-pops 11 — 18.50 S Krvii/nega trga — 19.00 Lahko n°č, otroci — 19.15 Minute s Pevko Sonjo Gabršček — ,20.00 Nove melodije — novi ansambli — 21.00 Plesna glasba — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za na-6e izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi spored • 14.05 V soboto popoldne z napovedovalcem Borutom Mencingerjem — 15.00 Zvoki & tekočega traku — 20.05 Po- ta 2^ _ni'sega gospodarstva — ^15 Minute s Simfoničnim ^kestrom RTV Ljubljana — jW-30 Okno v svet — 20.45 Me-?i->rie za sobotni večer — l,1 ^0 Operni koncert — 22.30 rUj ske J1 glasbeniki na britan- m otoku — 00.05 Iz slovenske poezije —NEDELJA — 2. junija ^^6.00 Dobro jutro — 7.30 Za et>.lske proizvajalce — Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-tooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N dui. cena za eno Številko ®>5« N din. Mali oglasi: be*eda 1 N din, naročniki iniajo 10n/0 popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 8.05 Radijska igra za otroke 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Pet minut za EP — 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Za vsakogar nekaj — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Lovci biserov - opera — 16.50 Beethoven in mladi slovenski glasbeniki — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 iz repertoari ja mešanega zbora RTV Zagreb — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK r- 2. junija 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Bil-ly Vaughn — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz hrvatske, srbske in makedonske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pi-hailnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Tosca — 18.00 Aktualnosti doma iin po svetu — 18.15 Si-gnaili — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Vitaila Ahačiča — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra in zbora Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi spored 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije — 20.30 Svet in mi — 20.45 Godala v nitmu — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 3. junija 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje mez-zosopranistka Giulietta Simi-onato — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18 45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem — 20.00 Radijska igra —- 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli Drugi spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncertanti na maših odrih — 23.20 Glasba za godala — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 4. junija me skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Jugoslovanski producenti gramofonskih plošč in resna glasba — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.45 Peter Ambrož in Janez Koren pojeta narodne — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Majhen opoldanski koncert — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22. 15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drob- CETRTEK - 5. junija 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 lz. zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — i 1.00. Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opq§e — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Stane-tom Mancinijem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in mapevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Andrejem Hiengom — 21.45 Glasbeni nokturno — 22.15 Komor-no-glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi spored 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.1.5 V tričetrtinskem taktu — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.20 Komcertantne miniature — 22.00 Simfonija št. 8 v Es-du-ru — 23.30 Drobne klavirske skladbe Clauda Dcbussvja — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 6. junija 8.08 Glasbena matineja pri slovenskih skladateljih — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poljudne skladbe iz starejših časov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12 40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljru-jo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15 45 Turistični napotki — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in do »vetu — 18.15 Zvočni raegie-di po zabavni glasbi — i^ 45 Na mednarodnih križpoijih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Slavka Znidaršiča — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20,30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Iz zakladnice makedonske orkestralne ite-rature — 23.15 Literarni noic-t urno Drugi spored 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.55 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 Kolnski glasbeni dogodki — 23.35 Vladimir Sogroni-cki igra Skrjabina ~ 00.05 lz slovenske poezije ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova D VAM nudi VELIKO IZBIRO GOSPODINJSKIH APARATOV, TV IN RADIO APARATOV, MOTORJEV, LE STENCE IN VES INSTALACIJSKI MATERIAL. Velike ugodnosti pri nakupu na kredit. PRODAJAMO TUDI ZA REPRODUKCIJO. r a SOBOTA — 31. maja 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.50 Po domače Z Zadovoljnimi Kranjci, 18.15 Igrajmo se opero - mladinska Oddaja, 19.15 Jugoslovanske revolucije - filmska serija, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Kmečka obče t, 21.35 Rezervirano za smeh, 22.00 Maščevalci - serijski film, 22.50 TV kažipot, 2.3.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.15 Kmečka ohcet (RTV Beograd) — 19.45 TV pregled, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 1. junija 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9,30 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka, 10.00 Pionirski tednik, 10.30 Mednarodni mladinski pevski festival, 11.15 Nenavadne dogodivščine Marka Pi-egusa, 11.45 TV kažipot, 14.30 Giro dTtalia (RTV Hjublja-na) — 15.15 šahovski komentar, 16.25 Novi ansambli — nove melodije, 17.35 Prelepi maj - angleški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Vi-deofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Podelitev priznanj in nagrad IV. festivala Bled 69 (RTV Ljubljana) — 22.25 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 2. junija 9.35 TV v šoli, 1445 TV v šoli - ponovitev, 15.40 Giro dTtalia (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) - 17.35 Tik-tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Obveščenost in obveščanje naših delavcev, 18.50 Godala v ritmu, 19.20 Rezerviran čas, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Odlikovanja za čudežne otroke - TV drama, 21.35 Pacifik 231, 22.00 Poročila, 22.05 En francais (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 TV zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Očdaja za otroke, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Sarajevo) <— 18.50 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd] TV 21.00 Spored italijanske TOREK — 3. junija 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli ponovitev (RTV Zagreb) 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer pod lipo, 19.10 Velika pustolovščina - serijski film, 19.35 Kratek film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Upornik - angleški film, 22.15 Novi ansambli - nove melodije II. del, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) -- 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Lutkovna oddaja, 18.20 Telešport, 19.00 Narodna glasba, 19.15 Mladi na zaslonu, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 4. junija 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu (RTV Beograd) — 16.45 Giro dltalia (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 „Primo/ev dnevnik, 18.30 En francais, 18.45 Sodobna prehrana, 19.05 Gospodinjski pripomočki, 19.15 Prgišče baletnih miniatur (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Na odprtem morju - TV igra, 21.20 Blejski festival JRT (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 20 slavnih (RTV Zagreb) — 18.30 Svet divjine, 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Baletna oddaja (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V ČETRTEK — 5. junija 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 14.30 Giro dTtalia (RTV Ljubljana) — 16.10 Prvenstvo v boksu (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Po Sloveniji, 18.45 Dokumentarni film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Moč reklame ciklus Mali oglasi, 21.15 Kulturne diagonale, 22.00 VVojeck - serijski film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.55 Evropsko prvenstvo v boksu (RTV Beograd — Drugi program: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami (RTV Ljubljana) — 18.15 Narodna glasba (RTV Zagreb) -- 18.45 Filmski omnibus (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK -- 6. junija 9.35 TV v šoli (RTV Za greb) — 12.00 Evropstko prvenstvo v boksu (RTV Beograd) — U.45 TV v šoli (RTV Zagreb) 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa (RTV Ljubljana) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Svet na zaslonu, 19.30 Otvoritev VIII. mednarodne grafične razstave v Ljubljani, 19.45 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Podvodna maska - angleški film, 22.00 Vidmarjev šahovski me-morial-komentar, 22.15 Glasbena oddaja, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored:^ 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RT VZagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb)— 21.00 Spored italijanske TV Kino Kranj CENTER 31. maja amer. barv. CS film MATT HELM, LJUBI IN UBIJA ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 18. uri, premiera franc. barv. VV filma BLE-DOLICNI UBIJALEC ob 22. uri 1. junija amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 9.30, amer. barv. CS film MATT HELM, LJUBI IN UBIJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRI H Al A JO ob 21. uri 2. junija i tali j.-špan. barv. CS. film ADIJO, TEXAS ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 18. uri 3. junija italij.-špan. barv. CS film ADIJO, TEXAS ob 16. uri, franc. barv. CS film BLEDOLICNI UBIJALEC ob 18. in 20. uri Kranj STORžIC 31. maja slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 16. uri, amer. barv. CS film KO PADE NOČ ob 18. uri, amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 20.30 uri 1. junija amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 14., 16. in 18. uri, premiera franc. barv. filma SMER SANTA COSTA ob 20. uri 2. junija amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 17. uri, amer. barv. CS film MATT HELM, LJUBI IN UBIJA ob 19. uri 3. junija franc. barv. film SMER SANTA COSTA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 31. maja amer. barv. fiton SI ERA CHARIBA ob 20, uri 1. junija amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. film SIERA CHARIBA ob 17.30 uri Tržič 31. maja amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL ob 16., 18. in 20. uri 1. junija amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL, ob 16. in 18. uri 3. junija japonski film ONI-BABA ob 18. in 20. uri — mladini pod 16. let neprimeren Kamnik DOM 2. junija franc. barv. film SMER SANTA COSTA ob 18. in 20. uri 3. junija amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 17.30 in 20. uri Kamnik DUPLICA 31. maja amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 20. uri 1. junija amer. barv. fiilm UJETI V PUŠČAVI ob 15. in 19. uri škofja Loka SORA 31. maja amer. barv. CS film CAMELOT ob 17. in 20. uri 1. junija amer. barv. CS film CAMELOT ob 17. in 20. uri 2. junija amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 19. uri 3. junija amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 20. uri Radovljica 31. maja amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHANKA ob 18. uri, angl. barv. film RAZBOJNIKI NA OBALI ob 20. uri 1. junija amer. barv. film DVOBOJ PRI DIABLU ob 16. uri, angl. barv. film RAZBOJNIKI NA OBALI ob 18. uri, amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHANKA ob 20. uri 2. junija franc. film MA-YERLING ob 20. uri 3. ju nja amer. film NOČ IGU ANE ob 20. uri Jesenice RADIO 31. maja amer. film TARZAN IN NJEGOV SIN 1. junija amer film TARZAN IN NJEGOV SIN 2. junija madž. barv. CS film POBEG KRALJA 3. junija amer. barv. CS film BOSONOGA V PARKU Jesenice PLAVŽ 31. maja amer. barv. CS film BOSONOGA V PARKU 1. junija amer. barv. CS film BOSONOGA V PARKU 2. —3. junija amer. film TARZAN IN NJEGOV SIN Žirovnica 1. junija amer. barv. CS film GRAND PRIX Dovje Mojstrana 31. maja amer. barv. CS film GRAD PRIX 1. junija kalij, barv. film TIHI BILL Kranjska gora 31. maja mehiško-špan .-italij. barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI 1. junija amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLLE-TA Loterija Poročilo o žrebanju srečk 22. kola, ki je bilo 27. V. 1969. Srečke so zadele s končnicami N din 6660 200 8560 200 02230 2000 3740*3 500 ' 66870 500 752500 10.000 81 30 75351 500 397091 10.000 22 20 92 10 8772 200 248522 10.020 252042 10.000 562642 50.000 73 20 3313 200 01843 500 107863 10.000 464 100 03054 1000 48844 500 5 4 70345 504 92645 504 98005 1.004 995445 10.004 6 4 34016 1.004 87 10 86537 500 063237 10.000 810537 100.000 98 10 428 50 2818 200 054178 10.000 79 10 32089 500 371149 2.000 41439 500 534969 10.000 819019 10.000 Prodam Prodam 2000 kg OGLJA-Tavčar, Sp. Luša 20, Selca nad šk. Loko 2637 PISKE leghom, 2 meseca stare, in PETELINE pohance prodam. Frankovo naseJJe 134, škofja Loka 2653 Prodam motorno KOSl^ NICO diesel BČS. žabnica \ 2654 KOČIJO, zelo lepo, in VOZ na peresih na trde gume ptoj dam. Močnik, Mengeš 2655 Prodam kuhinjsko PO H1' ŠTVO z električnim in pl««1' skim ŠTEDILNIKOM. govc, Stritarjeva 8, Kranj „, 2656 Prodam plemensko OVCO- Zg. Bela 8, Preddvor 265' Prodam SPALNICO, j°f VLOŽKE in dvodelno OM* RO, dobro ohranjeno. Polj*' nec, Mencingerjeva 5, Prodam vprežini OBRAČAJ NIK za seno. Zg. Bitnje 23. Žabnica 2659 Prodam KAMIN z dveflj sedežema, rabljen DIVAN' KAVČ in OMARO. Šimunjg Župančičeva 30, Kranj 260" Prodam GRAMOFON & reo »Skanderborg« z 10 P1, ščami za 500 N din in &p&°: nji BLAZILEC za fiat 750. J* kelj, Gradnikova 11, Kranj^j SOBOTA — 31. MAJA 1969 GT.AS * 21 STRAN Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamno-seštvo Naklo telefon 21-05Č Prodam originalne BATE za topol ino C. Zg. Duplje 20 2662 Prodam žensko KOLO in RADIO RR-NIS. Zupan, Pan-geršica 3, Golnik 2663 Prodam stoječo DETELJO. Cešnjevk 27, Cerklje 2664 Prodam skoraj nov električni ŠTEDILNIK na tri plošče in termostat za pečico. Delavska c. 51/a Kranj (Gorenja Sava) 2665 Ugodno prodam SPALNICO. Pavlovi, M. Pijade 7, Kran j 2666 Prodam PUNTE, BANKI-NE in DESKE za opaž. Cer-nivec, Jezerska c. 21, Kranj 2667 Prodam skoraj nov kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 2668 Prodam rabljena OKNA, dvodelna. Mlaka 4, Kranj 2669 Prodam LATE za kozolec ■» PUNTE. Šenčur 150 2670 Ugodno prodam 130 kosov *K*tta OPEKE 25 X 25 X 12 5 2°0 kosov žlindrine OPEKE 45 X 30 X 20. Mravlja Pe \cr, Škofja Loka, Mestni trg 3 2671 Prodam 1 ha stoječe TRA-*E. Poizve sc Šenčur 8 2672 Poceni prodam novo dodatno PEČICO gorenje na trdo gorivo. Surla, Kranj, Partizanska 23 2673 . Prodam tri MLADICE volčje. Hosta 5, škofja Loka 2674 - Prodam SVINJO po prašičkih. Sr. vas 41, Šenčur 2675 Prodam zazidljivo PARCELO s sadnim drevjem v iz-peii 640 m1 Informacije do-5*,5 v trgovini Sebenje pri Triiču 2676 Prodam KRAVO s teletom *h brez. Vrhovnik Franc, Ap- 'H, Cerklje 2677 \ \.roda»n KOTEL za žganje-*l'hr°. SLAMOREZNICO, ŠTEDILNIK in KOSILNICO. Vls°ce 5 pri Tržiču 2678 .Prodam KRAVO, ki bo v F*t«na teletila. Voglje 106, Šenčur 2679 vProdam kuhinjsko OPRA-lahko tudi samo kreden-• Sp. Bitnje 1, Žabnica p 2680 45f)w0dam del<>vnega VOLA, 4.URg težkega. Zg. Besnka T u 2681 mlakoj prodam KOŠNJO Sr Jn °,ave- Travniki so v ^« Vasi, Goricah in Letencah § &kupno 170 arov. Rotar, r- vas 6 pri Goricah 2682 , prodam KRAVO, ki je apri-Crv,£?trtić teJetila. Grad 43, erltlJe 2683 Mnt.r^ z °Jnicami in SLA-^UREZNICO s puhalnikom KoS ,Lah ^J2' Klanec 13, ^°men*-.~- L. M. Opozorilo Prometne milice Kranj Vožnja samo z inštruktorjem in zdravniškim spričevalom 16. maja letos je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah. Dodatni 111. d člen tega zakona v prvem odstavku pravi takole: »Kdor se pripravlja za vozniški izpit, sme za vajo tudi pred vozniškim izpitom voziti po javnih cestah motorno vozilo tiste kategorije, za katero se pripravlja, če ga vozi pod nadzorstvom inštruktorja.« To pomeni, da se sedaj motoristi in mopedisti ne bodo mogli več sami vaditi pri praktični vožnji, marveč samo pod nadzorstvom inštruktorja, pa čeprav imajo na motorju oznako L. Tretji odstavek tega člena pa pravi: »Kandidat za voznika mora imeti med učenjem zdravniško spričevalo o sposobnosti za vožnjo motornega vozila in ga na zahtevo delavca organa za notranje zadeve, ki kontrolira in ureja promet, pokazati.« Do sedaj pa so kandidati za vozniški izpit lahko zdravniško spričevalo predložili šele tik pred izpitom. Na Prometni milici v Kranju so nam povedali, da bodo v prihodnje kontrolirali, če kandidati za izpite jpeštevajo ta določila. Sklenili so, da bodo takšne kršilce najprej opozarjali, kasneje pa tudi kaznovali. Za kršitev prvega odstavka tega člena je predvidena kazen pet tisoč starih dinarjev, za kršitev tretjega odstavka tega člena pa dva tisoč starih dinarjev. A. 1.. da sta se približala na 20 metrov, nakar je misleč, da sta člana namišljene diverzantske skupine, z maneverskimi naboji ustrelil v zrak. To je bilo namreč znamenje, da so »diverzanti« ujeti in njihova akcija končana. »Omenjena dva moška v civilu,« nam je povedal tovariš Otovič, »pa se nista vedla, kot je bilo dogovorjeno. Namesto, da bi počakala in se »predala« (tako kot ostali namišljeni diverzanti), sta se obrnila in tekla proti gozdu. Tedaj sem zavpil: Stoj, če ne streljam! In šele ko sta se obrnila, sem videl, da nista dva od naših delavcev.« In tako je miličnik Ilija Otovič ujel Ota Hudovernika (33 let) — večkratnega vlomilca in Franca Horvata (33) — prav tako vlomilca, ki sta prejnšji večer, 15. maja, pobegnila iz preiskovalnega zapora v Radovljici. Horvat in Hudovernik sta ponoči prespala v gozdu in zjutraj zagrešila še eno tatvino na Bledu, potem pa sta se namenila proti Jesenicam, od koder sta hotela v inozemstvo. Zgodilo pa se je, da sta na begu zašla prav v obroč delavcev UJV, ki so ga ti naredili za vajo in tako se je njuna izsiljena prostost hitro končala. Zvedeli smo tudi, da so Ota Hudovernika za več vlomov že obsodili na tri in pol leta strogega zapora. # Za tako uspešno vajo v % počastitev 25. obletnice or- # ganov za notranje zadeve # veljajo delavcem Uprave # javne varnosti v Kranju % oziroma sodelujočim, po- # sebno pa miličniku Iliju # Otoviču iz Mojstrane, vse % čestitke. A. /alar Letališče Brniki Učenci pomagali pri pregonu srnjadi Minuli leden so delavci letališča na Brniku opazili znotraj zagrajenega prostora več srn. Ker bi bile te, sicer prijazne živali, lahko ovirale pristajanje letal, so se odločili, da jih bodo pregnali iz letališča. Tako so v sredo zaprosili šolo v Cerkljah za pomoč pri pregonu. 120 učencev je potem skupaj z letališkimi delavci in nekaterimi do- mačini pregnalo z letališča dvanajst srn. Za vse, ki so sodelovali pri pregonu, so pripravili malico. Hkrati pa so nas zaprosili, da se v njihovem imenu zahvalimo upravi šole, Zavodu za prosvetno nedagoško službo v Kranju, učencem in vsem, ki so pomagali pri pregonu srnjadi z letališča. A. 2. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje NASLEDNJA PROSTA DEL. MESTA: 1. vodje sanitarne inšpekcije s 4-urno zaposlitvijo za nedoločen čas 2. 3 sanitarne inšpektorje s polno zaposlitvijo za nedoločen čas POGOJI: pod 1. zdravnik in delovnih izkušenj 7 let pod 2. višji sanitarni teh nik z opravljenim strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj Sanitarna inšpekcija bo opravljaja delo za območje občine Kranj in občine Tržič in je ta razpis dan v soglasju z delovno skupnostjo upravnih organov skupščine občine Tržič. Rok za priglasitev je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 2,00 din, življenjepis ter dokazila o strokovnosti in delovnih izkušnjah na naslov: Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj. Spet je otroška nepremišljenost in igra zanetila požar, ki jc napravil veliko škodo. V tor popoldne je devetletni deček kadil v seniku Franca Ziherla v Srednjih Bitnjah. Vžigalic0^ vrgel v steljo. Ko je začelo goreti, je najprej skušal sam pogasiti, ker pa mu ni to us'?e,1t je poklical na pomoč. Kljub hitri pomoči gasilcev se je ogenj razširil po vsem gospodars ^ poslopju. Zgorel je hlev, skedenj, senik in shramba za poljedelsko orodje, škodo cenij° okoli 70.000 N din. — Foto: F. Perdan SOBOTA — 31. MAJA 1969 Štirinajst ekip za nogometni pokal Pogovor tedna Stane Košnik: Živim za strelstvo Večkrat ga opazujem, kako vzravnan in hitrih korakov stopa po mestnih ulicah. Vse kaže, da se za svojih 66 let šc zmeni nc. Gledam ga na strelišču v dolini Kokre. Z lopato pre-metujc zemljo in urejuje nasip, da bodo strelci brez skrbi med vajami in tekmovanji. Pa ležišča in streho nad njimi popravlja, da o razbitih okvirih za tarče ne govorim. In še na tekmovanja mora. Danes bo streljal z malokalibrsko puško, jutri bo na vrsti zračna, pozneje spet vojaška. Najprej bo tekmoval za svojo družino SD Sava, potem pa ga čaka delo v sodniški komisiji. Sam bo največkrat opravil vse delo in to kar sproli. Vsakdo bo že čez nekaj minut zvedel za svoj rezultat in zadovoljen odšel domov. Malokdo pa se bo potem .se spomnil nanj, na Staneta Košnika, ki bo odšel s strelišča šele takrat, ko bo le-to pospravljeno in urejen sodniški zapisnik. Naslednji dan bo seveda že zadovoljen sedel v pisarni občinske strelske zveze v Kranju, kjer bo podrobno analiziral uspeh prvenstva in vsakega posameznika. »Da bi le imeli boljše orožje ti naši fantje, pa bi lahko pokazali še veliko več,« si večkrat zaželi natiho-ma. Tisti dan je zvedel, da se bo ta njegova želja kmalu ^polnila. Občutil sem, da sc te vesti veseli bolj, kot sc je morda sami strelci. • Vidim, da še vedno živite za strelstvo, kot takrat, ^o ste se navdušili zanj. Kdaj je bilo to? Leta 1926. Takrat smo ustanovili strelsko družino »Kranj«, ki je bila edina v Kranju. Tekmovali smo v glavnem z vojaško puško in lovskim orožjem. Strelišče smo si uredili v Slruževcm in ga lepo opremili.« # Pogoji, v katerih delajo kranjski strelci danes? »Lahko rečem, da so pri vsem napredku, naravnost Porazni zanje. Nimajo nobenega strelišča, še tisto v Struževem je propadlo, vzeli so nam ga, tisto v dolini Kokre je le provizorično. Občinska strelska zveza pa n'mu sredstev, da bi tako stanje izboljšala. Vesel sem, t'a je v strelcih toliko navdušenja, saj kljub temu ne odnehajo.« # Kot strokovnjak lahko ocenite njihove sposobnosti? »Na zadnjem republiškem prvenstvu pionirjev in Mladincev je v Ljubljani nastopilo med 226 mladimi tekmovalci kar 47 kranjskih, ki so se dobro uvrstili. Zanimanje za strelstvo je torej dovolj veliko. Imena Pri članih Petcrnel, Naglic, Frelih in še nekatera, pa tudi dovolj povedo.« • Vaše posebne želje? »Centralno strelišče za malokalibrsko strelišče in tračno puško v samem Kranju, da nam ne bo treba "Oditi na tekmovanja v Preddvor aH celo v Ljubljano.« Beseda mu je tekla gladko. Spoznaval sem, da je z Vsem srcem priklenjen na svoj šport. Ob odhodu sem ^ spomnil dogodka pred tremi leti. Stanetu Košniku J* takrat izročil odlikovanje za 40-letno delo v strelstvu jSton predsednik republiške strelske zveze tov. Vlado Mišica. To mu je pomenilo več, kot ves denar, ki bi 8a lahko dobil za svoje delo v strelski organizaciji. Kmalu ga bom spet videl na strelišču. V roki bo morda nnel puško, lopato ali pa merilnik za ocenjevanje zadetkov. Ničemur sc neče odreči. B. Malovrh °anes in jutri se bo nada-'tevalo v Zagrebu državno Prvenstvo v kegljanju. V teh <1vt'b dneh bodo nastopili tu-di kegljači kranjskega Tri-8,ava, ki se bodo potegovali naslov državnega prvaka. ekipo Triglava tokrat nc 60 nastopil Vlado Matrelanc !^ so v klubu mnenja, da ^°o« kljub temu resni kan SJNl za naslov prvaka Jugo-8,i»vi;e za leto 1969. Na prven- stvo so odpotovali: Anton česen, Stane Brcgar, Lojze Kor-dež, Milan Jereb, Jože Turk, Miro Ambrožič in Milan Ve-hovec. Pred odhodom nam je dolgoletni član prve ekipe Stane Bregar dejal: »Želimo osvojiti že sedmič naslov državnega prvaka. Strokovnjaki so mnenja, da smo tudi letos največji favoriti za prvo mesto«. P. Didič V nedeljo je bilo na sporedu tekmovanje za nogometni pokal Gorenjske. Za tekmovanje se je prijavilo 14 ekip, vendar je bilo odigrano le pet tekem, ker sta LTH B in Kropa predala srečanji brez borbe, ne da bi obvestili nasprotnika, vodstvo tekmovanja in sodnike. To je vsekakor nešportna poteza nogo- metašev iz škofje Loke in Krope. Vse tekme I. kola so bile končane s pričakovanimi rezultati. Za manjše presenečenje pa so pripravili nogometaši iz Naklega, ki so premagali Svobodo iz. Šenčurja. Rezultati: Železniki : LTH 2:6 (1:6), Preddvor : Triglav 0:6 (0:2), Kranj : LTH B 3:0 (b. b.) Triglav B : Jesenice 1:6 (0:2), Lesce : Predoslje 3:2 (0:1), Naklo : Svoboda 8:4 (1:2), Podbrezjc : Kropa 3:0 (b. b.). P. Didić Uspešen nastop kegljačev Triglava v Zah. Nemčiji Kegljači in kegljavke kranjskega Triglava so pred dnevi nastopili v VViirzburgu v Zahodna Nemčiji, kjer so postavili tudi dva nova rekorda kegljišča. Moška ekipa Triglava je premagala domačo ekipo s 5161 : 4998. V tem srečanju so Kranjčani postavili nov rekord kegljišča za ekipe, hkrati pa je reprezm-tant Jože Turk z rezultatom 922 kegljev postavil nov posamični rekord kegljišča v Wiir/.burgu. Ženska ekipa Triglava pa je izgubila z večkratnim prvakom Zahodi .e Nemčije z 2344:2158. V kranjski ekipi je bila najboljša Cvetka čadež, ki je podrla 389 kegljev. P. Didič Jutri 2. dirka za prvenstvo Gorenjske v §peedwayu z mopedi Na dirkališču v Stražl-sču bo jutri, z začetkom ob 10. uri, druga dirka la prvenstvo Gorenjske v speedvvavu z mopedi. Prva je bila na sporedu v a milu, tretja oziroma za k j učna pa bo 22. junija. Na osnovi teh rezultatov bodo ugotovili najboljše predstavnike te mlade a v to moto discipline na Gorenjskem, ki bodo v septembru nastopili v finalu republiškega prvenstva. Organizatorji sporočajo, da bo imela mladina tudi na tej tekmi prost vstop. Pri mladini za tekmovanje vlada veliko zanimanje, saj je računati da bo v nedeljo na startu nad 40 mladih tekmovalcev. Pri-lem imajo precejšnje zasluge nekateri AMD klubi, predvsem Tržič, Škofja Loka in Kranj. Kaže pa, da ostali klubi premalo skrbijo za vzgojo mladih voznikov, saj v nekaterih klubih skoraj nimajo tekmovalcev. Na to kaže predvsem dejstvo, da se m tekmovanja vsakič pojavi veliko število tekmovalcev mimo svojih klu bov ali pa sploh niso člani posameznih društev. Avto-moto šport, predvsem pa športne vožnje z mopedi, imajo na Gorenjskem že precejšnjo tradicijo in od tekmovanja do tekmovanja privlači vedno več mladih. J. J. Morda že sedmič državni prvaki? Ljubljanska conska rokometna liga Huda borba za 1. mesto V nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige so bili doseženi pričakovani rezultati. V gorenjskem derbiju je Kranj premagal ekipo Dupelj in si s tem še povečal možnosti za prvo mesto. Kranjčani iz kola v kolo bolje igrajo in s prikazano igro vsekakor zaslužijo mesto med najboljšimi slovenskimi klubi. Rezultati: Križe : Radeče 17:14, Radovljica : Krško 29:18, Kranj : Duplje 22:11. V vodstvu je Kranj s 26 točkami, sledijo mu pa Krmclj in Križe po 25, Radovljica 24, Grosuplje 22, Ra deče 21, Duplje 20 itd. V naslednjem kolu bodo na sporedu naslednje tekme: Zagorje : Kranj (že v soboto), Duplje : Hrastnik, Šentvid : Kliže, Radeče : Radovljica. J. Kuhar Gorenjska rokometna liga Zmage gostov V minulem kolu gorenjske rokometne lige so bili doseženi v glavnem pričakovani rezultati. Gostje, ki so bili favoriti v skoraj vseh srečanjih, so osvojili dragocene točke. Najpomembnejšo zmago pa so nedvomno zabeležili rokometaši Kamnika v Kranjski gori. Rezultati: Kranjska gora : Kamnik 18:29, Jesenice : Šešir 17:24, Žabnica : Kranj B 18:20, Tržič B : Selca 17:17, Tržič B : Jesenice 19:17 (zaostala tekma). Lestvica: Veterani 11 10 1 0 277 200 21 Kamnik 11 6 2 3 280 246 14 Šešir 12 6 2 4 241 214 14 Selca 11 6 0 5 230 205 12 Žabnica 11 5 1 5 219 202 11 Kranjska gora 11 2 0 9 183 290 4 Jesenice 11 1 0 10 177 : 250 1 izven konkurence Kranj B 16 8 17 276 261 17 Tržič B 15 5 19 237 231 11 Jutri jc na sporedu zadnje kolo. Pomerili sc bodo naslednji pari: Kranjska gora : Veterani, Kamnik : Jesenice, Škofja Loka : Tržič B, Selca : Žabnica. P. Didič Gorenjska košarkarska liga V vodstvu Basket Po tretjem kolu v moški gorenjski košarkaški ligi še ni prjšlo do bistvenih sprememb. Kranjski Basket jc z zmago nad Kropo še bolj utrdil svojo vodstvo na lestvici. Tekmovanje v ligi je zelo izenačeno, nekoliko prednosti za prvo mesto pa pripisujemo ekipi Basketa, kjer igrajo nekateri izkušeni košarkarji. Rezultati: Medvode : Kladivar 55:53, Basket : Kropa 66:44, Kladivar : Basket 36:42. Lestvica: Basket Kranj Radovljica Kropa Medvode Kladivar 163 130: 87 127 131 155 108 109 88 158 166 164 V četrtem kolu so na sporedu naslednje tekme: Kranj : Medvode, Kropa : Kladivar, Radovljica : Basket. V mladinski ligi jc ekipa J. Peternelj premagala Jesenice s 43:26. V vodstvu je z veliko prednostjo kranjski Triglav. V ženski ligi pa je ekipa šolskega športnega društva J. Peternelj iz Škofje Loke premagala Triglav z 62:36. V ženski pionirski ligi je ekipa Tabor — Žiri katastrofalno premagala Jeseničanke z 51:7 in tako dokazala, da odlična uvrstitev na pionirskem lestivalu ni bila naključna. P. Pokorn SOBOTA — 31. MAJA 1969 S seje občinske konference SZDL Kranj Dosedanje delo pot tudi za naprej Na četrtkovi seji občinske konference SZDL v Kranju so ocenili delo in izvolili organe občinske konference SZDL — Tone Volčič novi predsednik občinske konference V četrtek popoldne je bila v Kranju prva seja občinske konference socialistične zveze. Na njej so člani pregledali delo v zadnjem mandatnem obdobju in ocenili predvolilno aktivnost ter volitve. Sprejeli pa so tudi program dela za prihodnji dve leti in izvolili nove organe občinske konference. V razpravi o delu v zadnjem mandatnem obdobju je tovariš Lojze Cuznar povedal, da je občinska konferenca, kot najvišji organ, imela sicer samo tri seje, vendar pa se je aktivnost organizacije SZDL v občini odvijala v drugih oblikah dejavnosti. Menil je tudi, naj bi v prihodnje občinska konferenca zasedala le po potrebi, razvijala pa oblike kot so posvetovanja, javne tribune, obiski krajevnih organizacij itd. Vsi pa so se strinjali, da se je socialistična zveza uspešno vključila v reševanje problemov v krajevni skupnosti in da naj bi občinska konferenca tudi v prihodnje delala tako kot do sedaj. V oceni predvolilne aktivnosti pa je tovariš Jože Kavčič poudaril, da so letošnje priprave na volitve, kakor tudi same volitve, pokazale, da so resnično postale sestavni del politične in samoupravne aktivnosti in niso več le politična manifestacija. V razpravi pa so potem poudarili, da so bile volitve šele prvi korak v dejavnosti SZDL oziroma uresničevanju programskih izhodišč. Nove odbornike in poslance pa bi bilo sedaj treba vključiti v politično in drugo dejavnost na terenu in v občini. Na seji so v okviru sprejetih programov sprejeli tudi vrsto nalog za delo v prihodnje. Kratkoročne programe pa bo izdelal novoizvoljeni izvršni odbor občinske konference. Zaradi razmejitve nekaterih dolžnosti posameznih organov občinske konference so na seji sklenili, da bodo o dopolnitvi pravil občinske organizacije razpravljali na prihodnji seji konference, ki je predvidena za konec junija. Nazadnje pa so člani konference izvolili še organe konference. Za predsednika so izvolili Toneta Volčiča, za pod- predsednika Maksa štroma-jerja (dosedanjega podpredsednika) in za predsednika izvfšnega odbora občinske konference Jožeta Kavčiča \ (dosedanjega predsednika IO občinske konference). Razen tega so izvolili tudi 15-članski izvršni odbor občinske konference SZDL. I ! Po končanem zasedanju so se tovarišu Francu Roglju, dosedanjemu predsedniku i občinske konference, ki je I bil na zasedanju občinske i konference ZK v Kranju izvo-I Ijen za sekretarja komiteja j občinske konference ZK, za-i hvalili za dveletno delo. Novo-i izvoljeni predsednik Tone i Volčič pa je na koncu dejal, j da je občinska konferenca v i minulem mandatnem obdob-i ju jasno začrtala tudi delo za prihodnje. A. žalar TONE VOLČIČ je bil rojen 4. februarja 1923 v škofji Loki. Ima višjo šolo JLA, končuje pa tudi študij na višji upravni šoli. Je rezervni polkovnik JLA in član zveze komunistov od 1943. leta. Po osvoboditvi je opravljal odgovorne vojaške dolžnosti. Po prihodu v Kranj pa se je vključil v politično delo in življenje v občini. Bil je tudi sekretar organizacije ZK na Vodovodnem stolpu, v zadnjem mandatnem obdobju pa predsednik sveta za zadeve borcev NOV pri kranjski občinski skupščini. STE SE ŽE ODLOČILI IN IZPOLNILI OBVEZNICO ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE, KI STE JO DOBILI PO POSTI? CE SE SE NISTE — ODLOČITE SE ŠE DANES. Pokal T rž/ća n Na tradicionalnem rokometnem turnirju za pokal mladosti v Dupljah so zmagali rokometaši Tržiča. Le-ti so v finalnem srečanju premagali Duplje s 17:14. V borbi za tretje mesto pa je Kranj odpravil Križe z 21:13. J. Kuhar Jesenice ali Triglav Jutri bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju finale pionirskega prvenstva Gorenjske v nogometu. V borbi za prvaka se bosta ob 9. uri sre-iala prvak A odnosno B >kup:ne pionirskega prvenstva: Jesenice : Triglav. V borbi za tretje mesto pa se bosta ob 8. uri pomerila Kranj in Trboje P. Didič Storžič odstopil Rokometašiče Storžiča iz Golnika so odstopile od nadaljnjega tekmovanja v ljubljanski conski rokometni iigi. Kje so vzroki za odstop? Slabo finančno stanje? Ali pa poraz z Mokercem brez borbe? S tem porazom so namreč izgubile vse možnosti za prvo mesto. Kranjska gora pa je v minulem kolu premagala Mokerc 22:5, Škofja Loka pa OMmpijo B s 17:6. J. Kuhar Blaž Jakopič na§bol?ši jeseniški športnik Športno društvo Jesenice je minulo sredo v gledališču Tone Čufar priredilo prijeten večer, na katerem so proglasili najboljšega športnika jeseniške občine v letu 1968. V glasbenem delu večera je sodeloval zabavni orkester pihalnega orkestra jeseniških železarjev, pel je Franci Re* bernik, kot gosta pa sta nastopila Franc Košir in Marjana Dcržaj. Znani športni delavci so spregovorili o problemih telesne vzgoje in športa v občini, ob koncu pa je po rezultatih javne ankete bil za najboljšega športnika Jesenic proglašen alpski smučar Blaž Jakopič. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila alpinist Klaudi Mlekuž in hokejist Albin Felc. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje, saj so jeseniški ljubitelji športa napolnili dvorano do zadnjega kotička. B. čebulj Sreča je opoteča - Kaj je to sreča? Kdo bi vedel! Za nekoga kup denarja, ki nenadno pride v hišo, za mater rojstvo otroka, za drugega spet lep sončni zahod in podobno. Vsi pa, kar priznajmo si, pričakujemo, da nas bo v življenju nekoč še doletela velika sreča. Pogosto pa ne vidimo te majhne sreče, ki je del našega vsakdanjega življenja, pa se je niti ne zavedamo včasih in jo premalo cenimo, ker pač čakamo na nekaj velikega. Sicer pa tega uvoda ne pišem samo v tolažbo vsem, ki jih je žreb tokrat izpustil in ne bodo šli na izlet po Koroški in po Kanalski dolini. O sreči in. v muhavosti žreba smo namreč dobili več pisem naročnikov, kf Se budu jejo na nas, na srečo in ne vem kaj še vse. Antona Lužana smo našli na cesti proti Mengšu, ko je z ostalimi delavci krpal luknje na asfaltni prevleki. Skoraj v zadrego ga je spravilo vprašanje, kaj meni o sreči. »Ja, sreče v življenju nisem Imel,« je nato povedal. »Nič nisem dobil zastonj, če bi dobil avto? Prodal bi ga in popravil hišo, ki je že zelo stara. Ali pa bi se tudi naučil voziti,« se je nasmejal na koncu. ali žreb ima zavezane oči Pri delu smo našli tudi Jenka Fridla v Hrašah pri Smledniku. Njegovemu P'" smu smo se bili nasmejali do solz. »Sreča? Ja, denar to J"> avto tudi stane. Mislim, da sem imel srečo med vojno, večkrat je bilo zelo napeto, pa se je vselej dobro izteklo-Morda je sreča to, da nam ni bilo še tako dobro kot sedaj. Pomislite, klobase In slanine pa ocvirkov mladi nočejo več jesti. Kaj neki je potem Še dobro? — Na pot bi šel pa rad. Sicer imamo sedaj delo z mrvo, pa vseeno. Mogoče bom imel srečo ieseni?« Vprašanje o sreči smo P°" stavili tudi Danici Koritnik* vi v Škofji Loki. »Sreča je t* me zdravje,« je odgovoril8 »Če nisem zdrava ne more"1 delati in potem veste kako je' če je človek bolan, pa še sa? povrhu in s šestimi kri*1' tam sreče ne more biti-« * saj ji nisem popolnoma verjf la. Kajti človek ne more ni- koli biti popolnoma brez s**" L. M-