REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE POROČILO 2014 Ljubljana, 2015 POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 Izdajatelj: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Služba za strateške študije in analize Za izdajatelja: Karl Erjavec Uredila: Sandra Jelenic Zidarič in mag. Marko Osolnik Odgovorni urednik: mag. Leon Marc Jezikovni pregled: Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije Sektor za prevajanje Angleški prevod: Lili Potpara Lektura angleškega besedila: Philip Burt Oblikovanje: Miroslav Savic Fotografija z naslovnice: Internat Mladika, VI. izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani, 1912/13 Fototeka Slovenskega šolskega muzeja ISSN 2464-0417 Ljubljana, 2015 VSEBINA UVODNE BESEDE MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE KARLA ERJAVCA 4 INTRODUCTORY ADDRESS BY FOREIGN MINISTER KARL ERJAVEC 6 SVET V LETU 2014 - UVODNA BESEDA SLUŽBE ZA STRATEŠKE ŠTUDIJE IN ANALIZE 8 1 / KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI 10 2 / STRATEŠKI FORUM BLED 21 3 / DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE 25 4/EVROPSKE ZADEVE 34 5 / VEČSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE 38 6 / ČLOVEKOVE PRAVICE 44 7 / GLOBALNI IZZIVI 47 8 / GOSPODARSKA DIPLOMACIJA 50 9 / MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE 54 10 /MEDNARODNOPRAVNE ZADEVE,KONZULARNE ZADEVE IN DIPLOMATSKI PROTOKOL 60 11 / MEDNARODNO SODELOVANJE V KULTURI 65 12 / JAVNA DIPLOMACIJA IN ODNOSI Z JAVNOSTMI 68 13 / SEKRETARIAT MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE 70 14 / DVOSTRANSKI POGODBENI AKTI PODPISANI V LETU 2014 77 15 / DIPLOMATSKA IN KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2014 81 ZEMLJEVID DIPLOMATSKIH IN KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2014 85 UVODNE BESEDE MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE KARLA ERJAVCA Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec Foto: STA Zagotavljanje varnosti, miru in blaginje je temeljno vodilo mednarodnih odnosov. S tega vidika je bilo leto 2014 izjemno zahtevno. Dogajanje v Ukrajini je postavilo pod vprašaj temelje štirideset let stare Helsinške sklepne listine. »Hibridna vojna« nas je spomnila na začetke konflikta v nekdanji Jugoslaviji. Na drugem koncu evropskega sosedstva so desetletja nerešenih vprašanj naplavila ekstremistično in teroristično tvorbo - t. i. Islamsko državo (ISIL/D'aesh). Ob tem ne smemo spregledati podobnih nasilnih pojavov na afriških tleh. Vse to pomeni kompleksen preplet groženj našemu skupnemu miru, varnosti in blaginji, katerih posledice segajo tudi k nam. Potrebujemo razmislek, kako bodo ključni dejavniki varnostne arhitekture - OZN, EU, Nato, OVSE - ohranili mir in varnost v tako močno spremenjenem svetu in kako se bo celotna mednarodna skupnost spoprijela z vsemi drugimi izzivi - okoljskimi, migracijskimi, s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize. Republika Slovenija je kot odgovorna članica mednarodne skupnosti tudi v letu 2014 prispevala svoj delež k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Skupaj z našimi partnerji in zavezniki smo izrazili podporo ukrajinski suverenosti, ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti njenih meja. Od začetka konflikta sodelujemo v Posebni opazovalni misiji OVSE v Ukrajini. Prav tako je bila sprejeta odločitev o aktivnem sodelovanju Republike Slovenije v novi Natovi misiji »Odločna podpora« v Afganistanu. V zvezi z dejavnostmi Islamske države smo bili med sopredlagatelji resolucije Varnostnega sveta ZN o ukrepih proti tujim borcem, vključili pa smo se tudi v mednarodno koalicijo držav za boj proti Islamski državi, pri čemer svoje delovanje poleg humanitarnih prispevkov vidimo zlasti v ukrepih za preprečevanje okoliščin, ki ustvarjajo plodna tla za radikalizacijo in posledično povečujejo grožnjo, ki jo pomeni pojav tujih borcev. V povezavi z zagotavljanjem miru in varnosti smo marca 2014 na Brdu pri Kranju organizirali zelo uspešen mednarodni seminar o mediaciji v Sredozemlju, kar je bil le eden od izrazov našega siceršnjega delovanja na področju preventivne diplomacije in mirnega reševanja sporov. Tudi v letu 2014 smo se v multilateralni diplomaciji uveljavljali kot odločna zagovornica mednarodnega prava in človekovih pravic ter se tudi tako pripravljali na volitve v Svet OZN za človekove pravice, kjer smo kandidatka za članstvo v obdobju 2016-2018. Tradicionalno smo bili dejavni na področju pravic otrok in slovesno počastili 25. obletnico Konvencije o pravicah otrok. Smo v majhni skupini najbolj proaktivnih držav na področju mednarodnega urejanja pravic starejših oseb. Uspešno smo zagovarjali nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic v okviru univerzalnega periodičnega pregleda v Svetu OZN za človekove pravice. Ustanovi za krepitev človekove varnosti - IFT smo dali nov zagon ter bili skupaj z njenim novim vodstvom ponovno zelo dejavni pri iskanju novih priložnosti, partnerjev in donatorjev. Kot odločni zagovorniki krepitve mednarodnega prava in učinkovitega delovanja mednarodnega kazenskega pravosodja smo maja 2014 organizirali seminar, namenjen zagotavljanju čim večjega števila ratifikacij dveh amandmajev iz Kampale k Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Skupaj z Nizozemsko, Belgijo in Argentino smo si še naprej prizadevali za krepitev mednarodnega sodelovanja pri pregonu mednarodnih hudodelstev. Čeprav proračunska sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč že nekaj let ne sledijo pričakovani dinamiki rasti, smo marsikaj opravili tudi na tem področju bodisi samostojno bodisi s pomočjo projektov, ki so jih izvajale nevladne organizacije. V Burundiju je več kot sto begunskih družin dobilo slovensko streho nad glavo. Na Zelenortskih otokih smo končali projekt telemedicine - do zdaj največji projekt razvojnega sodelovanja v Podsaharski Afriki. V Sloveniji so letovali ukrajinski otroci, ki so bili izpostavljeni nasilnim dogodkom v svoji domovini. Poleg vrste obletnic, ki smo se jih spominjali v letu 2014, sta prav desetletnica članstva v EU in NATO narekovali okrepljeno delo pri pripravi nove Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije in Strategije zunanje politike Republike Slovenije, ki ju terjajo močno spremenjena razmerja v mednarodni skupnosti. Ministrstvo je ob desetletnici članstva v EU pripravilo več posvetov o prihodnosti Unije in Slovenije v njej. Slovenija je dejavna članica EU in evrskega območja, vzdržujemo pa tudi tesen dvostranski dialog z državami članicami. Še posebej okrepljeni so bili v letu 2014 stiki z Nemčijo in Francijo. Poglobili smo stike s Španijo. Z vrsto obiskov na ravni zunanjih ministrov med Slovenijo na eni strani ter Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo in tudi Nemčijo na drugi smo utrjevali sodelovanje v srednjeevropskem prostoru, zlasti v gospodarstvu in prometu: Koper je morsko okno Srednje Evrope. 4 Za Slovenijo je ključnega pomena, da ima urejene in čim bolj razvejane odnose s sosednjimi državami. Naša država je v letu 2014 nadaljevala dinamičen politični dialog in vsestransko sodelovanje z vsemi štirimi sosedami. Najpomembnejše teme naših pogovorov so bile čezmejno sodelovanje, gospodarstvo, prometna in energetska infrastruktura ter manjšine. Veseli me, da smo v naši soseščini močno okrepili sodelovanje na deželni ravni, kar med drugim kažejo obnovitev oziroma vzpostavitev institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko Koroško ter avstrijsko Štajersko v obliki skupnih odborov, obisk predsednice Furlanije - Julijske krajine ter že 40-letnica Stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Delovali smo v okviru Kvadrilaterale (Slovenija, Avstrija, Švica, Lihtenštajn) in sodelovali pri pripravi strategije EU za Alpsko makroregijo ter pri strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo. Prav tako smo dejavno sodelovali v Podonavski makroregiji. Tudi v letu 2014 je med glavnimi zunanjepolitičnimi cilji pomoč pri zagotavljanju blaginje Slovenije. Gospodarska diplomacija je v letu 2014 izvedla zasedanja mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje z devetimi državami: s tremi z območja Zahodnega Balkana (Makedonijo, Albanijo in Srbijo), s tremi državami nekdanje Sovjetske zveze (Rusko federacijo, Belorusijo in Moldavijo) ter s Turčijo, Brazilijo in Kitajsko. Diplomacija je odpirala vrata gospodarstvu tudi v stikih z Bolgarijo, Kazahstanom, Turkmenistanom, Združenimi arabskimi emirati, Iranom, Malezijo in Ugando. Posebnega pomena je pobuda za gospodarsko sodelovanje med Kitajsko in šestnajstimi državami srednje in vzhodne Evrope. Gospodarske delegacije so potovale v Italijo, Srbijo, na Slovaško in Češko, poslovno-investicijske konference so bile organizirane v Oslu in londonskem Cityju, v Turčiji in na Japonskem. Na področju znanstvene diplomacije smo izvedli prvi slovensko-izraelski dan znanosti in inovacij. Z Indijo je bilo potrjenih 16 projektov znanstveno-tehnološkega sodelovanja. Slovenska diplomacija se je odzivala na potrebe gospodarstva tudi na konzularnem področju: s pomočjo outsourceinga smo v Rusiji in Indiji omogočili sprejem vizumskih vlog na dodatnih lokacijah, v Erbilu skupaj z Avstrijo odprli skupni vizumski center, na podlagi sporazumov o vizumskem zastopanju pa je mogoče za slovenski vizum zdaj zaprositi tudi na Šrilanki, v Iraku, Dominikanski republiki in Nepalu. Konzularno pomoč smo slovenskim državljanom zagotovili v nekaterih najbolj odročnih delih sveta in v najzahtevnejših okoliščinah. V letu 2014 smo nadaljevali dialog z našo ključno čezatlantsko zaveznico, ZDA. Strateško partnerstvo in zavezniški odnos smo potrdili v političnih in energetskih posvetovanjih. Na obisku sta bila med drugimi stara prijatelja Slovenije senator Tom Harkin in general Frank Gorenc. Posebej sem vesel ustanovitve Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije. Veseli me, da so bile države Zahodnega Balkana v letu 2014 spet bolj v ospredju agende EU. Naše sodelovanje pri oblikovanju širitvenih sklepov, sprejetih na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, in slovenska pobuda za BiH sta bila opažena; prav tako naš odziv ob katastrofalnih poplavah v Srbiji in BiH - donatorska konferenca, katere soorganizatorji smo bili, je zbrala 1,8 milijarde evrov pomoči. Vodili smo vrsto razvojnih projektov, zlasti na področju okolja, vode, infrastrukture in javne uprave. Proces Brdo je spodbudil nastanek nekaterih novih pobud, ki jih moramo zdaj konkretizirati v prometnih, infrastrukturnih in energetskih projektih v regiji. V zvezi z Zahodnim Balkanom je bil dosežen pomemben napredek pri urejanju nasledstvenih vprašanj - v domovino je bilo vrnjenih okrog 160 slovenskih likovnih del (razstavljena bodo v Narodni galeriji), na našo pobudo se je začel projekt digitalizacije skupnih arhivov, dosegli smo razdelitev nekaterih bančnih depozitov nekdanje skupne države. Svetovni izzivi so bili tudi v letu 2014 za Slovenijo priložnost za krepitev prepoznavnosti, širjenje dobrih praks in delovanje v vsebinskih nišah. Dejavni smo bili na področju boja proti trgovini z ljudmi, trajnostnega turizma, vodne diplomacije in gostili konferenco Mednarodne komisije za kitolov. Slovenci smo samostojen evropski narod prav po zaslugi svojega jezika in kulture. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika, ki ga je - ob podpori zunanjega ministrstva - pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, so študenti in učitelji na lektoratih slovenščine po svetu prevedli knjižico Žepna slovenščina v kar 22 tujih jezikov. Za vsemi temi prizadevanji stoji 648 uslužbenk in uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve doma in po svetu - nekatera predstavljamo v tem poročilu. Verjamem, da je bil z njihovim delom svet v nemirnem letu 2014 vsaj za kanček boljši, Slovenija varnejša in bolj prepoznavna, slovenska podjetja na tujem uspešnejša in Slovenija bolj odprta. 5 INTRODUCTORY ADDRESS BY FOREIGN MINISTER KARL ERJAVEC Ensuring security, peace and prosperity is the guiding principle of international relations. In this regard, the year 2014 was extremely challenging. The developments in Ukraine called into question the foundations of the 40-year-old Helsinki Final Act. The »hybrid war« reminded us of the beginnings of the the conflict in the former Yugoslavia. At the other end of the European neighbourhood, decades of unresolved issues resulted in the establishment of an extremist and terrorist entity, the Islamic State (ISIL/D'aesh), and the world was witness to similarly violent occurrences on African soil. All this represents a complex web of threats to our common peace, security and prosperity, with far-reaching consequences for all. Reflection is needed on how the key elements of the security architecture - UN, EU, NATO, OSCE - can maintain peace and security in the greatly changed world, and how the entire international community should face other important challenges - environmental protection, migration and the effects of the global economic and financial crisis. In 2014, the Republic of Slovenia as a responsible member of the international community, contributed its share to ensuring international peace and security. Together with its partners and allies, Slovenia expressed support for Ukrainian sovereignty, territorial integrity and the inviolability of frontiers. Since the conflict broke out, our country has participated in the Special OSCE observation mission in Ukraine. Slovenia also opted to participate actively in the new NATO-led Resolute Support Mission in Afghanistan. With regard to ISIL/D'aesh, Slovenia was among the countries which proposed a UN Security Council resolution on measures intended to address foreign fighters, and also joined the international coalition to combat ISIL/ D'aesh. We believe that - in addition to humanitarian contributions - these measures should primarily focus on preventing the circumstances which create fertile ground for radicalisation and increase the threat posed by the recruitment of foreign fighters. In March 2014, with ensuring peace and security in mind, the Ministry of Foreign Affairs organised a very successful international seminar on Mediation in the Mediterranean, at Brdo pri Kranju; the seminar was one of the facets of our activities in preventive diplomacy and peaceful conflict resolution. In 2014, Slovenia once more positioned itself as an ardent advocate of international law and human rights in multilateral diplomacy as part of the activities leading up to the elections to the UN Human Rights Council, where Slovenia is a candidate for membership for the 2016-2018 period. We were very active in the area of children's rights, and solemnly marked the 25th anniversary of the Convention on the Rights of the Child. Slovenia belongs to the small group of countries with the most proactive approach to the international regulation of the rights of the elderly. It successfully presented its national report on the human rights situation as part of the Universal Periodic Review of the UN Human Rights Council. ITF Enhancing Human Security was given fresh impetus, and the Ministry of Foreign Affairs - in cooperation with the Institute's new leadership -stepped up its efforts to find new opportunities, partners and donors. In May 2014, as a staunch advocate of strong international law and the effective functioning of international criminal justice, Slovenia organised a seminar on the ratification and implementation of the changes to the Rome Statute of the International Criminal Court (ICC) adopted in Kampala. Together with the Netherlands, Belgium and Argentina, we continued to support the initiative for enhanced international cooperation on prosecuting international crime. Despite the fact that budgetary funds for international development cooperation and humanitarian assistance in recent years have not followed the anticipated dynamics, a great deal has been achieved in this field both independently and through projects carried out by NGOs. In Burundi, Slovenia provided homes for more than a hundred refugee families. In Cape Verde, the telemedicine programme - the largest development cooperation project in Sub-Saharan Africa - was successfully completed. A group of Ukrainian children who had been exposed to violent events in their homeland spent their summer holiday in Slovenia. Of all the important dates marked in 2014, it was the 10th anniversary of Slovenia's membership of the EU and NATO that provided the strongest impetus for intensified preparatory work for the new Declaration on Foreign Policy and the Foreign Policy Strategy of the Republic of Slovenia, which was dictated by significantly changed relations in the international community. On the 10th anniversary of Slovenia's accession to the EU, the Ministry organised a series of consultations on the Union's future and Slovenia's place within it. Slovenia is an active member state of the EU and the euro area, engaged in close bilateral dialogues with other member states. In 2014, the links with Germany and France were particularly intensive. Slovenia also strengthened its ties with Spain. With several visits at the level of foreign ministers exchanged between Slovenia on the one side, and the Czech Republic, Slovakia, Hungary, Austria and Germany on the other, we enhanced cooperation in Central Europe, particularly on the economy and transport. Koper is the maritime window of Central Europe. For Slovenia, it is vital to maintain broad relations with neighbouring countries. In 2014, Slovenia continued its dynamic political dialogue and all-round cooperation with all its four neighbours. The key topics in our talks were cross-border cooperation, the economy, transport and energy infrastructure, and national minorities. I am happy that cooperation in our neighbourhood was significantly strengthened at the provincial level, which is reflected in the renewed or newly established institutional cooperation between Slovenia and Austrian Carinthia and Styria in the form of joint committees, the visit of the President of Friuli-Venezia Giulia to Slovenia, and the 40-year-long operation of the Permanent Mixed Slovenian- 6 Bavarian Commission. Slovenia was also active within the Quadrilaterale (Slovenia, Austria, Switzerland, Liechtenstein), and participated in drafting the EU macro-regional strategy for the Alps and the EU strategy for the Adriatic-Ionian region. Slovenia's cooperation in the Danube macro-region was similarly intensive. In 2014 as well, one of the main goals of foreign policy was to assist Slovenia in achieving greater prosperity. In 2014, Slovenian economic diplomacy convened a session of the Mixed Commissions for Economic Cooperation with nine states: three from the Western Balkans (Macedonia, Albania and Serbia), three from the former Soviet Union (the Russian Federation, Belarus and Moldova), and Turkey, Brazil and China. Diplomacy also opened doors for the economy through contacts with Bulgaria, Kazakhstan, Turkmenistan, the United Arab Emirates, Iran, Malaysia and Uganda. Of special importance was the initiative for closer economic cooperation between China and 16 Central and Eastern European states. Business delegations travelled to Italy, Serbia, Slovakia and the Czech Republic, and business-investment conferences were held in Oslo, London City, Turkey and Japan. In the field of science diplomacy, the first Slovenian-Israeli Science and Innovation Day was celebrated. Links with India were further enhanced through 16 confirmed science and technological cooperation projects. Slovenian diplomacy responded to the needs of the economy in the consular area as well: through outsourcing services, it is now possible to apply for a visa in Russia and India in additional locations; furthermore, a joint Slovenian-Austrian Visa Application Centre was opened in Erbil, and representation arrangements for issuing visas enable applications for Slovenian visas to be filed in Sri Lanka, the Dominican Republic and Nepal. Consular assistance to Slovenian citizens was provided in some of the remotest parts of the world and in the most demanding circumstances. In 2014, the dialogue continued with our key trans-Atlantic ally, the USA. The strategic partnership and alliance was reaffirmed in political and energy consultations. Two long-time friends of Slovenia from the USA paid us a visit - Senator Tom Harkin and General Frank Gorenc. I particularly welcome the establishment of the American Slovenian Education Foundation. I am also happy that in 2014, Western Balkan countries were at the forefront of the EU agenda. Our cooperation in shaping the enlargement decisions adopted at the European Council in December 2014, and the Slovenian initiative for Bosnia and Herzegovina did not go unnoticed. Slovenia also responded to last year's catastrophic floods in Serbia and Bosnia and Herzegovina by co-organising a donor conference which collected 1.8 billion euros worth in aid and relief assistance funds. We headed a number of development projects, particularly related to the environment, water management, infrastructure and public administration. The Brdo Process fostered some new initiatives, which now have to be realised in the form of concrete transport, infrastructure and energy projects in the region. With respect to the Western Balkans, the greatest progress was achieved in resolving succession issues: around 160 Slovenian works of art were returned (to be exhibited in the National Gallery), the digitalisation project of common archives was launched on Slovenia's initiative, and some of the former Yugoslavia's bank deposits were divided among the successor states. In 2014, global challenges offered Slovenia a unique opportunity to enhance its visibility, share its good practices and operate in niche areas. We were actively engaged in the fight against trafficking in human beings, sustainable tourism and water diplomacy, and hosted the International Whaling Commission meeting. Slovenia is an independent European nation, primarily thanks to our language and culture. In the framework of the World Festival of the Slovene Language organised by the Centre for Slovenian as a Second/Foreign Language with the Foreign Ministry's support, students and teachers who teach the Slovenian language around the world translated the book Pocket Slovenian into as many as 22 foreign languages. The driving force behind all these efforts is the 648 employees of the Ministry of Foreign Affairs in Slovenia and abroad, some of whom are presented in this report. I believe that with their diligent work in the turbulent year of 2014 they helped make the world a better place, Slovenia a little safer and more visible, Slovenian enterprises abroad more successful and Slovenia more open to the world. 7 SVET V LETU 2014 - UVODNA BESEDA SLUŽBE ZA STRATEŠKE ŠTUDIJE IN ANALIZE Razvoj mednarodnih odnosov vsako leto postreže s pričakovanimi dogodki, a tudi preseneti in postavlja pred nova dejstva in zahtevne naloge. Svet je v letu 2014 šokirala okrutnost sunitskih skrajnežev, ki so junija razglasili kalifat oziroma Islamsko državo. Ta paradržavna tvorba, ki sloni na strogem šeriatskem pravu in je po nekaterih ocenah najbogatejša skupina skrajnežev na svetu, zaseda za nekaj Slovenij veliko ozemlje na severu Iraka in vzhodu Sirije. Obglavljenja novinarjev in vojakov, brutalne množične usmrtitve ter nasilje nad pripadniki verskih in etničnih manjšin, ki grozi, da bo iz tega dela Bližnjega vzhoda izbrisalo vse sledi avtohtone krščanske skupnosti in tudi kulture sobivanja, je v mednarodni skupnosti vzbudilo zaskrbljenost brez primere ter v široki mednarodni koaliciji pod vodstvom ZDA združilo okrog 60 držav. V tej koaliciji z nevojaškimi sredstvi sodeluje tudi Slovenija. Radikalizacija in ekstremizem sta področji, ki bosta zahtevali več pozornosti slovenske zunanje politike, tudi njene analitike. Nepričakovana je bila kriza v Ukrajini. Protesti zaradi odstopa od priprav na podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo so v februarju z oblasti odnesli predsednika Janukoviča. V marcu je Rusija v nasprotju z mednarodnim pravom priključila ukrajinski polotok Krim, v aprilu pa so se že vneli hudi boji med proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine in vladnimi silami. Mirovna pogajanja v Minsku so preprečila najhujše spopade, a je ob koncu leta statistika naštela kar 4700 smrtnih žrtev tega od konca hladne vojne najhujšega konflikta. Ruska priključitev Krima, sankcije Zahoda proti Rusiji in konflikt na vzhodu Ukrajine spominjajo na hladno vojno, pa tudi na začetek vojne v nekdanji Jugoslaviji. Rusko gospodarstvo je konec leta dočakalo močno oslabljeno, vrednost rublja pa je padla za okrog 60 odstotkov. Posledice za slovensko gospodarstvo so na srečo ostale omejene. V zahodni Afriki je huda epidemija ebole po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ob koncu leta terjala skoraj osem tisoč življenj v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone ter še 20 tisoč okuženih, za katere napovedi ob več kot 50-odstotni smrtnosti pri tej virusni mrzlici niso nič kaj obetajoče. Tri države so po ocenah Svetovne banke zaradi epidemije ebole utrpele dve milijardi dolarjev škode. Varnostni svet OZN je širjenje ebole označil za grožnjo svetovnemu miru in varnosti. Ponosni smo lahko, da so v tej humanitarni katastrofi, morda primerljivi z epidemijami kuge v srednjeveški Evropi, v imenu človeškosti tvegali svoje zdravje in življenje tudi slovenski zdravstveni in humanitarni delavci. Ob koncu leta se je končala desetletna misija zveze Nato v Afganistanu - Isaf. Kljub temu zavezniki Afganistana ne bodo prepustili samemu sebi. Leta 2015 naj bi se začela svetovalna misija Odločna podpora za urjenje afganistanskih sil, ki v bojnih operacijah ne bo sodelovala. Misija naj bi štela 12.500 vojakov, od tega skoraj 10.000 ameriških. V njej naj bi bilo tudi sedem slovenskih vojakov. V letu 2014, v katerem smo počastili stoto obletnico začetka prve svetovne vojne, smo pozornost usmerili v izide volitev v Evropski parlament, z zanimanjem pa smo pričakovali tudi izide dveh napovedanih referendumov - uradnega na Škotskem in neuradnega v Kataloniji, ki pa nista pripeljala do neodvisnosti. Evropa si ni enotna, ali naj tovrstne težnje razume kot škodljivo fragmentacijo in zapiranje za varne okope med evropsko gospodarsko krizo ali kot dokaz moči etnične pripadnosti v Evropi, ki v zahtevnem iskanju pravega odgovora na izziv muslimanskih (in drugih) priseljencev zavrača večkulturnost, a hkrati dvomi o smislu zavestnega utrjevanja evropske identitete. Medtem se po nekajletni krizi kažejo znaki okrevanja svetovnega gospodarstva in predvsem območja evra, ki pa je še vedno šibko in neenakomerno. Evropska centralna banka je zato v letu 2014 sprejela nekaj ukrepov za zajezitev inflacije in spodbujanje gospodarske rasti. Namesto razpada evra je v središču razprav prav vprašanje gospodarske rasti. V ZDA in posebno v Evropi se srečujemo z novo različico stare dileme med poganjanjem gospodarske rasti z zasebno in javno potrošnjo na eni strani in zategovanjem pasu na drugi. Poskusi odgovora na to dilemo so pred velikanske gospodarske in socialne izzive postavili zlasti države juga Evropske unije. Zdi se, da se je vsaj za zdaj Unija izognila poglabljanju prepada med severom in jugom Evrope, med periferijo in centrom. V letu 2014 je rekordno število ljudi bežalo pred nasiljem in revščino. Čez svetovna morja se jih je boljšemu življenju naproti odpravilo 350 tisoč, okrog 4300 jih je na tej poti umrlo. Čez Sredozemsko morje se je v Evropo odpravilo 210 tisoč ljudi, večinoma iz Libije, pri čemer jih je okoli 3500 izgubilo življenje. Slovenija je z vojaško ladjo Triglav dala odličen in plemenit prispevek k pobudi Mare Nostrum. Vprašanje migracij v Sredozemlju bo dolgoročno tudi za Slovenijo vse pomembnejše. Tak obseg migracij ne bi bil mogoč brez vse večje svetovne mobilnosti. Begunska tragedija v Sredozemlju je nekako povezana tudi s hudima letalskima nesrečama v letu 2014. Marca se je zgodila ena najskrivnostnejših letalskih nesreč, ko je izginil boeing 777 družbe Malaysia Airlines z 239 ljudmi na krovu. Čez štiri mesece je bilo nad Ukrajino sestreljeno letalo iste družbe s skoraj 300 potniki. Čeprav je bilo leto 2014 eno najvarnejših v letalskem prometu do zdaj (zgodilo se je osem hudih letalskih nesreč v primerjavi s petnajstimi leti prej), ta dva primera kažeta, da mobilnost še vedno omejujejo naravne prepreke, tehnološke pomanjkljivosti ali pomanjkljiv nadzor in poslabšano varnostno okolje. 8 V Evropi bomo leto 2014 pomnili tudi po obilici dežja in hudih poplavah, ki so pustošile zlasti po zahodnem Balkanu, čeprav se je isto leto hkrati zapisalo kot eno najbolj vročih do zdaj. Ponavljajoči se skrajni vremenski pojavi kažejo, da se podnebne spremembe ne omejujejo le na oddaljene taleče se arktične gmote. Obseg teh pojavov in škode v urbaniziranih predelih Evrope razgalja šibkosti nacionalnih in mednarodnih mehanizmov za obvladovanje posledic naravnih nesreč ter kliče po čezmejnem sodelovanju, zlasti ko gre za vodotoke. Najhujše monsunsko deževje v zadnjih petsto letih je zajelo tudi Indijo in Pakistan ter odneslo več kot 500 življenj. Statistični podatki kažejo, da se je v letu 2014 svetovno prebivalstvo povečalo za okoli 80 milijonov in da je ob koncu leta na svetu živelo skoraj 7,3 milijarde ljudi. Po sedanjih projekcijah naj bi število Azijcev in Evropejcev upadalo, delež Afričanov pa naj bi se povečal za 15 do 20 odstotkov. Zlasti Evropa se srečuje s skrb vzbujajočimi demografskimi gibanji, ki utegnejo dolgoročno spodkopati njeno svetovno moč. Na drugi strani predvsem afriška celina - deloma zaradi revščine in neznanja, pa tudi iz kulturnih razlogov - s prehitro rastjo zmanjšuje učinkovitost boja proti revščini in nalezljivim boleznim ter dolgoročno povečuje migracijska tveganja. Slovenija je v letu 2014 počastila deseto obletnico članstva v zvezi Nato in Evropski uniji - ni več nova članica in pred njo so drugačni izzivi, kot so bili na začetku njene suverene poti. Prav zato je bil eden večjih analitičnih izzivov leta 2014 priprava nove deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije in pripadajočega, širšega dokumenta - zunanjepolitične strategije. V takem svetu in takih mednarodnih razmerah je delovala tudi slovenska diplomacija. Letno poročilo ministrstva ponuja jasno sliko zunanjepolitičnih prednostnih nalog, kakor se kažejo iz dejavnosti ministrstva, a tudi našega odzivanja na vse pričakovano in nepričakovano, kar je doletelo mednarodno skupnost in zaznamovalo leto 2014. Poročilo ministrstva je svojevrstno spričevalo slovenskega diplomatskega leta. Da bi delovanje slovenske diplomacije še bolj približali javnosti, smo se tokrat odločili povabiti kolegice in kolege z ministrstva, da v letnem poročilu predstavijo svoje delovno mesto, izkušnje, izzive, ki bodo bralcu na prijeten, včasih tudi duhovit način pokazali, da za dejanji in uspehi slovenske diplomacije stojijo prizadevni in kompetentni ljudje, ki opravljajo svoje naloge ne le odgovorno, ampak tudi z ljubeznijo in ponosom. V Službi za strateške študije in analize, kjer že tradicionalno urejamo letna poročila, smo v letu 2014 med drugim v svojih rednih analitičnih publikacijah namenili pozornost skoraj vsem aktualnim mednarodnim dogodkom in geopolitičnim temam. V naših mesečnikih, situacijskih poročilih, Dogodkih in analizah ter strateških razmislekih se je znašel cel svet v malem, z vsemi kriznimi žarišči, strateškimi partnerstvi, interesnimi območji in pomembnimi obletnicami. Dotaknili smo se dogodkov v neposredni soseščini, v Evropski uniji in na njenih mejah, svetovnih akterjev, skrb vzbujajočih dogodkov v arabskih državah, žgočih vprašanj mednarodne varnosti, energetskih vprašanj, pestrih svetovnih tem z vseh celin in humanitarnih izzivov ter tudi poglavij iz slovenske diplomatske zgodovine. Posebna zahvala urednikov letnega poročila gre tudi tokrat direktoratom in sekretariatu ministrstva za kakovostne prispevke in tesno sodelovanje pri pripravi posameznih poglavij. Služba za strateške študije in analize Grad Jable Grad Jable Foto: Ministrstvo za zunanje zadeve SANDRA JELENIC ZIDARIC Služba za strateške študije in analize Že skoraj četrt stoletja delam v analitiki našega ministrstva, kjer so skozi moje "uredniške roke" tako ali drugače šla skoraj vsa letna poročila. Analitika mednarodnih odnosov je področje, ki se mu ne morem upreti, saj mi nudi ravno tisto, kar najbolj potrebujem - nenehno širi moja strokovna obzorja. Z vsako novo analizo bolj spoznavam svet in vzvode, ki ga "vrtijo". Kot sekretarka Strokovno-izobraževalnega sveta skrbim tudi za strokovno usposabljanje naših diplomatov. V okviru zdravstvene preventive v ministrstvu kot prostovoljka vodim skupino terapevtske hatha joge. 9 KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI 1 Kronologija navaja pomembnejše dejavnosti ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, državnega sekretarja mag. Igorja Senčarja, čigar naloge je v oktobru prevzela državna sekretarka Dragoljuba Benčina in državnega sekretarja Bogdana Benka. Širši pregled dejavnosti slovenske diplomacije je na voljo na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve v rubriki Medijsko središče/Sporočila za javnost. dejavnost v Sloveniji dejavnost v tujini JANUAR 6.-8. januar, Brdo pri Kranju 18. posvet slovenske diplomacije 16. januar, Istanbul Minister Karl Erjavec je v okviru uradnega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Turčiji nagovoril udeležence naložbene konference. 17. januar, Turkmenistan Minister Erjavec je bil v spremstvu nekaterih slovenskih podjetij na prvem uradnem obisku v Turkmenistanu. Srečal se je s predsednikom Turkmenistana Gurbanguli Berdimuhamedovim, zunanjim ministrom Rasidom Meredovim in s podpredsednikom Kabineta ministrov Turkmenistana, pristojnim za transport in komunikacije, Satlikom Satlikovim. 17. januar, Vatikan Državni sekretar mag. Senčar se je v Vatikanu udeležil dvostranskih posvetovanj med Slovenijo in Svetim sedežem. Srečal se je s podsekretarjem Državnega tajništva za odnose z državami msgr. Antoinom Camillerijem ter z namestnikom predstojnika I. sekcije Državnega tajništva za splošne zadeve msgr. Petrom Wellsom. 20. januar, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. 23. januar, Loka pri Mengšu Državni sekretar mag. Senčar je na gradu Jable nagovoril udeležence šeste v nizu razprav Več Evrope - več Slovenije. 23. januar, Ljubljana Državni sekretar mag. Senčar se je srečal z novoimenovano regionalno predstavnico Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo s sedežem v Budimpešti Montserrat Feixas Vihe. 24. januar, Maribor Državni sekretar mag. Senčar je nagovoril udeležence znanstvenega srečanja Vsako leto eno ime, posvečeno Zori Pičulin, slovenski pravičnici med narodi. 24. januar, Ljubljana Ob 10-letnici članstva Republike Slovenije v zvezi Nato sta ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za obrambo priredili okroglo mizo z naslovom Slovenija in Nato - včeraj, danes, jutri. V uvodnem delu okrogle mize je poleg ministra za obrambo Romana Jakiča in državnega sekretarja Bogdana Benka sodeloval tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je bil na uradnem obisku v Sloveniji. 27. januar, Ljubljana Zunanji ministri t. i. Zelene skupine iz Islandije, Kostarike, Singapurja, Slovenije, Združenih arabskih emiratov in Zelenortskih otokov, med njimi minister Erjavec, so podpisali skupno pismo Podnebne spremembe: poziv k trajnostnemu turizmu. 27. januar, Ljubljana Državni sekretar Benko je na pogovor sprejel Davida Doundo, prvega namestnika državnega ministra za evropske in evroatlantske integracije Gruzije. 28. januar, Ljubljana Minister Erjavec je na pogovoru z novinarji predstavil dejavnosti slovenske zunanje politike. FEBRUAR 4. februar, Monošter/Lendava Minister Erjavec se je skupaj z madžarskim kolegom Janosem Martonyijem udeležil slovesnosti, ki sta jih ob 20. obletnici podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem v Monoštru in Lendavi organizirali obe manjšini. Ministra sta se udeležila skupne seje predstavnikov obeh manjšin. 11 6. februar, Atene Ob robu ministrskega zasedanja držav Jadransko-jonske pobude ter ministrske konference o Strategiji EU za Jadransko-jonsko makroregijo se je minister Erjavec na dvostranskih srečanjih sestal z ministrom za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine dr. Zlatkom Lagumdžijo in glavnim EU-pogajalcem Črne gore državnim sekretarjem Aleksandrom Andrijo Pejovicem. 10. februar, Bruselj Zunanji ministri EU so na zasedanju Sveta za zunanje zadeve največ pozornosti namenili Vzhodnemu partnerstvu in oceni razmer v Ukrajini, na pobudo ministra Erjavca pa so zaradi aktualnih dogodkov izmenjali poglede na stanje v Bosni in Hercegovini. 11. februar, Bruselj Na zasedanju Sveta za splošne zadeve je državni sekretar mag. Senčar podrobno poročal o ujmi v Sloveniji in njenih posledicah. 12. februar, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanih veleposlanikov Islandije, Malte in Argentine v Sloveniji. 19. februar, Ankara Minister Karl Erjavec in turški minister za carine in trgovino Hayati Yazici sta sopredsedovala 5. zasedanju slovensko-turške skupne gospodarske komisije. Sestala sta se tudi na dvostranskem srečanju. 25. februar, Ljubljana Državni sekretar Benko je na vljudnostni pogovor sprejel parlamentarnega državnega sekretarja nemškega ministrstva za obrambo Markusa Grubla. 27. februar, Moskva Državni sekretar mag. Senčar in namestnik ministra za zunanje zadeve Ruske federacije Aleksej Jurjevič Meškov sta vodila dvostranska politična posvetovanja. MAREC 3. marec, Ženeva Državni sekretar Benko se je udeležil visokega dela 25. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice. 3. marec, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil izrednega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, posvečenega izključno razpravi o razmerah v Ukrajini. 4. marec, Riga Državni sekretar mag. Igor Senčar in državni sekretar latvijskega zunanjega ministrstva Andrejs Pildegovičs sta vodila dvostranska politična posvetovanja. 6. marec, Rim Minister Erjavec je ob robu ministrske konference o prihodnosti Libije izmenjal stališča o razmerah v Ukrajini z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in ruskim zunanjimi ministrom Sergejem Lavrovom. 7. marec, Ljubljana Minister Erjavec je ob obletnici delovanja Vlade Republike Slovenije predstavil prednostne naloge ministrstva in načrtovane dejavnosti. 7. marec, Ljubljana Minister Erjavec se je sestal z malezijskim zunanjim ministrom Dato' Sri Anifah Amanom, ki je bil na delovnem obisku v Sloveniji. 10. marec, Ljubljana Minister Erjavec se je sestal z delegirano ministrico za zunanje zadeve in sodelovanje Kraljevine Maroko Mbarko Bouaidoa. 10. marec, Berlin Državni sekretar mag. Igor Senčar in Michael Roth, državni minister v nemškem zunanjem ministrstvu, sta vodila dvostranska politična posvetovanja. 10. marec, Ljubljana Minister Erjavec je v okviru uradnega obiska gostil španskega zunanjega ministra Joseja Manuela Garcio-Margalla. 11. marec, Brdo pri Kranju Minister Erjavec je gostil tretji seminar Pobude o mediaciji v Sredozemlju z naslovom Spodbujanje kulture mediacije in preprečevanje konfliktov v Sredozemlju. 12. marec, Ljubljana Minister Erjavec se je ob robu seminarja o mediaciji v Sredozemlju srečal z namestnikom generalnega sekretarja OZN Janom Eliassonom, z generalnim sekretarjem OVSE Lambertom Zannierjem ter s posebno svetovalko generalnega sekretarja OZN za koncept odgovornost zaščititi prof. Jennifer Welsh. 13. marec, Ljubljana Na povabilo ministra Erjavca je Slovenijo obiskal zvezni minister za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije Sebastian Kurz. 14. marec, Ljubljana Minister Erjavec se je pridružil Unicefovi kampanji za odpravo nasilja nad otroki #END violence against children, ki poteka na spletnih omrežjih. 18. marec, Bruselj Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil Sveta EU za splošne zadeve. 12 20. in 21. marec, Kijev Državni sekretar mag. Senčar je na slovenski strani vodil dvostranska politična posvetovanja z Ukrajino. Na pogovore so ga sprejeli gostitelj in namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Danilo Lubkijevski, predsedujoči ukrajinskemu delu mešane gospodarske komisije Valerij Pyatnicki, namestnica sekretarja Sveta za nacionalno varnost Viktorija Sumar in gubernator Odese Vladimir Nemirovski. 21. marec, Bratislava Minister Erjavec se je sestal z gostiteljem podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje in evropske zadeve Slovaške republike Miroslavom Lajčakom. 22. marec, Andraž/Polzela Minister Erjavec je imel slavnostni nagovor ob odkritju spominskega obeležja ob 70. obletnici nesreče ameriškega bombnika B-17, sestreljenega na tem območju. 27. marec, Ljubljana Državni sekretar mag. Senčar je sprejel kopijo poverilnega pisma novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji Željka Jerkica. APRIL 1. april, Bruselj Ministri za zunanje zadeve EU, med njimi tudi minister Erjavec, in Afrike so se srečali pred vrhom EU - Afrika. 1. april, Bruselj Zunanji ministri Nata, med njimi tudi minister Erjavec, so se sestali na rednem zasedanju. 1. april, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil mednarodne konference o preprečevanju genocida. 5. april, Atene Minister Erjavec se je udeležil neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve (Gymnich). 7. april, Ljubljana Minister Erjavec je nagovoril udeležence okrogle mize z naslovom Prihodnost naše družbe - pogledi otrok in mladostnikov na razvoj sveta, ki jo je skupaj z Zvezo prijateljev mladine organiziralo ministrstvo za zunanje zadeve ob robu 24. nacionalnega otroškega parlamenta. 8. april, Ljubljana Minister Erjavec je sprejel generalnega direktorja Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) Lija Yonga, ki je sodeloval na otvoritvi 2. regionalne konference o industrijskih in tehnoloških parkih v Ljubljani. 9. april, Ljubljana Minister Erjavec je sprejel namestnico ministra za zunanje zadeve Belorusije Jeleno Kupčino, ki je bila v Sloveniji na dvostranskih političnih posvetovanjih, v okviru katerih jo je med drugimi sprejel tudi državni sekretar Benko. 11. april, Seul/Tokio Državni sekretar mag. Senčar je opravil politična posvetovanja v Koreji, kjer se je sestal z namestnikom ministra za zunanje zadeve Leejem Kyung-soojem, in obiskal Japonsko, kjer se je sestal z namestnikom japonskega ministra za zunanje zadeve Akitako Saikijem ter z generalnim direktorjem za evropske zadeve Toyohiso Kozukijem. 11. april, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnega pisma novoimenovanega veleposlanika Republike Makedonije v Sloveniji Tomija Dimitrovskega. 14. april, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanih veleposlanikov Latvije in Mongolije v Sloveniji. 14. april, Luksemburg Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. 15. april, Ig Državni sekretar Benko je v imenu države gostiteljice, Slovenije, nagovoril udeležence dvaintridesetega zasedanja Svetovalnega odbora ITF - Ustanove za krepitev človekove varnosti. 16. april, Ljubljana Minister Erjavec se je pogovarjal s francoskim senatorjem in posebnim predstavnikom za gospodarske odnose z Balkanom Alainom Richardom. 16. april, Ljubljana Državni sekretar mag. Senčar je na delovnem obisku gostil pomočnika ministra Republike Estonije Williama Marta Laanemäeva, pristojnega za politične zadeve. 13 22. in 23. april, Ljubljana Minister Erjavec je uvodoma nagovoril udeležence posveta ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na slovenskih predstavništvih v tujini. 23. april, Ljubljana Državni sekretar Benko je na pogovor sprejel sekretarko Vlade Indije za resor podjetij v javni lasti Ministrstva za težko industrijo in podjetja v javni lasti Kusumjit Sidhu, ki je obiskala Slovenijo. 23. april, Ljubljana Minister Erjavec je v okviru uradnega obiska gostil bolgarskega zunanjega ministra Kristiana Vigenina. 24. april, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem Morteza Darzija Ramandija, novoimenovanega veleposlanika Islamske republike Iran v Sloveniji. 24. april, Ljubljana Minister Erjavec je pred srečanjema s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem in štajerskim deželnim glavarjem Franzem Vovesom sprejel predstavnike organizacij slovenske manjšine v Republiki Avstriji. 25. april, Dunaj Državni sekretar mag. Senčar je nastopil v panelu na temo 10 let po evropski integraciji srednje- in vzhodnoevropskih držav: dosežki, lekcije ter izzivi za prihodnost. 25. april, Brdo pri Kranju Na prvem zasedanju se je sestal Skupni odbor Slovenija - Koroška, ki sta mu sopredsedovala minister Erjavec in koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser. MAJ 5.-7. maj, Pariz Minister Erjavec se je udeležil tedna OECD. Sodeloval je na otvoritvi Foruma OECD in ministrskega zasedanja z naslovom Odporna gospodarstva in vključujoče družbe - opolnomočenje ljudi za zaposlitev in rast. Ob robu zasedanja se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Laurentom Fabiusom. 6. maj, Dunaj Državni sekretar Benko se je udeležil 124. zasedanja Odbora ministrov Sveta Evrope. 8. maj, Solun Minister Erjavec se je udeležil ministrske konference EU - Zahodni Balkan. 12. maj, Ljubljana Ministra za zunanje zadeve Slovenije in Lihtenštajna, Karl Erjavec in Aurelia Frick, sta se v skupnem pismu zavzela za podporo uveljavitvi pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča za kaznivo dejanje agresije. 12. maj, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve. 14. maj, Bruselj Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v pripravi na junijsko zasedanje Evropskega sveta. 14. maj, Gradec Prvič je zasedal Skupni odbor Slovenija - Štajerska, ki sta mu sopredsedovala slovenski minister Karl Erjavec in štajerski deželni glavar Franz Voves. 15. maj, Vilnius Državni sekretar mag. Senčar je opravil dvostranska politična posvetovanja z namestnikom ministra za zunanje zadeve Republike Litve Vytatutasom Leškevičiusom. 15. in 16. maj, Brdo pri Kranju Predstavniki vzhodnoevropske skupine držav OZN in zainteresiranih držav opazovalk so razpravljali o spremembah Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), sprejetih v Kampali, s posebnim poudarkom na kaznivem dejanju agresije. Minister Erjavec je uvodoma izrazil močno podporo MKS. 19. maj, Ljubljana V Mednarodnem centru za promocijo podjetij (ICPE) je potekala otvoritev tretje mednarodne konference Dan Afrike. Udeležence konference je nagovoril minister Erjavec. 19. maj, Bruselj Državni sekretar Benko se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavu ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje. 20. maj, Ljubljana Državni sekretar Benko je na pogovor sprejel Aleksandra Radovanovica, veleposlanika Republike Srbije v Sloveniji. 21. maj, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanih veleposlanikov Ruande in Albanije v Sloveniji. 21. maj, Ljubljana Državni sekretar Benko je na pogovor sprejel Željka Jerkica, veleposlanika Bosne in Hercegovine v Sloveniji. 14 21. in 22. maj, Kijev Državni sekretar mag. Senčar je imel redna politična posvetovanja v Ukrajini, kjer se je sestal s prvo namestnico ukrajinskega zunanjega ministra Natalijo Garibarenko. 22. maj, Ljubljana Minister Erjavec je ob dnevu slovenske diplomacije, posvečenem spominu na dan, ko je bila leta 1992 Republika Slovenija sprejeta v Organizacijo združenih narodov, nagovoril navzoče. 23. maj, Tbilisi Državni sekretar mag. Igor Senčar in gruzijska namestnica zunanjega ministra Tamar Beruchashvili sta vodila politična posvetovanja na ravni namestnikov zunanjih ministrov. 27. maj, Rim Petega zasedanja koordinacijskega odbora ministrov med Slovenijo in Italijo so se iz Slovenije udeležili minister za zunanje zadeve Karl Erjavec ter ministri za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja ter za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. 30. maj, Atene Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil neformalnega zasedanja Sveta za splošne zadeve. 30. maj, Moskva Minister Erjavec se je srečal z ministrom za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Nikolajem Nikiforovom kot sopredsedujočima Medvladni slovensko-ruski komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. V okviru obiska v Moskvi se je minister pogovarjal tudi z ruskim zunanjim ministrom Lavrovom. JUNIJ 3. junij, Dunaj Minister Erjavec se je udeležil rednega zasedanja ministrov za zunanje zadeve c. Pred tem je sodeloval na konferenci o Zahodnem Balkanu. 6. junij, Dunaj Državni sekretar mag. Senčar se je v okviru dvostranskih političnih posvetovanj sestal z generalnim sekretarjem na avstrijskem zveznem ministrstvu za Evropo, integracijo in zunanje zadeve dr. Michaelom Linhartom. 6. junij, Haag Končal se je prvi del ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem o meji med Slovenijo in Hrvaško. Obravnave se je udeležil tudi minister Erjavec, ki je nagovoril tribunal. 9. in 10. junij, New York Državni sekretar Benko se je udeležil tematske razprave Generalne skupščine OZN o človekovih pravicah in vladavini prava ter njunem prispevku k oblikovanju razvojne agende za obdobje po letu 2015. Ob robu dogodka se je srečal tudi s posameznimi visokimi predstavniki Sekretariata OZN. 11. junij, Ljubljana Minister Erjavec je sprejel novega madžarskega zunanjega ministra zunanje zadeve in gospodarske odnose s tujino dr. Tiborja Navracsicsa. 16. junij, Ljubljana Minister Erjavec je na delovnem obisku sprejel albanskega zunanjega ministra Ditmira Bushatija. 17. junij, Ljubljana Državni sekretar Benko je v Mestnem muzeju nagovoril udeležence letnega srečanja mreže learn4dev, ki ga je skupaj s Švicarsko razvojno agencijo organiziral Center za razvoj financ (CEF). 18. junij, Ljubljana Državni sekretar mag. Senčar je sprejel kopije poverilnih pisem nove veleposlanice Federativne republike Brazilije v Sloveniji, Katie Godihno Gilaberte. 19. junij, Bukarešta Državni sekretar mag. Senčar se je v okviru dvostranskih političnih posvetovanj sestal z državnim sekretarjem ministrstva za zunanje zadeve Romunije Georgem Ciambo. 20. junij, Bukarešta Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil sestanka zunanjih ministrov Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP). Državni sekretar mag. Senčar se je v okviru dvostranskih političnih posvetovanj sestal z državnim sekretarjem ministrstva za zunanje zadeve Romunije Georgem Ciambo. 23. junij, Luksemburg Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU na temo razmer v Ukrajini. 15 24. junij, Luksemburg Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil zasedanja Sveta za splošne zadeve EU, kjer je bila razprava osredotočena na podelitev statusa kandidatke Albaniji in na priprave na junijsko zasedanje Evropskega sveta ter na Evropski semester. 25. junij, Bruselj Zunanji ministri Nata, med njimi tudi minister Erjavec, so se sestali na še zadnjem zasedanju na ministrski ravni pred vrhom Zavezništva 4. in 5. septembra v Walesu. 26. in 27. junij, Dunaj Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil 3. letnega foruma Strategije EU za Podonavsko makroregijo. 30. junij, Ljubljana Minister Erjavec je skupaj s partnerji predstavil ključne dosežke projekta javnega posvetovanja o prihodnosti EU z naslovom Več Evrope - več Slovenije. 30. junij, Ljubljana Delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB je ministru Erjavcu podelila zahvalno listino za njegov angažma in pomoč ministrstva za zunanje zadeve pri uradnem povabilu za udeležbo Slovenije na mednarodni spominski slovesnosti ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji, ki je 6. junija potekala v Ouistrehamu. JULIJ 1. julij, Ljubljana Državni sekretar mag. Senčar je na pogovor sprejel dr. Tanjo Miščevic, vodjo pogajalske skupine Srbije z EU, ki je obiskala Slovenijo. 7. julij, Ljubljana Državni sekretar mag. Senčar je imel politična posvetovanja z namestnikom ministra za zunanje zadeve Vietnama Bui Thanh Sonom. 8. julij, Maribor Minister Erjavec se je udeležil slovesnosti ob začetku prenove muzeja in spominskega centra nacističnega taborišča za sovjetske vojne ujetnike, ki sta jo organizirala Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji in Mestna občina Maribor. Ob robu slovesnosti se je minister Erjavec srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom ter ministrom za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Nikolajem Nikiforovom. 14. in 15. julij, Firence Državni sekretar mag. Senčar se udeležil neformalnega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavu ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje. 15. julij, Dubrovnik Minister Erjavec se skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem v Dubrovniku udeležil srečanja voditeljev procesa Brdo. 22. julij, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. 23. julij, Bruselj Državni sekretar mag. Senčar se udeležil zasedanja Sveta EU za splošne zadeve. 24. julij, Bregenz Državni sekretar Benko se je udeležil zasedanja namestnikov zunanjih ministrov držav Kvadrilaterale (Slovenija, Avstrija, Švica, Lihtenštajn), ki ga je gostila avstrijska stran. 30. julij, Debeli rtič Državni sekretar Benko se je v Mladinskem letovišču in zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču srečal z otroki iz Ukrajine, ki so v Slovenijo prispeli na psihosocialno rehabilitacijo. AVGUST 12. avgust, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanih rezidenčnih veleposlanikov Švice in Gruzije v Sloveniji. 15. avgust, Bruselj Državni sekretar Benko se je udeležil izrednega zasedanja Sveta za zunanje zadeve, ki je obravnaval aktualna dogajanja v južnem in vzhodnem sosedstvu EU. 27. avgust, Debeli rtič Državni sekretar Benko se je v Mladinskem letovišču in zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču srečal s skupinama 41 otrok iz Ukrajine in 30 otrok iz Belorusije, ki so na Slovensko primorje pripotovali na rehabilitacijo. 27. avgust-1. september, Bled V okviru Strateškega foruma Bled je potekal Strateški forum Bled za mlade -Young BSF. 16 28. avgust, Berlin Minister Erjavec se je udeležil konference o Zahodnem Balkanu, ki je potekala v treh različnih razpravnih sestavih - predsednikov vlad, ministrov za zunanje zadeve in ministrov za gospodarstvo. 28. in 29. avgust, Milano Državni sekretar mag. Senčar se je udeležil neformalnega zasedanja ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve. 29. avgust, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanih nerezidenčnih veleposlanikov Kuvajta in Južne Koreje v Sloveniji. 30. avgust, Milano Minister Erjavec se je udeležil neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve EU (Gymnich). SEPTEMBER 1. in 2. september, Bled Minister Erjavec je odprl 9. mednarodno konferenco - Strateški forum Bled. Ob robu srečanja je na pogovor ločeno sprejel indijskega državnega ministra za zunanje zadeve in Indijce po svetu generala Kumarja Singha, ministra za gospodarstvo Združenih arabskih emiratov sultana bin Saeedom Al Mansoorja in generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Huga Siblesza. Drugi dan konference se je minister ločeno srečal s svojimi kolegi, zunanjimi ministri Hrvaške Vesno Pusic, Madžarske Tiborjem Navracsicsem, Makedonije Nikolo Poposkim in Srbije Ivico Dačicem. Prav tako je opravil pogovor z zunanjim ministrom Šrilanke Gaminijem Lakshmanom Peirisom. Minister je sprejel tudi predsedujočega munchenski varnostni konferenci Wolfganga F. Ischingerja, državnega podsekretarja v Ministrstvu za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Italije Benedetta della Vedovo in kitajsko delegacijo pod vodstvom nekdanjega državnega svetnika in bivšega zunanjega ministra Kitajske Tanga Jiaxuana, ki ga je spremljal namestnik kitajskega zunanjega ministra, pristojen za Evropo, Wang Chao. 2. september, Bled Državni sekretar mag. Senčar je vodil 12. krog dvostranskih posvetovanj med Slovenijo in Kitajsko. 3. september, Ljubljana Državni sekretar mag. Senčar je vodil dvostranska politična posvetovanja s prvim namestnikom zunanjega ministra Češke republike dr. Petrom Drulakom. 4.-5. september, Celtic Manor Minister Erjavec se je v Walesu udeležil vrha Severnoatlanstkega zavezništva. 12. september, Celje Na 47. mednarodnem sejmu obrti in podjetništva v Celju je že četrtič potekal Dan gospodarske diplomacije, v okviru katerega je bila organizirana okrogla miza z naslovom Blagovna znamka »I feel Slovenia« za dvig prepoznavnosti slovenskih produktov na tujem trgu. Udeležence sta nagovorila državni sekretar mag. Senčar in izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar. 13. september, Izola Državni sekretar Benko je nagovoril udeležence 12. diplomatske regate. 15. september, Portorož Na Bernardinu se je začelo štiridnevno 65. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov. V imenu države gostiteljice so navzoče nagovorili minister Erjavec, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Tanja Strniša in piranski župan Peter Bossman. 16. september, New York Začelo se je 69. zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. 17. september, Innsbruck Državni sekretar Benko se je na povabilo avstrijskega ministra za zunanje zadeve in deželnega glavarja Tirolske udeležil konference o pripravi Strategije EU do Alpske makroregije. 18. september, Ljubljana Državni sekretar Benko je na sedežu Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) nagovoril udeležence okrogle mize na temo informatiziranega upravljanja osebnih stanj. 17 24.-26. september, New York Državni sekretar Benko se je kot član delegacije Republike Slovenije, ki jo na splošni razpravi 69. zasedanja Generalne skupščine OZN vodi predsednik republike Borut Pahor, udeležil odprtja razprave. Med drugim se je udeležil tudi zasedanja zunanjih ministrov EU ter čezatlantskega srečanja z ZDA, nagovoril udeležence ministrskega srečanja o odgovornosti zaščititi in človekovih pravicah. Sodeloval je tudi v razpravah o genocidu in sovražnem govoru ter odpravi smrtne kazni. Ob robu splošne razprave je opravil dvostranske pogovore s sogovorniki iz Argentine, Norveške in Singapurja, sodeloval pa je tudi na dvostranskih srečanjih predsednika republike Boruta Pahorja. Državni sekretar Benko se je naslednji dan udeležil ministrskega srečanja prijateljev mediacije, sodeloval na ministrskem srečanju sodelujočih držav OVSE in opravil dvostranske pogovore z ministroma za zunanje zadeve San Marina in Andore. OKTOBER 8. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma dr. Vere Zemanove, novoimenovane veleposlanice Češke republike v Sloveniji. 15. oktober, Ljubljana Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanih nerezidenčnih veleposlanikov Palestine in Kolumbije v Sloveniji. 15. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem veleposlanika Kraljevine Kambodže Chun Thaia, ki bo Slovenijo nerezidenčno pokrival iz Berlina. 15. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Benčina je odprla festival norveškega filma v Ljubljani. 16. oktober, Ljubljana Minister Erjavec se je udeležil mednarodne konference z naslovom Različni modeli preteklega in prihodnjega evropskega povezovanja - pogled od znotraj in zunaj Evropske unije, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve RS v sodelovanju z nacionalno kontaktno točko za finančne mehanizme - Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko - in donatoricami Evropskega gospodarskega prostora Norveško, Lihtenštajnom in Islandijo. 16. oktober, Ljubljana Državni sekretar Benko se je srečal z Ingvild Naess Stub, državno sekretarko z Ministrstva za zunanje zadeve Norveške, pristojno za EU in vprašanja evropskega gospodarskega prostora. 17. oktober, Ljubljana Ministrstvo je gostilo ugandsko delegacijo pod vodstvom ministrice za energijo in razvoj rudarstva Irene Muloni. Na pogovor jo je sprejel tudi minister Erjavec. 20. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Benčina je sprejela namestnico ministra za zunanje zadeve Belorusije Eleno Kupčino, ki se je v Sloveniji udeležila 4. zasedanja Medvladne slovensko beloruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. 20. oktober, Luksemburg Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, ki je večino pozornosti namenil predvsem ustavitvi širjenja virusne bolezni ebola. 21. oktober, Luksemburg Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila zasedanja Sveta za splošne zadeve v pripravi na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta. 22. oktober, Ljubljana Minister Erjavec se je udeležil mednarodne poslovne konference FDI Summit Slovenia 2014, kjer je uvodoma nagovoril navzoče. 31. oktober, Čedad/Rezija Državna sekretarka Benčina se je udeležila slovesnosti ob polaganju vencev ob spomenikih v Čedadu in Reziji. 18 NOVEMBER 6. in 7. november, Praga Minister Erjavec je ob 100-letnici poučevanja slovenskega jezika na Karlovi univerzi obiskal Prago. Prvi dan obiska se je srečal s predsednikom Češke republike Milošem Zemanom. Drugi dan je minister tvorno sodeloval na slovensko-češkem logističnem in infrastrukturnem forumu, nato pa se je srečal tudi s svojim gostiteljem, češkim zunanjim ministrom Zaoralkom, in češkim ministrom za promet Pracharjem. 13. november, Ljubljana Minister Erjavec se je v Državnem zboru udeležil konference Participacija otrok in mladostnikov. 17. november, Ljubljana Na vljudnostnem obisku na ministrstvu je bil dr. Michael Linhart, generalni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Avstrije. Sestal se je z državnim sekretarjem Benkom, državno sekretarko Benčina in vršilcem dolžnosti generalnega sekretarja mag. Vidovičem. 17. november, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. 18. november, Bruselj Državna sekretarka Benčina se je udeležila plenarnega zasedanja Vsi na krov za EUSAIR - All aboard for an EUSAIR - konference ob zagonu Strategije EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki je sledila njenemu sprejetju v Svetu EU oktobra 2014. 18. november, Bruselj Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve. 19. november, Ljubljana Minister Erjavec se je sestal z neodvisno strokovnjakinjo za človekove pravice starejših oseb Sveta OZN za človekove pravice Roso Kornfeld-Matte. 20. november, Ljubljana Na povabilo podpredsednika Vlade Republike Slovenije in ministra mag. Dejana Židana je bil na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji podpredsednik Vlade Ljudske republike Kitajske Wang Yang, s katerim se je srečal tudi minister Erjavec. 25. november, Ljubljana Državna sekretarka Benčina je sprejela posebnega odposlanca predsednika Ruske federacije za mednarodno kulturno sodelovanje Mihaila Švidkoja. 25. november, Strasbourg Minister Erjavec je sodeloval na slavnostnem skupnem zasedanju vseh organov Sveta Evrope, na katerem je bil glavni govornik papež Frančišek. Srečal se je z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thobj0rnom Jaglandom in komisarjem za človekove pravice Sveta Evrope Nilsom Muižnieksom. 27. november, Ljubljana Državni sekretar Benko se je udeležil okrogle mize NATO in Slovenija po Walesu. DECEMBER 1. in 2. december, Milano Državna sekretarka Benčina se je udeležila konference deležnikov Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP). 2. december, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato. 3. december, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil sestanka predstavnikov 59 držav in mednarodnih organizacij, sodelujočih pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer v Iraku in Siriji. 4. december, Basel Minister Erjavec se je udeležil 21. zasedanja ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Ob robu zasedanja sta minister Erjavec in zunanji minister Andore Saboya Sunye podpisala Memorandum o prijateljstvu in splošnem sodelovanju med Vlado Kneževine Andore in Vlado Republike Slovenije. Minister se je srečal tudi z zunanjimi ministri Andore, Monaka in Gruzije ter posebno predstavnico OVSE za svobodo medijev Dunjo Mijatovic. 5. december, Podgorica Državni sekretar Benko se je udeležil regionalnega srečanja Natovih kontaktnih veleposlaništev na Zahodnem Balkanu, ki ga je gostila slovenska stran ob koncu svojega štiriletnega mandata kontaktnega veleposlaništva za Nato v Podgorici. 8. december, Ljubljana Državnasekretarka Benčinajesprejelakopije poverilnihpisemnovoimenovanega veleposlanika Irske Patricka Kellyja. 19 8. december, Ljubljana Minister Erjavec se je srečal z novinarji na delovnem pogovoru o dejavnostih slovenske zunanje politike v letu 2014. 9. december, Ljubljana Minister Erjavec je na delovnem zajtrku gostil veleposlanike držav Zahodnega Balkana. 10. december, Ljubljana Rednih letnih politično-varnostnih posvetovanj med Slovenijo in ZDA se je udeležil glavni namestnik pomočnika državnega sekretarja ZDA v Biroju za politično-varnostne zadeve Todd C. Chapman, ki se je srečal tudi z državno sekretarko Benčino. 10. december, Ljubljana Minister Erjavec je tradicionalno ob koncu leta predal novoletna darila, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin in okolij. Hkrati je prevzel tudi donacijo Petra Virnika in založbe Narava, ki je ob svoji 10-letnici delovanja pripravila projekt Otroci sveta otrokom beguncem, v okviru katerega je palestinskim in sirskim begunskim otrokom podarila 3.000 izvodov knjige Velika knjiga iger in nalog v arabskem jeziku. 10. december, New York Državni sekretar Benko je nagovoril udeležence splošne razprave trinajstega zasedanja skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča. Ob robu dogodka se je sestal z ministrom za pravosodje Republike Južne Afrike Michaelom Masutho. 12. december, Bruselj Državni sekretar Benko se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavu ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje. 12. december, Dunaj Minister Erjavec je odprl slikarsko razstavo Zlati rez akademskega slikarja Tomaža Perka in se udeležil sprejema ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga je za dunajske Slovence v prostorih študentskega doma Korotan gostil veleposlanik dr. Andrej Rahten. 15. december, Bruselj Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. Pred tem se je udeležil tudi ministrskega delovnega zajtrka Skupine prijateljev Ukrajine. 16. december, Bruselj Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve. 16. december, Ljubljana Na svoji prvi seji v novem vladnem mandatu se je sestal Strateški svet za zunanje zadeve - strokovno-posvetovalni organ ministra za zunanje zadeve. 16. december, Ljubljana Minister Erjavec je skupaj z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer sodeloval na razpravi ob predstavitvi knjige Otrokove pravice v Sloveniji: od normativnih standardov do učinkovitega varstva, ki je izšla v Zbirki Mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve. 17. december, Ljubljana Minister Erjavec ter minister za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Nikolaj Nikiforov sta se ob koncu dvodnevnega XI. zasedanja Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje zavzela za nadaljevanje gospodarskega sodelovanja med državama. 18. december, Berlin Minister Erjavec se je na delovnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji srečal z zveznim ministrom za zunanje zadeve Frankom-Walterjem Steinmeierjem in s člani skupine nemško-slovenskega prijateljstva v Bundestagu, ki jo vodi poslanka Marie-Louise Dott (CDU). 20 STRATESKI FORUM BLED 2 Globalne krize so marsikoga ujele nepripravljenega na posledice slabih finančnih sistemov in neustreznih socialnih politik. Še bolj zaskrbljujoče je pomanjkanje zaupanja, ki je podlaga za dobro sodelovanje v družbi. Kriza je poglobila pomanjkanje zaupanja na nacionalni, regionalni in globalni ravni ter prodrla v vse družbene sloje. Zaupati nekomu pomeni tvegati in ravno zato lahko zaupamo le tistim, ki so kredibilni. Zaupanje se zasluži počasi in s transparentno, odprto ter verodostojno komunikacijo. Strateški forum Bled, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot osrednji zunanjepolitični dogodek v Sloveniji in ena vidnih mednarodnih konferenc v regiji, je naslovil učinke in vplive pomanjkanja zaupanja ter odprl razpravo o moči zaupanja v družbi. Pod naslovom Moč zaupanja (The Power of Trust) je 1. in 2. septembra potekal na Bledu. Udeležence so na otvoritveni slovesnosti nagovorili minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, župan občine Bled Janez Fajfar in predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Glavni panel Filozofija vodenja je z osrednjim nagovorom odprl predsednik Republike Borut Pahor, na njem pa so sodelovali nekdanji minister za zunanje zadeve Kitajske Li Zhaoxing, minister za zunanje zadeve Madžarske Tibor Navracsics, minister za zunanje zadeve Šrilanke Gamini Lakshman Peiris, minister za razvoj severovzhodne regije, zunanjih zadev in indijskih čezoceanskih ozemelj general V.K. Singh in nekdanji minister za zunanje zadeve Nizozemske Uri Rosenthal. Med visokimi gosti iz tujine so se BSF-ja udeležili še hrvaški, srbski in makedonski minister za zunanje zadeve, namestnica visoke komisarke Organizacije združenih narodov za človekove pravice Flavia Pansieri, pomočnik generalnega sekretarja Nata za nove varnostne izzive Sorin Ducaru, predsednik munchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger ter številni drugi ugledni predstavniki gospodarstva, mednarodnih organizacij, akademskih krogov in držav vsega sveta. Otvoritev Strateškega foruma Bled Foto: Daniel Novakovič/STA Filozofija vodenja (The Philosophy of Leadership) Glavni panel Strateškega foruma Bled je naslovil vprašanja voditeljstva ter kako se morajo voditelji spremeniti, da se lahko učinkovito spopadajo z novimi izzivi. Med drugimi so govorci izpostavili potrebo po ustreznem ravnotežju med kreativnim platmi voditeljstva in zagotovitvi ponovne izvolitve. Poleg vključevanja raznolikih akterjev se morajo voditelji zato zavedati, da so izvoljeni s strani ljudstva in prav zato morajo svoje odločitve znati primerno predstaviti. Ob tem so izpostavili, da pravi voditelji niso tisti, ki znajo pridobiti javno podporo, marveč so to tisti, ki se znajo prilagoditi določenim situacijam, iščejo specifične rešitve in prepoznajo raznolikost kot priložnost. Panel Filozofija vodenja Foto: Daniel Novakovič/STA »Voditelji morajo imeti pogum, da plavajo proti toku, navdihujejo ljudi in izzovejo tradicionalna prepričanja.« Gamini Lakshman Peiris, minister za zunanje zadeve Šrilanke Potentcial zaupanja (The Potential of Trust) Glavnemu panelu je sledil posebni panel Potencial zaupanja, ki je ponudil prostor mladim voditeljem, da so odprli vprašanja pomanjkanja zaupanja med generacijami ter drugimi družbenimi skupinami. Mladi voditelji so kot ključ za izgradnjo zaupanja izpostavili potrebo po transparentnem vodenju in iskrenosti. V ospredje so postavili problematično pomanjkanje zaupanja v mlade, a obenem poudarili, da zaupanja prav tako ni zaznati v politiki, gospodarstvu in bančništvu ter širši družbi. Drugi dan Foruma so se zvrstili še štirje politični paneli na temo duha Srednje Evrope, prihodnosti in regionalnega sodelovanja Zahodnega Balkana, demografskih sprememb in kibernetske varnosti. Duh Srednje Evrope (The Spirit of Central Europe) Politična dimenzija Srednje Evrope je bila okrepljena šele po koncu hladne vojne, ko se je končal razkorak med Vzhodom in Zahodom. Sodelovanje in povezovanje med državami te regije od takrat dalje služi kot vir za formalna in neformalna partnerstva, ekonomsko rast, socialno in politično blagostanje ter enotnost. Kot uspešen primer tovrstnega povezovanja 22 lahko zagotovo izpostavimo tudi Višegrajsko skupino, ki je bila opisana kot otok zaupanja, ki ga odražata skupna kulturna dediščina in miselnosti. Panel je obenem izpostavil, da mora biti moč regije vidna tudi na globalni ravni. Prihodnost Zahodnega Balkana: kako naj regionalno sodelovanje uspe? (The Future of the Western Balkans: How to Make Regional Cooperation Work) Panel o regionalnem sodelovanju na Zahodnem Balkanu je bil osredotočen na pozive k okrepitvi sodelovanja ter mnenja, da morajo biti obstoječi načini sodelovanja preobraženi, da lahko postanejo bolj učinkoviti. Razprava je med drugimi izpostavila različne oblike sodelovanja, poudarjeno pa je bilo tudi pomanjkanje zaupanja, ki onemogoča intenzivnejše regionalno sodelovanje. Regija sodelovanje sicer krepi preko številnih iniciativ in forumov, a so dimenzije tovrstnih sodelovanj izjemno raznolike in ravno zato bi morali zagotoviti, da so aktivnosti v okviru regije osredotočene na bolj oprijemljive cilje ter povečanje kredibilnosti celotne regije na globalni ravni. Panelisti so izpostavili pozitivne spremembe v regiji, kot sta npr. zmanjšanje v obrambnih izdatkih ter močne gospodarske vezi med državami v regiji, kar zagotovo tudi kaže na povečanje zaupanja med akterji. Demografske spremembe - še ena grožnja ali priložnost? (Demographic Change:Another Threat or an Opportunity?) Sodobna evropska družba se sooča s pomembnimi spremembami v svoji populacijski strukturi, zato se morajo države nanje odzvati s številnimi politikami, ki so usmerjene na medgeneracijsko sodelovanje. Demografske trende ne moremo nasloviti z enim modelom, temveč bo problematike na tem področju potrebno reševati z različnimi usmeritvami, ki bodo prilagojene strukturam posameznih družb. Zavedati se je potrebno pomena medgeneracijskega sodelovanja ter številnih prednosti, ki jih pomoč med generacijami ter predvsem izmenjava znanj in izkušenj prinašajo. Sodobne grožnje: kibernetska varnost - globalen izziv in priložnost (Contemporary Threats: Cyber-Security - A Global Challenge and an Opportunity) Učinkovita kibernetska varnost je pridobila na svojem pomenu na mednarodni, nacionalni in individualni ravni. Kot taka zahteva vedno močnejše povezovanje in izmenjavo podatkov med vladami, podjetji in mednarodnimi institucijami. Informacijska in telekomunikacijska tehnologija je postala ključen del razvoja naše družbe in se tudi zato se sooča z vedno več grožnjami in zlorabami. Tovrstne izzive je potrebno primerno nasloviti ter ob tem upoštevati zaščito zasebnosti in prosto uporabo interneta, kot tudi hiter napredek na tem področju. Poslovni BSF Glavna nagovora ob otvoritvi Poslovnega BSF sta imela predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Suma Čakrabarti ter predsednik Evropske investicijske banke dr. Werner Hoyer. Poslovni BSF je ponudil razprave o energetskem in prometnem povezovanju Jugovzhodne Evrope, sodelovanju med Indijo in Jugovzhodno Evropo ter zagonu novih tehnologij. V sodelovanju s SPIRIT Slovenija in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo je Strateški forum Bled v letu 2014 prvič gostil razpravo na temo turizma pod naslovom Moč turizma - kako lahko proces glokalizacije zgradi zaupanje v regiji. Razprava je naslovila rast turizma ter pomen regionalnega sodelovanja za privabljanje turistov. Povezovanje Jugovzhodne Evrope (interconnectingSouth East Europe) Ozirajoč se na razvoj dogodkov v Ukrajini, se je panel o povezovanju Jugovzhodne Evrope osredotočil na politične dimenzije energetskih politik. Uvodoma so se govorci osredotočili na vlogo energetike pri doseganju zunanjepolitičnih ciljev ter se ob tem dotaknili predvsem dobave plina iz Rusije. Panel je prav tako naslovil vprašanja sankcij usmerjenih na Rusijo ter s tem odprl razpravo o sodelovanju med državami. Govorci so se strinjali, da sta sodelovanje in koordinacija držav ključna pri izvedbi infrastrukturnih projektov, kar je za regijo Jugovzhodne Evrope, ki jo sestavljajo predvsem manjše države, izrazitega pomena. Indija in Jugovzhodna Evropa (india and South East Europe) Panel, ki je naslovil sodelovanje med Indijo in Jugovzhodno Evropo, je izpostavil potrebo po iskanju priložnosti za sodelovanje. Geografska oddaljenost zahteva, da je za poslovanje v Indiji potrebna prisotnost na trgu. Tovrstno prisotnost je mogoče zagotoviti z odprtjem predstavništva podjetja, industrijskega objekta ali zanesljivega partnerja. Uspešno poslovanje v Indiji zahteva sodelovanje z lokalnimi partnerji in izkoriščanje lokalnega znanja. Govorci so se strinjali, da je ključnega pomena tudi izboljšanje povezav med regijama ter krepitev prepoznavnosti Slovenije in celotne regije v Indiji. Zaženi nove tehnologije! (Start(up) New Technologies!) Razprava o novih tehnologijah se je osredotočila na raznovrstne tematike, povezane z ustanavljanjem novih podjetij. Med drugimi je tako izpostavila metode vitkega dela, globalizacijske tokove, financiranje novih podjetij ter podjetniška okolja v Berlinu, Ljubljani, Londonu in Združenih državah Amerike. Evropska družba je v preteklem obdobju po besedah govorcev prenehala investirati v tehnologijo in se posvetila predvsem investiranju v inovacije. Govorci so med drugimi izpostavili slabosti poslovnega okolja v Evropi, ki naj bi bilo manj odprto in pozitivno kot npr. v ZDA, obenem pa naj bi se soočalo tudi s težko dostopnim financiranjem in zahtevnim birokratskim ustrojem. Osredotočili so se tudi na pomen zaupanja, ki olajša delo s poslovnimi partnerji in pospeši delovne procese. Ob robu BSF so potekale razprave na temo skritih dimenzij v mednarodnih odnosih, Polnočna razprava je v ospredje postavila digitalno ekonomijo ter osvetlila poslovne in zaposlitvene priložnosti, ki jih digitalna ekonomija danes nudi. Jutranja razprava je naslovila umetnost in šport v mednarodnih odnosih ter njuno moč za boljše sodelovanje, promocijo držav in izgradnjo zaupanja v družbi. Direktor za javne zadeve in komunikacije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Anthony Gooch je predstavil Indeks boljšega življenja OECD. Med 27. avgustom in 1. septembrom je potekal četrti Strateški forum Bled za mlade (Young BSF). Tokrat je ambiciozne mlade voditelje, diplomate, intelektualce, predstavnike nevladnih organizacij in poslovneže združil pod naslovom Potencial zaupanja (The Potential of Trust). Začel se je s tekmovanjem Young BSF Business Case Competition, na katerem se je sedem ekip podiplomskih študentov pomerilo v reševanju primera poslovne strategije na temo upravljanja s slovenskimi gozdovi. Zmagovalna rešitev ekipe HSG Team s švicarske Univerze v St. Gallenu je bila predstavljena med odprtjem Poslovnega BSF. Na Young BSF Camp, ki je potekal konec tedna, se je tekmovalcem pridružilo še 25 mladih voditeljev in skupaj so se lotili vprašanja potenciala zaupanja. Ideje, rešitve in vizije so 1. septembra predstavili na posebnem panelu na osrednjem delu foruma. Strateški forum Bled ministrstvo organizira v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost in ob podpori številnih partnerjev ter sponzorjev. V preteklih letih je forum ponudil platformo za razpravo o perečih političnih, gospodarskih in družbenih vprašanjih v regiji in svetu. Strateški forum Bled se tako ni le uveljavil le kot svojevrstna blagovna znamka, temveč predvsem ponuja uspešno orodje javne diplomacije, ki skrbi za ugled naše države ter obenem ponuja priložnost za mreženje in dvostranska srečanja raznolikih udeležencev. Teme, ki odražajo prioritete in usmeritve slovenske zunanje politike ter aktualno dogajanje v svetu, na Bled vsako leto pripeljejo številne visoke goste, priznane politike, prodorne gospodarstvenike, vidne predstavnike nevladnih in akademskih ustanov, uveljavljene intelektualce, mlade profesionalce ter številne druge zanimive goste. Young BSF DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE 3 SOSEDNJE DRŽAVE Republika Slovenija je v letu 2014 nadaljevala dinamičen politični dialog in razvejano sodelovanje z vsemi sosednjimi državami. Potrjen je bil vzajemni interes za krepitev dobrososedskih odnosov, v okviru katerih je Republika Slovenija posebno pozornost namenjala vprašanjem čezmejnega sodelovanja, nadaljnjega gospodarskega povezovanja ter usklajevanju načrtov za infrastrukturni razvoj v prometu in energetiki. Republika Slovenija je v okviru političnih stikov s sosedami redno naslavljala tudi vsa pomembna vprašanja, ki se nanašajo na položaj slovenskih avtohtonih manjšin. V okviru trilateralnih formatov z Republiko Avstrijo in Republiko Hrvaško je prišlo do srečanj predsednikov držav in predsednikov vlad, na katerih so bila obravnavana vprašanja sodelovanja med državami v regiji, v okviru EU ter druge aktualne zunanjepolitične teme. Dr. ANJA FABIANI Sektor za sosednje države V letu 2014 sem bila zelo aktivna. Poleg rednega dela sem uspešno opravila zagovor doktorske disertacije na temo diplomacije mehke moči in svetovnega voditeljstva. Sem v upravnem odboru organizacije IAAI - Glocha (področje globalnih izzivov), kot tudi pri Panevropskem gibanju. Sodelujem pri pripravi projekta Fabianijevo leto. Marca je bil na obisku v Sloveniji avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Okrepilo se je sodelovanje z avstrijsko deželno ravnjo. Po desetih letih se je z zasedanjem 25. aprila 2014 v Sloveniji ponovno vzpostavilo sodelovanje z avstrijsko Koroško v obliki Skupnega odbora Slovenija-Koroška. Maja 2014 je bil vzpostavljen Skupni odbor Slovenija-Štajerska. Minister Karel Erjavec se je ob robu skupnih odborov s Koroško in Štajersko srečal s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem in štajerskim deželnim glavarjem Franzom Vovesom. Predsednica vlade mag. Alenka Bratušek je bila maja na obisku na avstrijskem Koroškem, predsednik vlade dr. Miro Cerar pa se je ob robu trilateralnega srečanja Hrvaške, Slovenije in Avstrije 9. decembra na Hrvaškem srečal z avstrijskim zveznim kanclerjem Wernerjem Faymannom. Nadaljeval se je dialog z Italijansko republiko na najvišjih ravneh. 6. maja je tako potekal državniški obisk slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Italijanski republiki, v istem mesecu je v Rimu potekalo že 5. zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko, kateremu sopredsedujeta ministra za zunanje zadeve. Predsednik Pahor se je 6. julija 2014 na povabilo predsednika Giorgia Napolitana udeležil slavnostnega koncerta v Sredipolju ob začetku obeleževanja 100. Obletnice izbruha 1. svetovne vojne. Ob robu EU konference o zaposlovanju pa sta se v Milanu oktobra srečala predsednika vlad dr. Miro Cerar in Matteo Renzi. Opravljene so bile tudi politične konzultacije na ravni političnih direktorjev ministrstev za zunanje zadeve. V drugi polovici leta 2014 je sodelovanje potekalo predvsem v znamenju predsedovanja Italijanske republike Svetu EU. Med temami, ki so bile redno obravnavane, je bila slovenska manjšina v Italiji, dobrososedski odnosi pa so se potrdili tudi skozi solidarnost Republike Slovenije (njeno sodelovanje v operaciji Mare Nostrum z ladjo Triglav v začetku leta 2014). Ob slovesnem odprtju ceste Verica-Zgornji Senik 10. januarja v Porabju je prišlo do delovnega srečanja predsednikov vlad Republike Slovenije mag. Alenke Bratušek in Madžarske Viktorja Orbana. Slovesnosti ob 20. obletnici sporazuma o pravicah obeh manjšin februarja v Monoštru in Lendavi sta se udeležila ministra za zunanje zadeve Karl Erjavec in Janos Martonyi. Novi minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Tibor Navracsics je 11. junija obiskal Republiko Slovenijo, kar je bil njegov prvi obisk v tujini v tej funkciji. V okviru udeležbe na Blejskem strateškem forumu septembra je ministra Navracsicsa sprejel celotni slovenski politični vrh. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez se je oktobra v Budimpešti udeležil Podonavske parlamentarne konference in se ob njenem robu srečal s predsednikom madžarskega parlamenta Laszlom Koverjem. V raznih formatih so se srečevali tudi resorni ministri in eksperti. V srečanjih je bil potrjen vzajemni interes za celovito krepitev bilateralnega sodelovanja med državama, s poudarkom na gospodarstvu, tesnejšem sodelovanju Republike Slovenije v regionalnem okviru, predvsem v različnih formatih V4+ ter na območju Zahodnega Balkana. Izpostavljen je bil pomen vključenosti obeh manjšin v sodelovanje med državama na vseh področjih. Intenzivno je bilo tudi sodelovanje s Hrvaško. Prišlo je do večkratnih stikov med predsednikoma držav Borutom Pahorjem in dr. Ivom Josipovicem, ki sta se sestala v okviru predsedniške trilaterale z Republiko Avstrijo na Dunaju 17. marca, v Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič in Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini Foto: Arhiv Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu 26 okviru »Brdo procesa« v Dubrovniku 15. julija ter v okviru čezmejne prireditve ob 10. obletnici ustanovitve Turistične cone Sotla, 7. septembra. Na ravni predsednikov vlad je prišlo do dveh srečanj v okviru trilaterale z Republiko Avstrijo. Prvega je gostila predsednica vlade Alenka Bratušek junija v Sloveniji, decembra pa je potekalo srečanje na Hrvaškem, katerega se je udeležil predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar. Nadaljevalo se je intenzivno sodelovanje med resornimi ministrstvi na različnih področjih, v okviru katerega je prišlo do vrste srečanj in drugih kontaktov, vključno z ministrsko ravnjo. Ministrica za zunanje in evropske zadeve dr. Vesna Pusic je septembra sodelovala na Blejskem strateškem. Republika Slovenija je nadaljevala s prizadevanji za reševanje pomembnih sklopov odprtih vprašanj z Republiko Hrvaško v okviru dogovorjenih formatov. Mag. MARKO RAKOVEC Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu Delo na veleposlaništvu v sosednji državi je za diplomata velik izziv, saj Hrvaško vsako leto obišče milijon slovenskih državljanov, med državama pa potekajo intenzivni politični in gospodarski odnosi, ki zahtevajo natančno poznavanje problematike in sposobnost predstavljanja slovenskih stališč. Službovanje v tujini je za diplomata neprecenljiv vir znanja, izkušenj in poznanstev. EVROPA Republika Slovenija je v letu 2014 okrepila bilateralne odnose tudi z ostalimi evropskimi državami in pri tem posebno pozornost namenjala strateškim partnerjem, kot sta Nemčija in Francija. Z Nemčijo se je politični dialog okrepil v drugi polovici leta. Po oktobrskem obisku predsednika vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja v Berlinu pri kanclerki Angeli Merkel je Slovenijo obiskal nemški predsednik Joachim Gauck, decembra pa se je v Berlinu mudil minister Karl Erjavec. Novembra 2014 je ob 40. obletnici ustanovitve potekalo že 28. zasedanje Stalne mešane slovensko - bavarske komisije v Munchnu, na katerem so bili dogovorjeni številni skupni projekti. Tudi s Francijo se je nadaljeval reden politični dialog na najvišjih ravneh. Pri tem velja izpostaviti majski obisk zunanjega ministra Karla Erjavca pri zunanjemu ministru Laurentu Fabiusu, ob robu zasedanja OECD. Novembra so v Ljubljani potekale uspešne konzultacije na ravni generalnih direktorjev za EU zadeve. V funkciji obojestranskih prizadevanj za povečanje gospodarskega sodelovanja je bil tudi obisk posebnega predstavnika francoskega zunanjega ministra za gospodarsko sodelovanje z Balkanom, senatorja Alaina Richarda v Sloveniji. Nadaljevalo se je dobro sodelovanje s srednjeevropskimi državami. Utrditev sodelovanja na področju gospodarstva, prometne infrastrukture in kulture so potrdili obiski na najvišjih ravneh, med njimi obisk ministra Karla Erjavca z gospodarsko delegacijo na Slovaškem marca in na Češkem novembra, udeležba predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na srečanju predsednikov Višegrajske skupine, Avstrije in Slovenije decembra v Pragi ter obisk češkega predsednika Miroslava Zemana aprila v Ljubljani. Minister Karl Erjavec in nemški zvezni minister za zunanje zadeve Frank-Walter Steinmeier Foto: Ministrstvo za zunanje zadeve Mednarodna slovesnost ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji Foto: Arhiv Veleposlaništva Republike Slovenije v Parizu 27 Ob uradnem obisku zunanjega ministra Joseja Garcie-Margalla marca v Republiki Sloveniji je prišlo do pomembne oživitve političnega dialoga s Španijo. Ob tej priložnosti je potekala poslovna konferenca, namenjena krepitvi gospodarskih odnosov, Slovenija pa je prav na pobudo Španije sočasno gostila 3. seminar o mediaciji v Sredozemlju. Slovenija je utrjevala sodelovanje tudi z ostalimi evropskimi državami, med njimi z baltskimi in državami Beneluksa, ki so kot manjše države naše naravne zaveznice. Slovenija in Andora sta z decembrsko sklenitvijo krovnega Memoranduma o prijateljstvu in sodelovanju v Baslu dvignili raven odnosov na področju kulture, gospodarstva, turizma, naložb, izobraževanja, informatike in športa. TONE KAJZER Veleposlanik Republike Slovenije na Danskem Delo slovenskega veleposlanika na Danskem je zaradi nerezidenčnega pokrivanja celotne nordijsko-skandinavske in baltske regije izjemno dinamično. Poleg krepitve obstoječega sodelovanja in iskanja možnosti za še več gospodarskih povezav se angažiram pri prenosu dobrih praks nordijskega modela gospodarsko najkonkurenčnejših in obenem socialno zelo kohezivnih družb v Slovenijo. Ob številnih obiskih v letu 2014 smo izvedli več gospodarskih in kulturnih projektov, vključujoč slovensko skupnost v regiji. S pomočjo slovenske vojske smo ob deseti obletnici članstva v Evropski uniji postavili razstavo o Sloveniji v centru Kopenhagna. Nadaljevali so se napori v smeri krepitve gospodarskega sodelovanja z nordijsko regijo, ki je trenutno najbolj ekonomsko stabilna in uspešna evropska regija. V kontekstu iskanja tujih neposrednih investicij je bila aprila 2014 organizirana investicijsko poslovna konferenca na Norveškem v okviru delovnega obiska predsednice vlade Alenke Bratušek v Oslu. Švica ostaja pomembna trgovinska partnerica in še vedno druga največja vlagateljica v Sloveniji. V skladu s tem si je Slovenija prizadevala za nadaljevanje rednega političnega dialoga in obiskov na najvišji ravni ter nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Sodelovanje na različnih področjih se je uspešno razvijalo tudi v okviru Kvadrilaterale, v kateri Slovenija poleg Švice sodeluje še z Avstrijo in Lihtenštajnom. Z Veliko Britanijo smo vzdrževali dialog na visoki ravni; 23. aprila je bil izveden delovni obisk predsednice vlade Alenke Bratušek v Londonu, skupaj z investicijsko konferenco v londonskem Cityju. V luči prizadevanj za poglabljanje gospodarskih odnosov je Slovenija tudi v tem letu namenjala pozornost širitvi mreže svojih častnih konzulov po Evropi. JUGOVZHODNA EVROPA Države Jugovzhodne Evrope, ki niso članice Evropske unije - Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Črna gora, Albanija, Makedonija in Turčija - so v letu 2014 spet bolj stopile v ospredje zanimanja EU. Svojo aktivno vlogo v regiji je Slovenija, poleg tesnih dvostranskih odnosov, potrdila pri oblikovanju širitvenih zaključkov, sprejetih na decembrskem zasedanju Evropskega sveta ter zavzemanjem za dodatni angažma EU pri premagovanju ovir za hitrejši napredek držav kandidatk. Brdo proces je spodbudil nastanek nekaterih novih pobud z ambicijo konkretizacije regionalnih prometnih, infrastrukturnih JADRANKA ŠTURM KOCJAN Veleposlanica Republike Slovenije v Romuniji Kot prva slovenska veleposlanica v Romuniji sem se za boljše poznavanje Slovenije v svojem mandatu trudila Romunom predstaviti slovensko kulturo. Pripravili smo pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, ogled filmov Metoda Pevca, gostovanje Gledališča Koper, koncert Ljobe Jenče ter razstavo akademske slikarke Majde Skrinar. Skrbimo tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, kjer je še veliko možnosti, posebno na področju turizma, informatike in kmetijstva. Najlepša dogodivščina v mandatu je bilo potovanje z motorjem preko Transfagarašane v Karpatih, ene najbolj slikovitih in panoramskih cest na svetu. 28 in energetskih projektov. Širitveno in regionalno dogajanje je dobilo dodaten pospešek z avgustovsko berlinsko konferenco o Zahodnem Balkanu in regionalnimi srečanji, ki so ji sledila. RUXANDRA STEFAN Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bukarešti Na veleposlaništvu, kjer sem lokalno zaposlena, pomagam slovenskim podjetjem, ki vstopajo na romunski trg, skrbim za vzpostavitev stikov s tukajšnjimi dobavitelji, sem tudi posrednik med slovenskimi in romunskimi podjetji. Učim se slovensko, pri čemer mi zelo pomaga lektor v Bukarešti, Boštjan Božič. V letu 2014 smo uspeli uresničiti nekaj obetajočih projektov Zelo zanimiva je bila predstavitev slovenske ekološke inovacije Green Ring romunskim strokovnim in komercialnim partnerjem. Uspeli smo tudi povezati slovenske trgovce z živili s sogovorniki na romunskem Ministrstvu za kmetijstvo in več lokalnimi proizvajalci. Minister Erjavec je v odzivu na socialne nemire v Bosni in Hercegovini februarja na zunanje ministre Evropske unije naslovil pismo, v katerem je opozoril na razmere v državi ter potrebo po večji angažiranosti EU. Pismo je sprožilo razpravo, katere rezultat je bilo oblikovanje novega pristopa Unije do Bosne in Hercegovine in njene evropske poti. Ob katastrofalnih poplavah v Srbiji in BiH se je Slovenija nemudoma odzvala bilateralno, skupaj s Francijo in Evropsko komisijo pa je bila tudi organizatorica donatorske konference, ki je zbrala za več kot 1,8 milijarde evrov pomoči. Slovenska vlada je na konferenci za sanacijo poplav namenila milijon evrov pomoči. Mag. FRANC BUT Nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Biti veleposlanik v Srbiji je bil izziv posebne vrste. Dobra štiri leta sem imel priložnost od blizu opazovati hitre in pozitivne spremembe v državi, ki hoče svoje mesto v sodobni Evropi. Nostalgično je bilo spremljati in podpirati proces pridruževanja Evropski uniji, skupaj z entuziazmom in vero v lepši jutri, ki ga je bila tudi Slovenija polna v času pristopnih pogajanj. Slovenija se je v letu 2014 zasidrala v srca državljanov Srbije. Naša nesebična in hitra pomoč ob velikih majskih poplavah, skupaj z obiski na najvišjih ravneh, in dejavno vlogo veleposlaništva, je pustila svoj pečat. Vrata sodelovanja še nikoli niso bila odprta tako na široko. Preteklost vedno pusti svoj pečat, tudi v Srbiji. A narod, ki v času odrekanja premore optimizem, in ki zmore počasi pozabljati na delitve preteklosti, zasluži spoštovanje. Glede Srbije je Slovenija zastopala stališče, da bi ta država prvo pogajalsko poglavje odprla že v letu 2014. Skupaj z večjo skupino drugih članic je podprla pobudo za premik od sedanjega statusa quo v zvezi z Makedonijo in se zavzela, da bi čim prej prišlo do poglobljene razprave o možnih korakih naprej. Slovenija je bila med aktivnimi podporniki dinamičnega pogajalskega napredka Črne gore, ki je na decembrski pristopni konferenci odprla nova štiri pogajalska poglavja. Glede Albanije je bil minister Erjavec že junija med podpisniki pisma skupine ministrov v podporo podelitvi kandidatskega statusa. Jasno je bila izražena podpora Kosovu, da po decembrskem oblikovanju nove vlade čim prej podpiše Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Ob tem je Slovenija ves čas izražala tudi jasno stališče, da za Beograd in Prištino ostaja uresničevanje zavez iz dialoga eden od ključnih pogojev za splošen napredek pri približevanju EU. Pri Turčiji se je Slovenija zavzemala za obuditev dinamike pristopnih pogajanj. Slovenija je bila v jugovzhodni Evropi aktivna tudi na multilateralnem in varnostnem področju. Konec leta 2014 se je zaključil mandat veleposlaništva v Črni Gori kot NATO kontaktnega veleposlaništva, nadaljevalo pa se je tudi dejavno sodelovanje v misijah in operacijah EU ter NATO, ki so prisotne v BiH in na Kosovu. Slovenija je bila med letom dejavna tudi v drugih regionalnih pobudah: Regionalnem svetu za sodelovanje, Srednjeevropski pobudi, Procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi in Jadransko-jonski pobudi. BORIS BRVAR Veleposlaništvo Republike Slovenije v Prištini Delo administrativnega atašeja je polno izzivov. Vsakodnevno se srečamo z okoli sto in več strankami, ki bi želele čim hitreje in lažje priti v Evropsko unijo. Veleposlaništvo v Prištini je eno tistih, na katerih se dnevno zgodijo skoraj vsa možna konzularna opravila v večkratniku. V letu 2014 smo opravili kar 355 zaslišanj tujcev iz naslova pravne pomoči upravnim enotam. Sporazumevanje ni težko, saj večina govori tudi srbsko ali angleško. Svoje delo rad opravljam in ponosen sem, da na jugu Balkana s kolegi varujemo interese Slovenije in Evropske unije. 29 SEVERNA IN LATINSKA AMERIKA TER KARIBI JURCEKZMAUC Generalni konzul Republike Slovenije v Clevelandu Delo generalnega konzula v Clevelandu, ameriška zvezna država Ohio, opravljam od avgusta 2009. Biti slovenski konzul v tem ameriškem mestu je res nekaj posebnega, saj v njem živi največja slovenska skupnost izven matične domovine - po neuradnih podatkih 50 in 80 tisoč Slovencev, Slovenk in Američanov slovenskega porekla. V Clevelandu smo že v januarju 2012 ustanovili združenje Slovenian American Business Association (SABA), v katerem je trenutno 52 podjetij iz Slovenije, ZDA in Avstrije. Najbolj opazen gospodarski projekt slovenskega podjetja v Clevelandu pa je vsekakor izgradnja Laško mikro-pivovarne, ki bi naj doživela svojo otvoritev v letu 2015. In "Na zdravje!" s slovenskim pivom v ZDA bomo s ponosom vzklikali. Z Združenimi državami Amerike se je nadaljevalo tradicionalno dobro in partnersko sodelovanje ter izmenjava mnenj o aktualnih dvostranskih in multilateralnih temah. Izvedene so bile redne letne politično-varnostne konzultacije in prvič tudi energetske konzultacije, ki so bile ocenjene za zelo pozitivne in konstruktivne. Dogovorjeno je bilo, da ostane energetika na dnevnem redu rednih srečanj med državama. Spomladi je potekal pregled izpolnjevanja kriterijev Slovenije za brezvizumska potovanja v ZDA, katerega ocena je bila pozitivna. Namestnik pomočnika državnega sekretarja Hoyt Yee se je udeležil Strateškega foruma Bled. Maja je bila v znak dolgoletnega slovensko-ameriškega zavezništva v Vojaškem muzeju Pivka odkrita spominska plošča. Ob tej priložnosti sta Slovenijo obiskala senator Tom Harkin in general Frank Gorenc, konec oktobra pa je bil v Sloveniji na obisku ameriški sekretar za mornarico Mabus. Slovenija je nadaljevala s krepitvijo mreže častnih konzulatov v Združenih državah. Februarja 2014 je bila v San Franciscu ustanovljena Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija, potekale so tudi številne aktivnosti na področju promocije in kulture. NUŠKA ZAKRAJŠEK Veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu V letu 2014 smo na veleposlaništvu organizirali več kot 80 kulturnih prireditev, gospodarskih predstavitev, turističnih prezentacij, predavanj in drugih protokolarnih dogodkov ter prireditev javne diplomacije. Še več dogodkov je bilo realiziranih ob pomoči veleposlaništva, ki je kulturnim institucijam, šolam in univerzam, društvom, organizacijam ter posameznikom svetovalo pri prijavah na razpise, navezovanju kontaktov, iskanju partnerjev, štipendij in sponzorjev. Kot strokovna sodelavka za kulturo, javno diplomacijo, izobraževanje in medije sodelujem tudi z izseljenskimi organizacijami, univerzami, umetniki, ki bivajo v kulturni rezidenci, novinarji ter s slovenskimi častnimi konzuli v ZDA in Mehiki. O aktivnostih veleposlaništva poleg spletnih objav in objav na družbenih omrežjih, obveščam tudi preko tedenskega glasila veleposlaništva. S Kanado so bile novembra izvedene prve konzultacije s področja gospodarske diplomacije, v Torontu se je znova aktivirala slovensko-kanadska zbornica. Slovenija se je uspešno predstavila na več odmevnih kulturnih dogodkih. Nove možnosti sodelovanja s Kanado se bodo ponudile tudi po uveljavitvi obeh sporazumov Kanade z Evropsko unijo: Sporazuma o strateškem partnerstvu in Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma. Aktivnosti Slovenije na območju držav Latinske Amerike in Karibov so se v letu 2014 osredotočale na krepitev prepoznavnosti in kulturne prisotnosti Slovenije v regiji, izboljšanje pogojev za delovanje slovenskega gospodarstva in vzdrževanje političnega dialoga. Tako so med drugim septembra 2014 potekale bilateralne politične konzultacije z Mehiko. 30 ANA CRISTINA KLEMEN BOLTEŽAR Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu Po skoraj tridesetih letih dela poslovne sekretarke v različnih argentinskih podjetjih, sem leta 2007 z veseljem sprejela delo strokovne sodelavke v konzularnem oddelku veleposlaništva. To me res veseli, saj je moje življenje vseskozi povezano s slovensko skupnostjo v Argentini. Sem namreč učiteljica, igralka in že od nekdaj opravljam še mnoge druge naloge v slovenskem domu v Carapachayu. Konzularno delo je zame kakor "pika na i", saj se tu počutim "doma". Zadovoljna in ponosna sem, da lahko tudi jaz prispevam s svojim delom k prepoznavanju matične domovine. VZHODNA EVROPA IN SREDNJA AZIJA Dvostranske odnose z Rusko federacijo so zaznamovali ukrajinska kriza ter posledično sprejeti omejevalni ukrepi EU proti Ruski federaciji. Predsednik republike Borut Pahor se je februarja udeležil XXII. zimskih olimpijskih iger v Sočiju. Julija se je minister za zunanje zadeve Ruske federacije Sergej Lavrov udeležil slovesnosti ob začetku prenove muzeja in spominskega centra nacističnega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v Mariboru, ob robu obiska se je srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem in ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem. Decembra je v Ljubljani potekalo XI. zasedanje Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki jo je na ruski strani vodil minister za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Nikolaj Nikiforov. Vsakoletne spominske slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem v juliju, katere častni pokrovitelj je bil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, so se iz ruske stani udeležili minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov ter visoki delegaciji Sveta federacije ter Državne dume Federalnega zbora Ruske federacije. KATARINA GRADIČ-REŽEN Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi Moj prvi stik s »pravo diplomacijo« sega v začetek leta 1996, ko sem kot pripravnica prvič prestopila prag diplomatskega predstavništva. Pravijo, da nas prva ljubezen spremlja skozi vse življenje. V moji karieri to mesto pripada Poljski, v katero sem se potem vrnila še dvakrat. Vračanje »na mesto zločina« je zanimivo, saj lahko na podlagi lastnih izkušenj, znanja in opažanj, ki sem jih pridobivala skozi različna obdobja, uspešneje opravljam svoje delo. Ponosna sem, da lahko s svojim delom prispevam k skupnim ciljem ministrstva in da s skupnimi močmi širimo dober glas o naši domovini. Slovenija je pozdravila podpis Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo na eni ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino na drugi strani ter podpirala krepitev in razvoj politike Vzhodnega partnerstva EU. Aktivno je sodelovala v prizadevanjih za mirno rešitev krize in nadaljevala z nudenjem humanitarne pomoči Ukrajini. Poleg tradicionalnega programa rehabilitacije otrok, prizadetih zaradi dolgotrajnih vplivov jedrske nesreče v Černobilu, je Slovenija omogočila letovanje otrok, ki so bili od začetka nemirov v Ukrajini izpostavljeni nasilnim dogodkom ali so utrpeli izgubo bližnje osebe ter zagotovila sredstva in program za rehabilitacijo ukrajinskih vojakov, ranjenih v spopadih s separatisti. Voditelji obeh držav so se redno srečevali in izmenjevali mnenja ob robu mednarodnih dogodkov. Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil inavguracijske slovesnosti novega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, marca in maja pa so potekale redne politične konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve. Z Belorusijo se je nadaljevalo sodelovanje na delovnih ravneh. Med državama je potekalo četrto zasedanje Medvladne slovensko-beloruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, realizirane so bile tudi politične konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve. Na področju Srednje Azije se je okrepilo predvsem sodelovanje s Kazahstanom in Turkmenistanom. Minister Erjavec je januarja uradno obiskal Ašhabad, predsednik republike Borut Pahor pa je bil julija na uradnem obisku v Turkmenistanu, s katerim je bil podpisan tudi Sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama. BLIŽNJI VZHOD, AFRIKA IN AZIJA V regiji Severne Afrike in širšega Bližnjega vzhoda je do krepitve stikov prišlo predvsem z Marokom. Marca je delegirana ministrica za zunanje zadeve in sodelovanje Bouaida obiskala Ljubljano, aprila so v Rabatu potekale politične konzultacije 31 na ravni generalnih direktorjev. Ob robu vrha EU-Afrika sta se sestala slovenski predsednik Pahor in predsednik Tunizije Marzouki. Prav tako se je zunanji minister Erjavec marca udeležil mednarodne konference za pomoč Libiji v Rimu ter se ob robu srečanja sestal z libijskim zunanjim ministrom Abdelazizom. Minister Erjavec se je ob robu Blejskega strateškega foruma srečal z ministrom za gospodarstvo Združenih Arabskih Emiratov. Ministrstvo za zunanje zadeve je v okviru Unije za Sredozemlje aktivno promoviralo in podpiralo delo Evro sredozemske univerze (EMUNI) na znanstvenem področju. V kontekstu širšega Bližnjega vzhoda je ministrstvo pozorno spremljalo in se redno odzivalo na krizne razmere v Siriji in Iraku ter vpliv le-teh na sosednje države (predvsem Libanon, Jordanijo in Turčijo). Nadaljeval se je trend korektnih dvostranskih odnosov z Iranom, kar je potrdil tudi uspešen majski uradni obisk predsednika Državnega zbora Janka Vebra v Iranu. Pomemben element odnosov Slovenije z Iranom so predstavljala tudi v okviru EU usklajena pričakovanja glede pogajanj o iranskem jedrskem programu. Dr. MILAN JAZBEC Veleposlanik Republike Slovenije v Turčiji VVeleposlaniški mandat v Turčiji sem pričel septembra 2010 in se med svetovnim košarkarskim prvenstvom spoznal s turškim predsednikom. Štiri mesece pozneje smo med Univerzijado s predsednikom turške vlade skovali strateško partnerstvo. Moja akreditacija obsega šest držav: Turčijo, Libanon, Sirijo, Azerbajdžan, Irak in Iran, naslednji je Afganistan. Moj priimek je vsekakor referenca: yazbeg v stari turščini pomeni gospodar poletja in mojster peresa, Yazbekje vplivna družina v Libanonu in dazbeck pomeni v azerščini vladar časa. Diplomacija ima mnogo imen, a eno samo poslanstvo. Dobro sodelovanje z Izraelom je prišlo do izraza pri izvedbi prvega Slovensko-izraelskega dneva znanosti in inovacij, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju s Kemijskim inštitutom kot gostiteljem dogodka in s podporo Ministrstva za zunanje zadeve Izraela ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. EYAL DANKNER Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu Na veleposlaništvu sem lokalno zaposlen že od nastopa dela prve slovenske veleposlanice ob odprtju veleposlaništva v Tel Avivu leta 1995. V letu 2015 bom praznoval dvajsetletnico dela za Slovenijo. Kot lokalno zaposleni voznik večino časa preživim z veleposlanico na prometnih izraelskih cestah, vendar moje delo vključuje tudi vsestransko pomoč pri izvedbi številnih aktivnosti, v katerih sodeluje celotna ekipa veleposlaništva. Osvojil sem tudi osnove slovenskega jezika, žal pa čudovite dežele še nisem obiskal, četudi imam tam veliko znancev in prijateljev, ki sem jih pridobil v dveh desetletjih dela. Kot rekreacijski športnik zastopam Slovenijo na športnih dogodkih v Izraelu, hkrati pa se veselim dneva, ko se bom končno podal na slovenske smučarske proge, zavihtel na vrh Triglava ali pretekel ljubljanski maraton. Vlada Republike Slovenije je na začetku leta sprejela sklep o odprtju Urada Republike Slovenije v Palestini. Ministrstvo za zunanje zadeve je marca sprejelo odločitev, da se bo v bilateralni komunikaciji uporabljalo naziv Palestina. Vlada bo v skladu s sklepom Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora predlagala priznanje Palestine, ob čemer bo upoštevala vse vidike in učinke tega priznanja. JURE RIFELJ Vodja Urada Republike Slovenije v Palestini V letu 2014 so minila dobra tri leta od moje napotitve na mesto vodje diplomatske misije Republike Slovenije v Palestini. Zaradi nerešenih vprašanj med Izraelom in Palestinci je delo polno izzivov, hkrati pa ponuja pridobitev neprecenljivih profesionalnih izkušenj. V vsebinskem smislu urad pokriva praktično vse relevantne dimenzije mednarodnih odnosov - od politične, pravne, varnostne, kulturne, etnične, verske do razvojne. Sama narava dela zahteva veliko prisotnosti na terenu in nekoliko manj za pisalno mizo. V glavnem, na tem delovnem mestu nikoli ni dolgčas. Slovenija je v letu 2014 nadgrajevala odnose z državami v Aziji, tako s krepitvijo političnega dialoga kot z dopolnjevanjem pravnega okvira za sodelovanje in poglabljanjem sodelovanja na različnih področjih, s poudarkom na gospodarstvu. Slovenija je v okviru sodelovanja 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske organizirala simpoziji na visoki ravni strokovnih inštitutov. V istem formatu držav je decembra v Beogradu potekal vrh predsednikov vlad, ki se ga je udeležil 32 predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar. V okviru programa znanstveno tehnološkega sodelovanja med Slovenijo in Indijo je bilo potrjenih šestnajst projektov. Z Japonsko so se s pričetkom študije izvedljivosti nadaljevale priprave na morebitno sodelovanje na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij. Z Republiko Korejo je bil podpisan Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med državama. Slovenija je preko projektov s področja razvojnega sodelovanja ter preko Nato, OZN in EU sodelovala pri dejavnostih mednarodne skupnosti za stabilizacijo in razvoj Afganistana. V Afganistanu je Slovenija imenovala prvega nerezidenčnega veleposlanika. Slovenija je decembra sodelovala na londonski konferenci na temo Afganistana, sodeluje tudi v mednarodni kontaktni skupini za Afganistan in Pakistan. Predsednik vlade dr. Miro Cerar se je oktobra 2014 v Milanu udeležil vrha ASEM. Ob robu vrha se je dr. Miro Cerar na bilateralnih srečanjih sestal s predsednikom vlade Malezije Mohammadom Najib Abdul Razakom, predsednikom vlade Vietnama Tan Dung Nguyenom ter državnim ministrom za zunanje zadeve Indije Vijay Kumar Singhom. Zunanje ministrstvo je v sodelovanju z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij, Klubom slovenskih veleposlanikov in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo Dan Afrike. Decembra je predal akreditive slovenski nerezidenčni veleposlanik pri Afriški Uniji (AU), Etiopiji in Zelenortskih otokih. Slovenija je z bilateralnimi projekti s področja razvojnega sodelovanja delovala v Burundiju, Ruandi, Ugandi in Zelenortskih otokih. Z letom 2014 je v okviru Ministrstva za zunanje zadeve začela delovati visoka predstavnica za nasledstvo, ki skrbi za izvrševanje sporazuma o vprašanjih nasledstva in s tem v zvezi predstavlja in zastopa stališča Slovenije. Ker gre za eno prioritetnih nalog slovenske zunanje politike, sta se ministrstvo in visoka predstavnica tudi v tem letu zavzemala za učinkovito reševanje nasledstvenih vprašanj ter z aktivnim delovanjem pripomogla k napredku pri uresničevanju sporazuma. V letu 2014 je bil na številnih področjih narejen viden napredek. Posebej gre izpostaviti začetek postopka identifikacije slovenske kulturne dediščine v državah naslednicah, dosego dogovora glede načrtovane primopredaje šestih diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ (DKP), razdelitev sredstev v nekaterih bankah ter razrešitev nekaterih primerov vračanja premoženja slovenskim podjetjem v Srbiji. Leto 2014 je močno zaznamovala sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališic ter pričetek njenega izvrševanja. Ministrstvo aktivno sodeluje v Strokovni medresorski skupini za implementacijo sodbe, visoka predstavnica pa vodi tudi skupino pravnih strokovnjakov, ki svetuje pri reševanju pravnih vprašanj v okviru implementacije sodbe. Ministrstvo v postopku izvrševanja sodbe skrbi za redno seznanjanje organov Sveta Evrope ter njegovih držav članic s slovenskimi stališči. Rešeno je bilo tudi dolgoletno vprašanje lastništva zapuščenega mavzoleja padlim južnoslovanskim vojakom v Olomucu na način, ki bo v prihodnje omogočal prenovo objekta. Ministrstvo je sprožilo tudi aktivnosti glede jugoslovanskega paviljona v Benetkah, ki ga sedaj uporablja Srbija. Nadaljevala se je delitev in prevzem umetniških del slovenskih avtorjev, ki so se nahajala v DKP nekdanje SFRJ v tujini. Slovenija je doslej prevzela okoli 160 takšnih del. Z namenom seznanitve javnosti s temi pridobljenimi umetninami bo aprila 2015 v Narodni Galeriji potekala njihova razstava. V letu 2014 se je nadaljeval postopek likvidacije podružnice Beogradske banke na Cipru. RS je v predpisanem roku prijavila svojo terjatev iz naslova depozita nekdanje NBJ, ki ji pripada skladno s sporazumom. Uspešno je bilo delovanje Slovenije glede odmrznitve in razdelitve sredstev nekdanje NBJ na računih Credit Lyonnais. Sodišče v Parizu je pritrdilo argumentom držav naslednic ter banki naložilo razdelitev teh sredstev skladno s sporazumom - Sloveniji je pripadlo 16 odstotkov (3,9 milijona evrov z obrestmi). V prid Slovenije se je zaključil tudi dolgoletni spor o razdelitvi sredstev Yugoimport - SDPR, ki so se vse od leta 1991 nahajala na računu Bank of New York. Doseženi so bili vidnejši premiki pri nemotenem dostopanju do skupnih arhivov Jugoslavije, vključno z vojnim arhivom v Beogradu. Pomemben projekt, ki se je začel v maju 2014, je namera o digitalizaciji skupnih arhivov SFRJ, o kateri so se na pobudo Slovenije dogovorile države naslednice. Dosledno in polno uresničevanje sporazuma je v jasnem interesu Slovenije, tako pravnem, političnem, finančnem in zgodovinskem. Zato so slovenski vladni predstavniki na številnih pogovorih s predstavniki drugih držav na vseh ravneh izpostavili pomen reševanja nasledstvenih vprašanj ter konkretne zahteve Slovenije. Visoka predstavnica se je sestala z visokim predstavnikom Republike Srbije za nasledstvo, saj je za uspešen zaključek nasledstva bistveno iskreno sodelovanje Srbije. Implementacijo sporazuma Slovenija presoja tudi v kontekstu evropskih norm spoštovanja danih zavez in kot prispevek k stabilnosti na Zahodnem Balkanu ter sodelovanju in dobrim odnosom med državami naslednicami. Na predlog Slovenije je bila tudi v 2014 v sklepih Evropskega sveta glede Zahodnega Balkana vključena zahteva po reševanju odprtih bilateralnih in regionalnih zadev ob spoštovanju in uresničevanju mednarodnopravnih obveznosti, tudi sporazuma o vprašanjih nasledstva. 33 EVROPSKE ZADEVE 4 INSTITUCIONALNE ZADEVE V letu 2014 so potekale volitve v Evropski parlament, imenovana sta bila nova Evropska komisija in nov predsednik Evropskega sveta. Med pomembnejšimi dosjeji v okviru Sveta za splošne zadeve so bila obravnavana institucionalna vprašanja in predlogi za učinkovitejše delovanje EU, medinstitucionalno načrtovanje, nadaljnje ukrepanje in prednostne naloge Strateške agende za Unijo v času sprememb, ki jo je junija sprejel Evropski svet. Svet je opravil tudi politično razpravo o pomembnih aktualnih horizontalnih vprašanjih: o izidu švicarskega referenduma o omejitvi priseljevanja, o odobritvi gojenja gensko spremenjene koruze, o uporabi Protokola 36 in drugih pomembnih vsebinah, enkrat se je sestal tudi v formatu kohezijskih ministrov. V okviru Sveta so bila obravnavana še vprašanja širitve in stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, stanje na področju evropskega semestra in strategija Evropa 2020, decembra pa so bili sprejeti sklepi o zagotavljanju spoštovanja pravne države v EU. V letu 2014 so potekala štiri redna in štiri izredna oziroma neformalna zasedanja Evropskega sveta. Na dnevnem redu se je skoraj redno obravnavala Ukrajina, pomembne teme pa so bile tudi evropski semester, konkurenčnost industrije, podnebno-energetski okvir do leta 2030, rezultatih volitev v Evropski parlament, dogovor o kandidatu za predsednika Evropske komisije, strateška agenda za Unijo, sankcije proti Rusiji, spodbujanje investicij v Evropi, vključno z investicijskim načrtom za Evropo, nadaljnje delo za dokončanje ekonomske in monetarne unije. Slovenija se je dejavno vključevala v razpravo o prihodnosti EU in potrebnih reformah, pri čemer je poudarjala potrebo po vključujočem pristopu, doslednem izvajanju obstoječih pogodb EU in demokratični legitimnosti, ki mora biti podlaga za vse naše odločitve. Na podlagi Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU je Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravilo predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju julij 2014-december 2015. Z namenom izboljšanja sodelovanja med političnimi odločevalci, strokovno javnostjo, gospodarstvom in civilno družbo sta ministrstvo in Urad vlade za komuniciranje med junijem 2013 in junijem 2014 izvedla projekt Projekt »Več Evrope - več Slovenije«. Razpravi o prihodnosti Evrope je bila namenjena konferenca o različnih modelih preteklega in prihodnjega evropskega povezovanja, ki jo je ministrstvo organiziralo skupaj z donatoricami Evropskega gospodarskega prostora. Ob 10. obletnici članstva Slovenije v EU je ministrstvo skupaj z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje izdalo publikacijo, ki vsebuje pogled nekdanjih članov Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU na razvoj in delovanje Slovenije kot članice EU. Ministrstvo je na to temo organiziralo tudi javno razpravo s civilno družbo, ki je bila del širšega projekta javnega posvetovanja o prihodnosti EU. Republika Slovenija je v letu 2014 sodelovala pri oblikovanju številnih evropskih politik ter pri tem aktivno zagovarjala stališča, ki jih je sprejela slovenska vlada. Potencial enotnega trga še ni dokončno izkoriščen, zato je Evropska komisija predstavila Akt za enotni trg II, ki vsebuje dvanajst konkretnih prednostnih ukrepov. Na področju intelektualne lastnine je potekala razprava o modernizaciji sistema blagovnih znamk v Evropi. V letu 2014 so potekale dejavnosti na področju implementacije Enotnega patentnega sistema, pričakuje se, da bo proces končan do konca leta 2015. Slovenija bo skupaj s Portugalsko gostila Center za mediacijo in arbitražo. Zaradi še zmeraj perečih posledic krize za industrijo v EU je Komisija objavila Industrijski sveženj o oživitvi evropske industriji, o katerem je razpravljal tudi marčni Evropski svet in vsebuje nadaljnjo krepitev notranjega trga, modernizacijo industrije EU, ponovno vzpostavitev kreditiranja gospodarstva, sprejemanje ukrepov na notranjem trgu in na mednarodni ravni za zagotavljanje dostopa do energije in surovin po zmernih cenah ter internacionalizacija evropskih podjetij. Komisija je vse aktivnosti na področju zmanjšanja administrativnih bremen združila v Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Slovenija je največji poudarek namenjala procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšemu delovnopravnem področju, koheziji, področju financ in področju gospodarstva ter na področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev. V okviru implementacije programa Obzorje 2020 je Slovenija uspešno vzpostavila ustrezni podporni mehanizem. Na področju zaposlovanja in socialnih zadev je bilo doseženih vrsto pomembnih političnih odločitev o organizaciji delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh, o pomorščakih, o delovanju vseevropske mreže za iskanje zaposlitve in o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov. Na področju zdravja so bili sprejete politične usmeritve o cepljenju kot učinkovitem načinu zagotavljanja javnega zdravja, o varnosti pacientov in kakovosti oskrbe. EU je organizirala usklajen boju proti eboli. Evropski svet je oktobra potrdil cilje podnebno-energetske politike EU do leta 2030 ter glavne usmeritve za pripravo novega zakonodajnega svežnja, ki bo usmerjen v doseganje teh ciljev. Tako bo EU do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 40% glede na leto 1990, povečala delež obnovljivih virov v končni porabi energije na vsaj 27% ter izboljšala EVROPSKE POLITIKE energetsko učinkovitost za vsaj 27%. Slovenija je z dogovorjenimi usmeritvami zadovoljna, saj bo njen prispevek, ki bo v nadaljevanju določen v okviru zakonodajnega postopka, določen tudi upoštevajoč omejitev, ki jih Slovenija ima na področju transporta in obnovljivih virov energije. V skladu z majskim sporočilom Evropske komisije o Evropski strategiji za energetsko varnost in v njem predlaganimi kratkoročnimi ukrepi na področju energetske varnosti je Komisija oktobra objavila poročilo rezultatov opravljenih plinskih stresnih testov, ki so pokazali stopnjo ranljivosti EU v primeru prekinitve dobav ruskega plina v času zime 2014/2015. Analiza je pokazala, da Slovenija v primeru dobro delujočega notranjega trga in uporabe mehanizmov, ki so že na voljo, prekinitve ukrajinske tranzitne poti na svojem plinskem trgu ne bi čutila. S ciljem, da Slovenija v zunanjih odnosih govori z enim glasom in zaradi prepletenosti zunanjepolitičnih in energetskih vprašanj je bilo v letu 2014 okrepljeno sodelovanje med Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za infrastrukturo na področju energetike. Poglobljeno je bilo sodelovanje glede energetske politike v okviru EU, s posebnim poudarkom na električnih in plinskih povezavah s sosednjimi državami, ter sodelovanje z globalnimi partnerji. Na delovni ravni so bile izvedene energetske konzultacije z ZDA, Madžarsko in Češko Republiko, opravljena pa je bila tudi vrsta političnih in delovnih srečanj v okviru EU, z Rusijo ter državami na trasi projekta Južni tok. Na področju prometa so bile sprejete pomembne politične odločitve v povezavi z vseevropsko pobudo Call, da se v vsa vozila v Evropi uvedejo minimalne funkcije klica v sili v primeru nesreč. V okviru prizadevanj za nova delovna mesta, zanesljivo oskrbo z energijo in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pa je bila sprejeta direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Na področju izobraževanja, mladine, šport in kultura so bili sprejeti Resolucija Sveta o drugem EU delovnem načrtu za šport 2014-2017; politične usmeritve o športu kot gonilu za inovacije in gospodarsko rast, o praticipativnem upravljanju kulturne dediščine; za delovni načrt za kulturo 2015-2018, o večjezičnosti in razvoju jezikovnih kompetenc; o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja; o podjetnosti v izobraževanju in usposabljanju ter Resolucija sveta o pregledu procesa strukturiranega dialoga, tudi socialnega vključevanja mladih. Pomemben napredek je bil narejen pri sprejemanju zakonodajnega svežnja Pametnejša pravila za varnejšo hrano za okrepitev uveljavljanja zdravstvenih in varnostnih standardov v agroživilski verigi, katerega namen je zaščita potrošnikov EU in krepitev izvoza EU. Na področju zunanjetrgovinske politike EU so bila za Slovenijo prednostna pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe z ZDA ter pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z Japonsko, ki ju Slovenija podpira zaradi njunega pozitivnega učinka na rast in zaposlenost ter pogajanja o investicijskem sporazumu med EU in Kitajsko. Na področju pravosodja in notranjih zadev je Slovenija aktivno sodelovala v procesu sprejemanja novih strateških smernic za prihodnji razvoj področja svobode, varnosti in pravice za obdobje 2015-2020. Smernice so bile potrjene na junijskem zasedanju Evropskega sveta. V okviru delovanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve so bili na pravosodnem delu v ospredju dosjeji s področja kazenskega prava, na področju notranjih zadev pa problematika migracij in tujih borcev. BARBARAJAVORNIK Stalno predstavništvo RS pri Evropski uniji v Bruslju V ministrstvu sem zaposlena skoraj dvajset let. V zadnjih letih sem se ukvarjala z organizacijo dela in sistemskimi izboljšavami na tem področju. S temi izkušnjami sem prevzela naloge vodje notranje službe na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. Od leta 2014 opravljam tudi naloge tiskovnega predstavnika na predstavništvu in na Svetu EU pokrivam Delovno skupino za informiranje. Moje delo obsega tudi ohranjanje stikov s Slovenci, ki so zaposleni v EU institucijah. Posredno skrbim za urejanje administrativnih zadev diplomatov z misije, povezanih z njihovim prihodom na delo v Bruselj, nastanitvami, šolanjem otrok itd. Noben delovni dan ni enak prejšnjemu, a zadovoljstvo, da si za nekoga naredil nekaj dobrega je zadoščenje, ki ti ostane po napornem delovniku. MAKROREGIONALNE STRATEGIJE EU Slovenija je nadaljevala sodelovanje v Podonavski makroregiji, kjer koordinira izvajanje dveh prednostnih usmeritev: kopenski in zračni promet (skupaj s Srbijo) ter upravna krepitev (skupaj z Avstrijo). Pozdravila je potrditev Strategije EU za Jadransko-jonsko regijo v Evropskem svetu oktobra in dejavno sodelovala na konferenci ob zagonu strategije novembra v Bruslju. Dejavnosti Slovenije so potekale na vseh štirih stebrih, nadaljuje pa se koordinacija Slovenije (z BiH) na okoljskem stebru. Slovenija je dejavno sodelovala pri oblikovanju nove Alpske makroregije. 36 SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA EU Zunanji minister Kari Erjavec se je v letu udeleževal rednih in izrednih zasedanj Sveta za zunanje zadeve EU in dveh neformalnih srečanj ministrov za zunanje zadeve (Gymnich). Slovenija je bila aktivna na širokem področju skupne zunanje in varnostne politike EU. Njeno glavno vodilo je bila celovita obravnava najbolj aktualnih mednarodnih tematik. Posebna pozornost je bila tudi v letu 2014 namenjena Južnemu sosedstvu, Vzhodnemu partnerstvu ter Zahodnemu Balkanu. Leto 2014 so najbolj zaznamovali ukrajinska kriza in z njo povezani odnosi z Rusko Federacijo ter krepitev grožnje s strani ISIL. Obe imata zelo pomembne posledice na strateški položaj in interese EU. Notranjepolitični položaj v Ukrajini se je začel zaostrovati že v letu 2013 v času zaključnih priprav na vrh Vzhodnega partnerstva v Vilni. 28. januarja 2014 je odstopila ukrajinska vlada, 21. februarja predsednik Janukovič in predstavniki opozicije podpišejo kompromisni sporazum, naslednji dan pa Janukovič pobegne iz države. 16. marca je bil izveden nelegalni referendum o statusu Krima, 18. marca pa predsednik Rusije podpiše odlok o priključitvi Krima k Ruski Federaciji. EU se na dogajanje odzove z omejevalnimi ukrepi proti pravnim in fizičnim osebam iz vzhodnega dela Ukrajine in Krima ter Ruske Federacije. V naslednjih mesecih je EU stopnjevala omejevalne ukrepe proti RF, vključno z gospodarskimi sankcijami. Slovenija je vseskozi zagovarjala jasna stališča, ki so temeljila na doslednem spoštovanju mednarodnega prava in obveznosti, vključno s polnim spoštovanjem ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. Obenem je Slovenija podpirala reševanje ukrajinske krize preko dialoga z Rusko Federacijo. Teroristična skupina ISIL je v letu 2014 dosegla pomembne vojaške uspehe v Iraku in Siriji, na zasedenem ozemlju pa je prišlo do drastičnih kršitev človekovih pravic, vključno z množičnimi usmrtitvami civilistov, vključujoč ženske in otroke. Mednarodna skupnost je zelo odločno in enotno obsodila dejavnosti te teroristične organizacije, tudi v okviru Varnostnega sveta. Slovenija odločno podpira napore mednarodne skupnosti, posebej v okviru OZN in EU, v boju proti vsem oblikam terorizma. Slovenija je kosponzorirala resolucijo Varnostnega sveta št. 2178 z dne 24. septembra 2014, ki uvaja ukrepe proti tujim terorističnim borcem. Slovenija ne sodeluje v vojaških aktivnostih, sodeluje pa na področjih zagotavljanja humanitarne pomoči v Siriji in Iraku, boja zoper kvazi-ideologije, katerih cilj je radikalizacija, izmenjave dobrih praks s področja nacionalnih prizadevanj boja zoper terorizem na področju Zahodnega Balkana ter boja zoper nasilni ekstremizem na spletu na nacionalni ravni. V odnosih EU z državami Zahodnega Balkana je prišlo do pozitivnih premikov, je pa proces približevanja Črne gore, Srbije in BiH počasnejši, kot bi lahko bil. EU je tudi leta 2014 na ravni zunanjih ministrov regiji namenjala veliko pozornosti. V transatlantskem prostoru je EU največ pozornosti namenila odnosom z ZDA, sodelovanje pa se je okrepilo tudi s Kanado. Na Bližnjem vzhodu se je nadaljevala in še poglobila izraelsko-palestinska kriza. Slovenija je vseskozi opozarjala na pomen napredka bližnjevzhodnega mirovnega procesa in aktivnejšo vlogo EU pri tem. Tunizija je primer uspešnega političnega razvoja v širši regiji, saj so bile uspešno izvedene tako parlamentarne kot predsedniške volitve, v Egiptu pa je opazen trend nasilja ekstremističnih skupin, veliko pozornost pa je EU namenila tudi spoštovanju človekovih pravic. V odnosih z azijskimi državami je pomembno poglabljanje aktivnosti v okviru Asema, Aseana in pri pripravah na vrhunska srečanje EU z Japonsko in Kitajsko. Veliko pozornost je EU posvetila tudi soočanju z epidemijo ebole, ki je izbruhnila v zahodnoafriški regiji. Slovenija se je tudi aktivno vključevala v razprave o institucionalni ureditvi EU na področju skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike. Pri tem je delovala predvsem v smeri izboljšanja učinkovitosti delovanja Skupne službe EU za zunanje delovanje. Na obrambno-vojaškem področju je v okviru EU leto zaznamovala tudi implementacija sklepov Evropskega sveta z decembra 2013, in sicer o reviziji koncepta hitrega posredovanja in financiranja vojaških operacij, ki bo predvidoma zaključena v letu 2015. Slovenija v tem okviru podpira bolj aktivno sodelovanje med EU in Natom. Nadaljevale so se dejavnosti trilaterale političnih direktorjev Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Namenjene so predvsem izmenjavi mnenj in pregledu možnosti poglobljenega sodelovanja med tremi državami na področjih skupne zunanje in varnostne politike EU. Redna neformalna koordinacija bo potekala tudi v prihodnje. Posebna pozornost bo namenjena preučitvi možnosti pogostejših skupnih pobud glede skupne zunanje in varnostne politike EU. VEČSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE 5 ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV Slovenija je tudi v letu 2014 dejavno sodelovala v razpravah o aktualnih temah na dnevnem redu Organizacije združenih narodov (OZN), imela nastope v Varnostnem svetu, Generalni skupščini in njenih odborih ter se udeleževala sestankov na visoki ravni ter zasedanj skladov, programov in komisij OZN. S svojimi predstavniki je nadaljevala s sodelovanjem v dveh mirovnih operacijah v Libanonu in na Bližnjem vzhodu (UNIFIL in UNTSO). Veliko pozornosti je namenjala preventivni diplomaciji ter krepitvi preprečevanja konfliktov in miroljubnega reševanja sporov, vključno z okrepitvijo mediacijskih prizadevanj. Dejavna je bila pri delu Skupine prijateljev mediacije in pobudi o mediaciji v Sredozemlju, v okviru katere je 11. marca na Brdu gostila mednarodno konferenco z naslovom Spodbujanje kulture mediacije in preprečevanja konfliktov v Sredozemlju z udeležbo visokih gostov, med drugim namestnika generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Jana Eliassona. Prav tako je bila aktivna glede razvoja koncepta odgovornosti zaščititi (R2P), kakor tudi pobude Zavezništva civilizacij. V okviru razprav o celoviti reformi delovanja OZN je tvorno sodelovala v medvladnih pogajanjih glede reforme Varnostnega sveta in izboljšanja njegovega delovanja in v skupini za odgovornost, skladnost in transparentnost (ACT), ki si prizadeva za izboljšanje načinov dela, večjo preglednost in odgovornost Varnostnega sveta. Slovenija je nadaljevala z aktivnostmi na področju promocije človekovih pravic, predvsem starejših oseb, žensk in otrok ter glede odprave rasne diskriminacije. Slovenija je kot članica odprte delovne skupine o ciljih trajnostnega razvoja prispevala k oblikovanju sklepnega dokumenta, ki bo pomemben element priprave celovite razvojne agende OZN po 2015. MATEJ MARN Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN v New Yorku Biti diplomat Slovenije pri OZN v New Yorku je odlična delovna in osebnostna izkušnja. Soočanje z ostalimi 192 članicami OZN in številnimi idejami think-tankov omogoča vrsto priložnosti za krepitev vidnosti Slovenije pri ključnih izzivih OZN (varnostna in razvojna vprašanja, reforma sistema OZN, krepitev človekovih pravic in mednarodnega prava) in medosebnih stikov, ob navajenosti na 12+ urne delovnike pa delo dopušča čas tudi za vodenje internetne skupnosti namestnikov stalnih predstavnikov in nogometne ekipe v ligi OZN. Predsednik republike Borut Pahor in državni sekretar Bogdan Benko sta se septembra v New Yorku udeležila splošne razprave 69. zasedanja Generalne skupščine, ki je bila posvečena oblikovanju razvojne agende po letu 2015 in je potekala z naslovom: Izvrševanje in implementacija spremenjenega razvojnega načrta po letu 2015 (Delivering on and Implementing a Transformative Post-2015 Development Agenda). Predsednik republike je v govoru poudaril pomen reforme Združenih narodov in mirnega reševanja sporov. Ob robu splošne razprave sta se predsednik Pahor in državni sekretar Benko udeležila številnih multilateralnih dogodkov in imela dvostranske sestanke. Predsednik Pahor se je dan pred začetkom splošne razprave, 23. septembra, udeležil vrha o podnebnih spremembah, ki ga je gostil generalni sekretar OZN Ban Ki-moon in katerega namen je bil utrditev politične volje za oblikovanje novega globalnega podnebnega sporazuma. Državni sekretar Bogdan Benko se je junija udeležil visokega zasedanja Generalne skupščine OZN o prispevku človekovih pravic in vladavine prava v agendi po 2015, ob katerem je opravil tudi bilateralna srečanja s predstavniki Sekretariata OZN. Stalni predstavnik RS pri OZN veleposlanik Andrej Logar je bil s strani predsednika 68. zasedanja generalne skupščine imenovan za enega od 4 svetovalcev, ki so vodili pogajanja o pripravi sklepnega dokumenta svetovne konference od domorodnih ljudstvih, ki je bil sprejet 22. septembra. Slovenija je novembra najavila kandidaturo prof. dr. Ernesta Petriča za članstvo v Komisiji za mednarodno pravo za obdobje 2017/2021 v okviru Vzhodnoevropske skupine. Decembra je najavila tudi kandidaturo Violete Neubauer za članstvo v Odboru za odpravo diskriminacije žensk za obdobje 2017/2020. Slovenija je aktivno lobirala za članstvo v Svetu za človekove pravice v obdobju 2016/2018, v izvršni odbor UNESCO za obdobje 2015/2019 ter opravljala aktivnosti v podporo nameri dr. Danila Turka, da kandidira za generalnega sekretarja OZN za obdobje 2017/2021. ALJA BRINOVEC JURESA Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju Delovne naloge strokovne sodelavke, ki so mi zaupane, se nanašajo na razvojna, ekonomska in okoljska vprašanja v okviru mednarodnih organizacij (UNIDO, OVSE, UNIS), pri nudenju podpore diplomatom pa se srečujem tudi z drugimi področji. Širina in dinamika multilateralnega sodelovanja mi vedno znova vzbujata interes za delo. Kot Slovenka, živeča na Dunaju, še posebej cenim, da sem del ekipe slovenskih diplomatov in opravljam delo, vezano na interese matične države. Tako se z veseljem štejem med ljudi, ki imajo privilegij reči: "Rad imam svojo službo". 39 Decembra je Slovenija začela s članstvom v biroju Skupščine pogodbenic Rimskega statuta. Sloveniji je pripadlo tudi mesto poročevalke Skupščine. Na 13. zasedanju Skupščine pogodbenic Rimskega statusa je decembra nastopil državni sekretar Benko. V okviru Vzhodnoevropske skupine je Slovenija najavila kandidaturi za eno od podpredsedniških mest in za namestnika vodje glavnega odbora I za izvedbo pregledne konference Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo potekala 2015. Dr. Mitja Brilly je bil na junijskem zasedanju Medvladnega sveta za mednarodne hidrološke programe (IHP) izvoljen za podpredsednika IHP. Generalna direktorica UNESCO Irina Bokova in direktor Inštituta Jozef Stefan (IJS) dr. Jadran Lenarčič sta 30. septembra podpisala sporazum o vzpostavitvi UNESCO katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje, s sedežem na IJS v Ljubljani. Slovenija je v drugi polovici leta predsedovala II. volilni skupini znotraj UNESCO in dosegla podporo za novo porazdelitev volilnih mest, ki jo je 13. novembra potrdila prva izredna skupščina Odbora za svetovno dediščino. Slovenija je do 31. decembra poravnala svoj redni prispevek v proračun OZN za leto 2014. V skladu s svojimi finančnimi sposobnostmi je delno poravnala tudi dolg do mirovnih operacij. NATO Leta 2014 smo obeležili 10. obletnico članstva Slovenije v Natu. 24. januarja se je na uradnem obisku v Sloveniji mudil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je odprl simpozij Slovenija in Nato - včeraj, danes, jutri. 11. novembra se je predsednik vlade dr. Miro Cerar na sedežu Nata v Bruslju srečal z novim generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom. Minister Erjavec se je udeležil ministrskih zasedanj aprila, junija in decembra v Bruslju ter vrha Nata v Walesu, 4. in 5. septembra. Leto 2014 so zaznamovali izbruh ukrajinske krize ter slabe varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. Zaveznice smo na vrhu Nata v Walesu kot odziv na spremenjeno varnostno okolje na vzhodu in jugu sprejele Akcijski načrt pripravljenosti z namenom krepitve odvračanja in kolektivne obrambe, kot tudi zavezo o dvigu vlaganj v obrambo. Slovenija je v svojih odzivih na krizo v Ukrajini poudarjala našo podporo ukrajinski suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti, obenem pa na pomen dialoga z Rusijo skozi Svet Nato-Rusija. Decembra smo začeli s projektom rehabilitacije ranjenih pripadnikov ukrajinske Nacionalne garde v URI Soča. Slovenija je v zavezniški razpravi poudarjala vprašanje širitve zavezništva na Zahodni Balkan in politike odprtih vrat. Konec leta 2014 je Slovenija zaključila z mandatom Natovega kontaktnega veleposlaništva v Črni gori v obdobju 2010-2014 ter prevzela mandat v Švici za obdobje 2015-2016. Decembra 2014 se je zaključila operacija ISAF v Afganistanu, največja zavezniška operacija doslej, v kateri je aktivno sodelovala tudi Slovenija. Zunanji ministri Nata so zato decembra potrdili vzpostavitev nove, manjše misije Odločna podpora, ki je začela delovati 1. januarja 2015 in v kateri bo sodelovala tudi Slovenija. SVET EVROPE V Strasbourgu se je 11. aprila na delovnem obisku mudil tedanji minister za pravosodje dr. Senko Pličanič. Srečal se je z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thorbj0rnom Jaglandom in predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Deanom Spielmannom. Med. 5. in 6. majem je na Dunaju potekalo 124. zasedanje Odbora ministrov Sveta Evrope, ki se ga je udeležil državni sekretar Bogdan Benko. Odbor ministrov je razpravljal o aktualnih izzivih v povezavi z vrednotami Sveta Evrope in stabilnostjo v Evropi. Generalni sekretar Jagland je predstavil prvo letno poročilo o stanju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi. V Strasbourgu je 25. novembra potekalo slavnostno skupno zasedanje vseh organov Sveta Evrope, na katerem je bil glavni govornik papež Frančišek. Na zasedanju je sodeloval minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki se je ob tej priložnosti srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Jaglandom in komisarjem za človekove pravice Nilsom Muižnieksom. Na povabilo Ustavnega sodišča RS je 18. decembra predsednik ESČP Dean Spielmann obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti se je sestal tudi z ministrom za pravosodje dr. Goranom Klemenčičem. Minister Karl Erjavec in papež Frančišek na slavnostnem zasedanju Sveta Evrope Foto: Svet Evrope 40 Odbor ministrov je sprejel priporočila Sloveniji ob 4. poročilu po Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Ravno tako je 4. poročilo o Sloveniji sprejela Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI). Veliki senat ESČP je 16. julija izdal sodbo v primeru Ališic proti petim državam bivše Jugoslavije (primer varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke), ki ima pomembne implikacije za Slovenijo. BARBARASUŠNIK Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu Kot namestnica veleposlanika in od avgusta 2014 začasna odpravnica poslov na stalnem predstavništvu sem predstavljala Slovenijo v tej pomembni vseevropski organizaciji za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava. Slovenija je aktivna na vseh področjih dela Sveta Evrope, posebno pozornost pa namenja pravicam otrok, žensk, starejših in drugih ranljivih skupin. Posebno slovesno je bilo 25. novembra, ko je Svet Evrope obiskal papež Frančišek in med drugim poudaril, da je potrebno mir nenehno graditi, raznolika Evropa pa si mora prizadevati za konstruktivno harmonijo. Slavnostnega zasedanja se je udeležil tudi minister Karl Erjavec, ki je ob srečanju z generalnim sekretarjem in s komisarjem za človekove pravice potrdil zavezanost Slovenije varstvu človekovih pravic in močni vlogi Sveta Evrope. ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI V letu 2014 se je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pretežno ukvarjala s krizo v Ukrajini. Slovenija od vsega začetka sodeluje v posebni opazovalni misiji OVSE v Ukrajini, prav tako smo sodelovali v OVSE/ODIHR misijah za opazovanje predsedniških (maja) in parlamentarnih (oktobra) volitev v Ukrajini. Pri razpravah o evropski varnosti in stabilnosti aktivno sodelujemo v okviru vseh treh dimenzij OVSE, in sicer politično-varnostne, ekonomsko-okoljske in človekove. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je udeležil 21. zasedanja Ministrskega sveta OVSE 4. in 5. decembra v Baslu. Slovenija je med drugim poudarila pomembno vlogo, ki jo ima OVSE pri naslavljanju krize v Ukrajini ter poudarila, da je to možno rešiti zgolj na miroljuben način. Minister je tudi izpostavil, da bo OVSE imela svojo vrednost dokler bodo vse sodelujoče države udeležene pri naslavljanju raznovrstnih varnostnih izzivov. Slovenija je sodelovala z Uradom OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki ga je do konca junija 2014 vodi veleposlanik Janez Lenarčič, kot tudi drugimi institucijami OVSE. Generalni sekretar OVSE Lamberto Zannier je Slovenijo obiskal 11. marca, ko se je udeležil tretjega regionalnega seminarja pobude Mediacija v Sredozemlju, ki je potekal na Brdu pri Kranju. Ob tej priložnosti se je z njim srečal zunanji minister Erjavec. ZORICA BUKINAC CIMPERŠEK Posebna opazovalna misija OVSE v Ukrajini Opazovalni skupini OVSE s sedežem v Dnepropetrovsku sem se pridružila 9. aprila 2014. Delo sem začela kot članica in vodja patrulj po celotnem območju odgovornosti naše skupine (84.500 kvadratnih km, 7 milijonov prebivalcev). Poleti 2014 sem prevzela naloge operativne častnice v skupini in skrb za delovanje mednarodnih opazovalcev, prevajalcev, pripadajočo opremo in vozila. Od jeseni 2014 sem namestnica vodje regionalne skupine, a še vedno opravljam tudi naloge operativne častnice. Načrtujem delo 32 članske opazovalne skupine ter hkrati vodim delo operativne celice in usklajujem delo s poveljstvom ter s skupino v sosednji regiji Donetsk. Za sodelovanje v misiji sem se resda odločila sama, vendar brez podpore in razumevanja moje najstniške hčerke Nike to ne bi bilo mogoče. MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA FRANKOFONIJO Slovenija je nadaljevala s svojimi aktivnostmi v okviru Mednarodne organizacije za frankofonijo (OIF), kjer ima od leta 1999 status opazovalke. OIF se zavzema za mir, demokracijo, človekove pravice, kulturno raznolikost, izobraževanje in učenje francoščine. Tako je Slovenija skupaj s MOF uspešno organizirala tečaje in seminarje francoskega jezika, ki jih je obiskovalo približno sto uslužbencev slovenske državne uprave. Memorandumu o izvajanju večletnega programa izobraževanja v francoskem jeziku v slovenski državni upravi, ki je bil podpisan z OIF leta 2010 in podaljšan leta 2013, je konec letošnjega leta potekla veljavnost. Slovenija si je v pogajanjih za nov sporazum, ki bo podpisan v letu 2015 prizadevala, da bi pogoji za izobraževanje čim bolj ustrezali potrebam naše državne uprave. Tudi v letu 2014 je bil za počastitev 20. marca dneva frankofonije organiziran v Ljubljani Festival frankofonskega filma, na katerem so bili predstavljeni filmi iz devetih frankofonskih držav. Na programu je bil tudi slovenski film. 41 SODELOVANJE V MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH Ministrstvo za zunanje zadeve je ob sodelovanju drugih pristojnih ministrstev usklajevalo sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Slovenija je kljub proračunskim omejitvam okvirno ohranila raven navzočnosti v operacijah in misijah OZN, Nata ter EU in sodelovala v novi vojaški operaciji EU, namenjeni podpori in usposabljanju oboroženih sil Malija. Prenehala je sodelovati v pomorski vojaški operaciji EUNAVFOR Atalanta. Navzočnost v operaciji ISAF v Afganistanu se je v skladu s splošnim umikom sil zmanjšala. V operaciji KFOR na Kosovu pa je ohranjala številčno navzočnost. Ministrstvo je v povezavi s tem vodilo medresorsko pripravo Poročila Vlade RS o uresničevanju strategije sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2012 ter načrtih prihodnjega sodelovanja. Zaradi razvoja okoliščin in racionalizacije je med drugim predlagalo revizijo sedanjega pristopa. SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA Ministrstvo je s sodelovanjem Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve zagotavljalo vsebinsko podporo pri odločanju, načrtovanju in izvajanju aktivnosti Skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP) tako na operativni kot strateški ravni. Skladno z zunanjepolitičnimi, varnostnimi in drugimi interesi je Slovenija svoje delovanje osredotočila predvsem na SVOP operacije in misije kriznega odzivanja na Zahodnem Balkanu, Maliju, Palestinskem avtonomnem ozemlju, Severni Afriki in Ukrajini. Na operativni ravni je Slovenija med drugim sodelovala v EU razpravi o razvoju zmogljivosti, nadgradnji postopkov in institucionalnega okvirja SVOP. Na strateški ravni je Slovenija sodelovala v razpravi o izvajanju sprejetih odločitev o nadaljnjem razvoju SVOP. Za Slovenijo so bili med drugim ključni poudarki nadaljnja krepitev učinkovitosti in vidnosti SVOP, uravnotežen razvoj zmogljivosti, izboljšanje odzivnosti, krepitev sodelovanja z Natom ter sodelovanja na področju obrambne industrije, s poudarkom na vključevanju srednjih in majhnih podjetij v skupne EU projekte. POLITIČNO-VOJAŠKA DIMENZIJA OVSE Ministrstvo je s sodelovanjem pristojnih ministrstev zagotavljalo vsebinsko podporo pri odločanju in izvajanju aktivnosti ter v procesu oblikovanja ministrskih odločitev. Med drugim je zagotovilo udeležbo na letni pregledni varnostni konferenci OVSE na Dunaju. Slovenija je podpirala prizadevanja predsedujoče OVSE Švice za oživitev razprave na področju konvencionalne oborožitve in ukrepih za krepitev zaupanja in stabilnosti v povezavi s krizo v Ukrajini ter aktivno sodelovala v okviru Natove delovne skupine na visoki ravni. RAZOROŽEVANJE, NEPROLIFERACIJA, NADZOR NAD KONVENCIO-NALNO OBOROŽITVIJO, IZVOZNI REŽIMI Slovenija je z deponiranjem listine o ratifikaciji 2. aprila pripomogla k začetku veljavnosti Pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), ki je pričela veljati 24. decembra in sodelovala v pripravah na 1. konferenco pogodbenic. Udeležili smo se pregledne konference pogodbenic Konvencije o prepovedi protipehotnih min od 23.- 27. junija v Maputu, 5. sestanka pogodbenic Konvencije o kasetnem strelivu od 2.-5. septembra v Kostariki in letnih sestankov Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst konvencionalnega orožja od 10.-15. novembra v Ženevi. Ministrstvo je nadaljevalo s podporo ITF -Ustanovi za krepitev človekove varnosti. Slovenija je aktivno sodelovala na 3. sestanku pripravljalnega odbora za pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja v New Yorku od 28. aprila do 9. maja, kjer je nastopila z govoroma v splošni razpravi in v tematskem sklopu razprav o jedrski razorožitvi. Slovenija je nadaljevala s prizadevanji za univerzalno veljavnost Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Slovenija je septembra sodelovala na 58. zasedanju generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) na Dunaju. Oktobra se je udeležila zasedanja 1. odbora Generalne skupščine OZN in aktivno sodelovala v razpravah. V Haagu je od 1.-5. decembra potekalo 19. zasedanje pogodbenic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja. Slovenija je bila s strani Organizacije za prepoved kemičnega orožja zadolžena za so-organizacijo 18. regionalnega srečanja pristojnih organov za izvajanje konvencije držav vzhodnoevropske regionalne skupine, ki bo potekalo maja 2015 v Ljubljani. Septembra je Slovenija obnovila prošnjo za članstvo v Mednarodnem režimu za nadzor nad izvozom raketne tehnologije, v edinem mednarodnem režimu, kjer še ni članica. Predstavniki ministrstva so aktivno sodelovali pri delu vladnih komisij za nadzor nad izvozom vojaškega orožja in opreme in blaga z dvojno rabo in s tem pripomogli k učinkovitemu delu slovenskega nacionalnega izvoznega režima. 42 ZUNANJI VIDIKI PREPREČEVANJA IN BOJA PROTI TERORIZMU TER KIBERNETSKA VARNOST Slovenija je kot odgovorna članica mednarodne skupnosti nadaljevala prizadevanja v boju proti terorizmu v skladu z mednarodnim pravom; v prvi vrsti, ko gre za soočanje z izzivi, ki jih predstavlja teroristična organizacija ISIL/Da'esh. Minister Erjavec se je udeležil ministrskega zasedanja 59 držav in mednarodnih organizacij 3. decembra v Bruslju. Slovenija je sodelovala v aktivnostih mednarodne skupnosti pri izgradnji zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vključno s sodelovanjem na tovrstnih mednarodnih vajah ter oblikovanju nabora ukrepov za krepitev zaupanja. Ministrstvo je aktivno sodelovalo pri pripravi nacionalne strategije o kibernetski varnosti. ČLOVEKOVE PRAVICE 6 Leto 2014 je bilo na področju varstva človekovih pravic v slovenski zunanji politiki v veliki meri zaznamovano z otrokovimi pravicami. Dejavno smo namreč praznovali 25. obletnico Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Tako je Slovenija ob robu ministrskega dela zasedanja Sveta OZN za človekove pravice skupaj z Avstrijo, Švico in Lihtenštajnom organizirala visoki dogodek, na katerem smo pozvali k boljšemu uveljavljanju pravice otroka do svobodnega izražanja svojega mnenja pri stvareh, ki ga zadevajo. V začetku aprila je ministrstvo skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravilo okroglo mizo, na kateri so udeleženci 24. nacionalnega otroškega parlamenta podali svoje poglede na izvajanje konvencije in podali priporočila, kako izboljšati izvajanje posameznih pravic tako v Sloveniji kot po svetu. V okviru tega dogodka je Slovenijo obiskala tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja ZN za problematiko nasilja nad otroki Marta Santos Pais. Decembra je ministrstvo ob priložnosti mednarodnega dneva človekovih pravic v zbirki Mednarodno pravo izdalo knjigo Otrokove pravice v Sloveniji. Slovenska delegacija pod vodstvom ministra za pravosodje je novembra 2014 uspešno zagovarjala nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic v univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic v državah članicah OZN. Med zagovorom je Slovenija prejela 163 priporočil. Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. maja, ob dnevu slovenske diplomacije, obudilo spomin na Cirila Kotnika in Franceta Punčuha, dva diplomata Slovenca, ki sta med drugo svetovno vojno v Rimu in Varšavi reševala judovska in druga življenja. Ob tej priložnosti je izdalo brošuro o obeh posameznikih, ki je bila objavljena tudi na spletu in njuni fotografiji razstavilo v eni od sejnih sob v prostorih ministrstva, ki je bila ob tej priložnosti preimenovana v sobo slovenskih diplomatov. Nadaljevali smo z delom tudi na ostalih že ustaljenih prednostnih področjih, kot so pravice in opolnomočenje žensk, pravice starejših oseb in varstvo pravic ranljivih skupin, med njimi tudi invalidnih oseb. Slovenija je bila v letu 2014 še posebej dejavna pri prizadevanjih OZN za krepitev in uveljavljanje človekovih pravic in prepoved diskriminacije na temelju spolne usmerjenosti in spolne identitete. Svet OZN za človekove pravice je tudi s podporo Slovenije ponovno sprejel resolucijo, ki naslavlja pravice istospolnih oseb. Dejavni smo bili tudi na nekaterih novejših področjih varstva človekovih pravic, na primer v povezavi s podjetništvom in varstvom okolja. Na predlog Ministrstva za zunanje zadeve je vlada aprila razširila sestavo članstva v Medresorski komisiji za človekove pravice s predstavniki civilne družbe in akademske sfere. Komisija, pristojna za usklajeno delovanje in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri varstvu človekovih pravic, je v letu 2014 zasedala štirikrat, decembrska seja je bila namenjena izmenjavi mnenj z organizacijami civilne družbe. V letu 2014 je Slovenija OZN posredovala šest večjih nacionalnih poročil. Slovenija je novembra pred Odborom OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice zagovarjala svoje 2. poročilo o izvajanju Mednarodnega pakta OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Aprila je Odbor ministrskih namestnikov Sveta Evrope potrdil priporočila Sloveniji v četrtem nadzornem krogu uveljavljanja Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Delegacija ECRI Sveta Evrope je septembra objavila četrto periodično poročilo o Sloveniji s priporočili. Slovenija je kot opazovalka dejavno sodelovala na zasedanjih Sveta OZN za človekove pravice in na vsakem od treh zasedanj podala več nacionalnih izjav, med drugim na temo pravic otrok, žensk, starejših, invalidov, izobraževanja za človekove pravice, pravice do vode in sanitarij, svobode izražanja, rasizma, smrtne kazni, pravice do zdravja, okolja, pravic istospolno usmerjenih, zagovornikov človekovih pravic in univerzalnega periodičnega pregleda. Kot v preteklih nekaj letih je skupaj s skupinama držav predlagala resoluciji o človekovih pravicah in okolju in o izobraževanju za človekove pravice. Nacionalne izjave je Slovenija podala tudi ob obravnavi položaja človekovih pravic po posameznih državah (Ukrajina, Egipt, Srednjeafriška republika, zasedeno palestinsko ozemlje). Aktivno je sodelovala tudi na večstranskih dogodkih. Z vprašanji in priporočili državam v pregledu je sodelovala tudi v univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic, ki je mehanizem Sveta OZN za človekove pravice. Na jesenskem zasedanju Tretjega odbora Generalne skupščine OZN, ki obravnava človekove pravice, je Slovenija skupaj z Belgijo predlagala resolucijo o Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Ekipa Stalnega predstavništva ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami Foto: Arhiv Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi Od 22. septembra do 3. oktobra je v Varšavi potekala dvotedenska konferenca OVSE o uresničevanju zavez s področja človekove dimenzije, na kateri se je Slovenija zavzela še posebej za enakost spolov in varstvo žensk in otrok pred nasiljem. V Svetu Evrope smo si med drugim prizadevali za evropski dan zoper spolno nasilje in zlorabo otrok. Slovenija je na področju človekovih pravic v OZN še posebej dejavno sodelovala s članicami Kvadrilaterale (Avstrijo, Lihtenštajnom in Švico) in Trilaterale (Hrvaško in Avstrijo). Tudi v letu 2014 je Ministrstvo za zunanje zadeve enakost med spoloma in opolnomočenje žensk vključevalo v svoje 45 aktivnosti, tudi pri oblikovanju novih ciljev trajnostnega razvoja. Krepitvi vloge žensk v mediaciji je bil posvečen celoten panel mednarodnega seminarja o mediaciji v Sredozemlju. Ob robu 58. zasedanja Komisije OZN za status žensk je Slovenija skupaj z Argentino in tremi organizacijami civilne družbe gostila dogodek Starejše ženske štejejo: Naslavljanje enakosti spolov skozi življenjske cikle v strategiji Post 2015. Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic 10. decembra so se slovenski diplomati pridružili kampanji UN Women #HeForShe, ki spodbuja sodelovanje moških v prizadevanjih za enakost med spoloma in opolnomočenje žensk. Vlada RS je na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve podprla kandidaturo slovenske strokovnjakinje v Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk za obdobje 2017-2020. Poleg že navedenih dejavnosti na področju otrokovih pravic se je minister Erjavec v marcu pridružil spletni kampanji za odpravo nasilja nad otroki, v sredini novembra pa nastopil v Državnem zboru na konferenci o participaciji otrok in mladostnikov. Slovenija je skupaj s še nekaj državami, Unicefom in nevladnimi organizacijami maja v Ženevi organizirala dogodek na temo promocije otrokovih pravic skozi mehanizem univerzalnega periodičnega pregleda. Slovenija je skupaj z Nemčijo vodila neformalno skupino za otrokove pravice, ki skrbi za izmenjavo informacij o delovanju vseh akterjev na področju otrokovih pravic v Ženevi. Še naprej je spremljala izvajanje projekta Naše pravice, ki se posveča izobraževanju za človekove pravice otrok. V letu 2014 se je projekt izvajal v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Moldaviji in Jordaniji, ob priložnosti Svetovnega nogometnega prvenstva pa je bil projekt predstavljen v Braziliji in Argentini. Brošura Naše pravice je v enaindvajsetih jezikih na voljo tudi na spletni strani ministrstva. Slovenija je podprla ustanovitev mandata neodvisnega strokovnjaka za človekove pravice starejših oseb Sveta OZN za človekove pravice. Neodvisna strokovnjakinja za človekove pravice starejših oseb je bila imenovana maja, za svoj prvi delovni obisk pa je izbrala prav Slovenijo. Na uradnem obisku v mesecu novembru se je sestala z mnogimi deležniki na področju pravic starejših, tudi z ministrom Erjavcem. Problematiko starajoče družbe je septembra naslovil tudi panel Blejskega strateškega foruma. Naša država kandidira v Svet OZN za človekove pravice za obdobje 2016-18 na volitvah, ki bodo jeseni 2015 v Generalni skupščini OZN v New Yorku. V letu 2014 smo nadaljevali s prizadevanji za uspeh kandidature. Veleposlanica Republike Slovenije v Indiji Darja Bavdaž Kuret z indijskim nobelovim nagrajencem za mir Kailashom Satyarthijem Foto: Arhiv Veleposlaništva Republike Slovenije v New Delhiju 46 GLOBALNI IZZIVI 7 Globalni izzivi pridobivajo vse večjo težo v zunanji politiki. Tematika podnebnih sprememb, pitne vode, trajnostnega razvoja, zdrave prehrane, energetike, migracij itd. je prerasla okvirje obravnavanja v pristojnih ministrstvih posameznih držav in se uveljavila kot del globalne zunanjepolitične agende. Evropska unija to realnost pripoznava z rednimi srečanji generalnih direktorjev za globalne izzive ministrstev za zunanje zadeve, do primerljivih odzivov pa prihaja tudi v OZN in v drugih mednarodnih organizacijah. Globalni izzivi za Slovenijo predstavljajo priložnost za krepitev prepoznavnosti, širjenje dobrih praks in delovanje v tistih vsebinskih nišah, kjer odličnost pride do izraza mnogo bolj kot pa dejavniki, pogojeni s fizičnimi oziroma finančnimi omejitvami posameznih držav. OKOLJSKA IN ZNANSTVENA DIPLOMACIJA Na ravni EU poteka reden dialog o okoljskih vsebinah v okviru Mreže za zeleno diplomacijo. Slovenska diplomacija te vsebine pokriva z delovanjem okoljskih in znanstvenih atašejev na predstavništvih v tujini. Najmočnejša področja njihovega delovanja so nove in zelene tehnologije ter znanstveno sodelovanje na področju umetne inteligence in informacijskih tehnologij. V letu 2014 je ministrstvo krepilo komponento znanstvene diplomacije in promocije slovenske znanosti v tujini z distribucijo in uporabo pregleda slovenskih znanstvenih institucij za znanstvene atašeje Science and Diplomacy. V februarju 2014 je ministrstvo so-organiziralo dogodek »Slovensko-izraelski dan znanosti in inovacij«, še posebej pa delovalo pri krepitvi sodelovanja na področju raziskav z Avstralijo in ZDA. PODNEBNE SPREMEMBE Leto 2014 je bilo med ambicioznejšimi z vidika mednarodnih podnebnih pogajanj. Septembra je v New Yorku potekal odmeven Podnebni vrh, ki ga je za voditelje držav organiziral GS ZN Ban Ki-Moon. Zagotovil naj bi politični moment za sprejetje novega sporazuma na področju podnebnih sprememb, ki bo nasledil in nadgradil Kjotski protokol. V tem duhu je minilo tudi zasedanje konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah decembra v Limi. Sprejeti zaključki bodo v pomoč pri oblikovanju končnega sporazuma (Lima call for climate action). Ministrstvo je aktivno sodelovalo pri vsebinskih pripravah na omenjene dogodke ter se v okviru Generalne skupščine ZN udeležilo tudi dogodka v New Yorku. V času svetovnega gospodarskega foruma v Davosu je Zelena Skupina na pobudo Slovenije objavila članek Podnebne spremembe: poziv k trajnostnemu turizmu. Članek je bil zasnovan na zaključkih panela o podnebnih spremembah in trajnostnem turizmu, ki je pred tem potekal v sklopu Slovenskih razvojnih dni in kjer je bilo posebej izpostavljeno, da je turizem med tistimi področji, ko so najbolj prizadeta zaradi podnebnih sprememb in problematike voda. MEDNARODNI DIALOG O TRAJNOSTNEM RAZVOJU V letu 2014 so se v okviru OZN odvijali številni procesi, ki jih je sprožila Konferenca ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20). Slovenija je aktivno delovala v Odprti delovni skupini (OWG) za cilje trajnostnega razvoja (SDGs). Skupina se je med marcem 2013 in julijem 2014 sestala trinajstkrat. Na prvih osmih zasedanjih je opravila razprave o ključnih izzivih trajnostnega razvoja, na zadnjih petih zasedanjih od marca do julija 2014 pa se je osredotočila na oblikovanje konkretnega predloga SDGs in oblikovanje zaključnega poročila. To vsebuje 17 konkretnih samostojnih ciljev in 169 podciljev. Zaključno poročilo je ključni prispevek za vključitev SDGs v novo razvojno agendo OZN za obdobje po letu 2015. VODA Voda je povezovalni dejavnik vprašanj podnebnih sprememb, zdravja, človekovih pravic, trajnostnega razvoja, gospodarstva, čezmejnega sodelovanja, miru in varnosti. Ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda, je ministrstvo v sodelovanju z organizacijo Global Water Partership (GWP) Slovenija in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v Ljubljani organiziralo nacionalno posvetovanje o vodi in razvojni agendi ZN po letu 2015. Posvet je temeljil na podpori ciljev trajnostnega razvoja »Zagotavljanje vode za vse«, podpori procesu priprave razvojne agende ZN po 2015, ter opozorilu glede tveganja zaradi podnebnih sprememb. MZZ se je vključeval tudi v t.i. water diplomacy tako v okviru Mreže za zeleno diplomacijo EU kot tudi v okviru ZN (resolucije na področju voda). ENERGETIKA Energetika predstavlja zaradi naraščajoče porabe, zagotavljanja preskrbe in povezanosti s podnebnimi spremembami enega od strateških vidikov zunanjih politik, ki je v letu 2014 zaradi krize v Ukrajini še dodatno pridobil na pomenu. V tem kontekstu se je krepil tudi pomen obnovljivih virov energije in naložb vanje. MZZ je med drugim poskušalo s pristojnim ministrstvom zagotoviti boljše izkoriščanje potencialov RS znotraj Mednarodne agencije za obnovljive vire energije (IRENA). 48 BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Ministrstvo za zunanje zadeve je v sodelovanju Ministrstvom za kmetijstvo in okolje zagotovil, da sta 2014 v Sloveniji potekala dva ključna dogodka Mednarodne komisije za kitolov (IWC), ki ima 89 držav pogodbenic. Zasedanja znanstvenega odbora maja na Bledu se je udeležilo 160 znanstvenikov iz 26 držav. Sodelujoči znanstveniki so se med bivanjem v Sloveniji seznanili tudi z delom Morske biološke postaje, Krajinskega parka Sečoveljske soline, Regijskega parka Škocjanske jame in društva Morigenos. Med 11. in 18. septembrom pa je v Portorožu potekalo 65. redno zasedanje IWC, ki se ga je udeležilo več kot 450 udeležencev. Dogodek sta skupaj izpeljala MZZ in MKO, ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na zasedanju IWC v Portorožu je Slovenija zastopala stališča, sprejeta v okviru EU, kot gostiteljica dogodka pa je obenem skrbela za ustrezne delovne pogoje. Skozi poročanje medijev iz številnih držav udeleženk konference je okrepila svojo podobo države z visoko stopnjo ohranjenosti narave, ki že vrsto let podpira aktivnosti za boljše stanje ogroženih biotskih vrst. Zasedanje pogodbenic IWC v Portorožu je zaradi svojega obsega tudi opazno prispevalo k uspešnosti turističnega gospodarstva. PREHRANSKA VARNOST Večina mednarodnih dogodkov je bila osredotočena na mednarodno leto družinskega kmetovanja, s posebnim poudarkom na vlogi mladih in žensk, pri čemer je Ministrstvo za zunanje zadeve aktivno sodelovalo s pristojnim ministrstvom ter diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi. To velja tudi pri širjenju pobude za Evropski medeni zajtrk. Novembra je v Rimu potekala druga mednarodna konferenca o prehrani (prva je bila 1992) v organizaciji FAO in WHO. Njen namen je bil na novo definirati izzive in priložnosti za izboljšanje prehrane glede na spremembe v svetovnem gospodarstvu, okolju in sistemu prehrane. Sprejeta je bila Rimska deklaracija o prehrani ter spremljevalni tehnični Okvir za ukrepanje za usmerjanje izvajanja deklaracije. MIGRACIJE Slovenija se je redno udeleževala zasedanj delovne skupine Evropske unije na visoki ravni za azil in migracije, ki je bila predvsem v času italijanskega predsedovanja Evropski uniji zelo aktivna. V času italijanskega predsedovanja Evropski uniji je tudi prišlo do prvega neuradnega srečanja ministrov za zunanje in notranje zadeve na temo migracij. V Rimu je 28. novembra potekala prva ministrska konferenca t. i. kartumskega procesa, ki je namenjen problematiki migracij Roga Afrike, pobuda zanj je nastala kot odgovor na tragične dogodke pri Lampedusi oktobra 2013. Ministrstvo sodeluje v pogajanjih za sprejem dokumentov na področju migracij v okviru Generalne skupščine OZN, Sveta OZN za človekove pravice in OVSE. Ministrstvo je tudi aktivno sodelovalo na več okroglih mizah in seminarjih v organizaciji različnih nevladnih organizacij na temo migracij. TRGOVINA Z LJUDMI Ministrstvo je aktivni član Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri dosledno opozarja na problematiko možne trgovine z ljudmi, ki jo zaznava slovenska diplomatsko-konzularna mreža pri vlogah za izdajo prvega dovoljenja za bivanje v Sloveniji. Medresorska delovna skupina pripravlja redna letna poročila o svojem delovanju ter dvoletne akcijske načrte. Ministrstvo redno izvaja informiranje in osveščanje svojega konzularnega osebja o pojavnih oblikah trgovine z ljudmi, z letom 2014 pa je začelo tudi z informiranjem diplomatov pred odhodom na delo v tujino o pojavnih oblikah trgovine z ljudmi ter njihovega preprečevanja pri najemanju delovne sile za pomoč v gospodinjstvu na delu v tujini. Slovenija je bila ena prvih podpisnic Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (sprejeta leta 2005, Slovenija jo je ratificirala 2009). Skupina neodvisnih strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (GRETA) je uradno predstavila poročilo po Konvenciji za Slovenijo 7. februarja na zasedanju Odbora pogodbenic konvencije na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu, v katerem je tudi 26 priporočil, ki jim mora Slovenija implementirati do februarja 2016. Ministrstvo redno sodeluje v pogajanjih za sprejem dokumentov na področju boja proti trgovini z ljudmi v okviru Generalne skupščine OZN, Sveta OZN za človekove pravice, Urada OZN za droge in kriminal in OVSE. GLOBALNO UPRAVLJANJE, SKUPINA 3G Slovenija je nadaljevala aktivno delo v neformalni Skupini za globalno upravljanje (3G). Kljub naraščajočemu številu mednarodnih formacij ostaja OZN edini obstoječi okvir na globalni ravni za reševanje skupnih globalnih problemov. ZELENO GOSPODARSTVO Ministrstvo je pripravilo okvir možnega sodelovanja z gospodarskimi družbami, inštituti v RS, ki delujejo na področju t. i. zelenih tehnologij. Na tem področju je predvideno tudi nadaljnje sodelovanje z različnimi dežniki v RS/EU (GZS, SPIRIT, dobre prakse v EU ipd.) v okviru evropskega leta za razvoj (2015). 49 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA 8 Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2014 nadaljevalo z močno podporo in pomočjo slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih. Temeljna naloga gospodarske diplomacije je bila prisluhniti interesom in težavam malih, srednjih in tudi velikih slovenskih podjetjih na tujih trgih oziroma spodbujati internacionalizacijo slovenskega gospodarstva s ciljem povečevanja slovenskega izvoza in doseganja večje geografske razpršenosti ter promocija blagovne znamke slovenske gospodarske odličnosti. ZASEDANJA MEŠANIH KOMISIJ ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE Medvladne gospodarske komisije so pomemben mehanizem odpiranja vrat slovenskemu gospodarstvu, saj poskušajo vzpostavljati ustrezne pravne osnove za lajšanje poslovanja in delovanja podjetij na tujih trgih in iščejo medsebojne sinergije za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Ministrstvo je izvedlo zasedanja mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje z devetimi državami; s tremi z območja Zahodnega Balkana (Makedonijo, Albanijo, Srbijo), s tremi državami nekdanje Sovjetske zveze (Rusko federacijo, Belorusijo, Moldavijo) ter s Turčijo, Brazilijo in Kitajsko. Zasedanje mešane komisije za gospodarsko sodelovanje s Srbijo je v letu 2014 potekalo v luči obnove prizadetih območij po katastrofalnih poplavah. Pomoč prizadetim območjem so ponudila tudi številna slovenska podjetja, kar je skupaj z zasedanjem mešane komisije dalo nov zagon prodoru slovenskih tehnologij in znanja na srbski trg. Prvič po desetih letih se je v letu 2014 sestala tudi Medvladna komisija za gospodarsko sodelovanje z Makedonijo. Zasedanje je bilo zelo dobrodošlo, saj je bila obravnavana predvsem pereča problematika delovanja slovenskih gospodarskih subjektov na makedonskem trgu, ki je večinoma posledica manj učinkovitega delovanja državnih institucij in pravosodnega sistema. Konec leta 2014 je bila izvedena seja Medvladne slovensko-ruska komisija za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Zasedanje je imelo pomembno vlogo z vidika ohranitve in vzdrževanja medsebojnih stikov v aktualnih razmerah. Ruska stran je na zadnjem zasedanju medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje med državama informirala slovensko stran o svojem odstopu od projekta Južni tok. S Turkmenistanom je bil med uradnim obiskom predsednika republike Boruta Pahorja popisan sporazum o gospodarskem sodelovanju, s čimer je vzpostavljena pravna podlaga za oblikovanje Slovensko-turkmenistanske medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje. Prvo zasedanje bo potekalo januarja 2015 v Ljubljani. V letu 2014 je bil podpisan tudi sporazum o bilateralnem gospodarskem sodelovanju z Republiko Korejo. Zaključena pa so bila tudi pogajanja o sporazumu z Združenimi Arabskimi Emirati in Republiko Kosovo. Ob zasedanju medvladnih komisij in ostalih pomembnih srečanjih so bili podpisani številni drugi dokumenti, ki prav tako pomembno krepijo gospodarsko sodelovanje (Memorandum o soglasju med SPIRIT ter Nacionalno agencijo za investicije in privatizacijo Belorusije, Skupna izjava o gospodarskem sodelovanju na tretjih trgih med Slovenijo in BiH, Sporazum med Agencijo za investicijski razvoj Tatarstana in javno agencijo SPIRIT, Sporazum o sodelovanju med Gospodarsko zbornico Slovenije in Trgovinsko-industrijsko zbornico Turkmenistana). V procesu usklajevanja je tudi tristranski memorandum o soglasju (Slovenija, Turčija in Črna gora) glede izgradnje energetskih objektov v Črni gori, ki bo slovenskim podjetjem omogočil enakovredno sodelovanje s turškimi partnerji pri izgradnji hidrocentral. IZHODNE GOSPODARSKE DELEGACIJE IN DRUGI POSLOVNI DOGODKI V TUJINI Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2014 organiziralo štiri izhodne gospodarske delegacije, ki so spremljale najvišje državne predstavnike na obiskih v tujini: • Slovaška (Bratislava), 21. marec 2014: ministra Erjavca je na uradnem obisku spremljala delegacija logističnih podjetij, ki so se jim pridružila tudi slovenska podjetja, ki delujejo na Slovaškem. Organiziran je bil poslovni forum, na katerem so si slovenska in slovaška podjetja izmenjevala izkušnje in iskala nove priložnosti za sodelovanje; • Italija (Rim), 6. - 7. maj 2014: predsednika republike Pahorja je ob njegovem državniškem obisku v Italiji spremljala gospodarska delegacija sedmih slovenskih podjetjih. Na poslovnem dogodku so s predstavniki italijanskih podjetij iskali možnosti za poglabljanje sodelovanja; • Srbija (Beograd), 29. - 30. maj 2014: predsednika Pahorja je na uradnem obisku v Srbiji spremljala močna gospodarska delegacija. Organiziran je bil poslovni forum, na katerem je sodelovalo skoraj 300 slovenskih in srbskih gospodarstvenikov iz več kot 200 podjetij. • Češka (Praga), 6.-7. november 2014: ministra Karla Erjavca je spremljala delegacija logističnih podjetij, organiziran je bil poslovni forum; Plenarno zasedanje XI. Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno tehnično sodelovanje Foto: Ministrstvo za zunanje zadeve 51 • Srbija (Beograd), 16. november 2014: predsednik vlade dr. Miro Cerar se je udeležil vrha 16. držav Srednje in Vzhodne Evrope (CEEC oz. 16+1). Ob robu političnega srečanja je potekal tudi poslovni forum, na katerem je sodelovalo šestnajst slovenskih podjetij. Ministrstvo za zunanje zadeve je skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije sodelovalo pri organizaciji izhodne gospodarske delegacije ob obisku predsednika Državnega zbora Janka Vebra v Iranu med 10. in 14. majem 2014. MZZ je imelo aktivno vlogo pri organizaciji investicijskih konferenc, ki so se odvijale v Turčiji, na Norveškem, v Veliki Britaniji in na Japonskem. VHODNE GOSPODARSKE DELEGACIJE IN OSTALA POSLOVNA SREČANJA Ministrstvo za zunanje zadeve je organiziralo poslovna srečanja slovenskih gospodarstvenikov s člani tujih gospodarskih delegacij, ki so bile na obisku v Sloveniji oziroma so spremljale najvišje predstavnike svojih držav, in sicer Španije, Češke, Francije in Kitajske. V okviru drugega dne dogodka Dan Afrike v Sloveniji, ki se je odvijal 20. maja 2014, smo skupaj z GZS in Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE) organizirali konferenco o gospodarskem sodelovanju z afriškimi državami, na kateri je sodelovalo okoli 40 predstavnikov slovenskih podjetij. Poudarek konference je bil na sodelovanju z Marokom, Nigerijo, Ugando, Južno Afriko in Burkino Faso. PROMOCIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN AKTIVNOSTI GOSPODARSKE DIPLOMACIJE Za predstavnike tujih veleposlaništev, akreditirane v Sloveniji, je bila 26. maja v Spodnji Idriji predstavitev kompetenčnih Z namenom predstavitve gospodarskega in investicijskega potenciala posameznih slovenskih regij je bila za predstavnike tujih veleposlaništev, akreditiranih v Sloveniji, organizirana predstavitev gospodarskih potencialov Maribora in okolice, ki se je odvijala 30. januarja v Mariboru. V preteklih letih so bile podobne predstavitve že organizirane v Kopru, na Otočcu, v Celju in Moravskih toplicah. V okviru vsakokratnega dogodka so za lokalna podjetja organizirani individualni pogovori s prisotnimi predstavniki tujih veleposlaništev, akreditiranih v Sloveniji. Septembra 2014 se je Direktorat za gospodarsko diplomacijo MZZ že tradicionalno predstavil na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, in sicer z dogodkom imenovanim Dan gospodarske diplomacije. V tem okviru je bila izvedena okrogla mizi z naslovom Blagovna znamka »I feel Slovenia« za dvig prepoznavnosti slovenskih izdelkov in storitev na tujem trgu. DRUGI POSLOVNI DOGODKI IN SREČANJA Predsednika republike Boruta Pahorja in ministra Karla Erjavca so v Turkmenistanu januarja 2014 spremljali predstavniki slovenskih podjetij, zainteresirani za prodor na ta trg oziroma za nadgradnjo delovanja na turkmenistanskem trgu. Predsednika Državnega zbora Janka Vebra je na uradnem obisku v Iranu spremljala 30- članska gospodarska delegacija, za katero sta bili izvedeni dve poslovnih konferenci, in sicer v Teheranu in Isfahanu. Poslovni del BSF 2014 je bil posvečen Indiji. Udeležila se ga je močna Indijska delegacija: predstavniki gospodarskega združenja FICCI (Federation of Indian Chambers of Commerce and Industry), predstavniki gospodarskega združenja CII (Confederation of Indian Industry), in drugi gospodarstveniki, pa tudi general Vijay Kumar Singh, samostojni državni minister za razvoj severovzhodne regije, ki se je srečal tudi z MZZ Erjavcem. Ministrstvo je v sodelovanju z Veleposlaništvom Ljudske republike Kitajske v Sloveniji organiziralo 2. simpozij na visoki ravni strokovnih inštitutov Kitajske ter srednje in vzhodnoevropskih držav 16+1. Dogodka se je udeležilo več kot dvesto predstavnikov think-tankov, politikov, vladnih predstavnikov in poslovnežev z namenom spoznavanja in poglabljanja odnosov med sodelujočimi državami na gospodarskem področju. Na uradnem obisku v Sloveniji je podpredsednika kitajske vlade Wanga Yanga spremljala močna gospodarska delegacija (150 kitajskih poslovnežev). Organizirana je bila poslovna konferenca, predstavniki kitajskih državnih institucij in najvidnejši predstavniki podjetij pa so opravili tudi srečanja s slovenskimi vladnimi sogovorniki. I feel Slovenia Foto: Arhiv Veleposlaništva Republike Slovenije v Washingtonu Srečanje slovenske in kitajske delegacije Foto: STA 52 V Bratislavi je novembra 2014 potekal regionalni posvet ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v državah V4 ter Avstriji in na Hrvaškem. Namen posveta je bilo iskanje sinergij in priložnosti za krepitev prisotnosti slovenskega gospodarstva na omenjenih trgih. POSVETI SLOVENSKIH VELEPOSLANIKOV IN EKONOMSKIH SVETOVALCEV Z GOSPODARSKO VSEBINO V okviru rednega letnega posveta slovenske diplomacije januarja 2014 je bilo organizirano srečanje slovenskih gospodarstvenikov z veleposlaniki, ki se ga je udeležilo več kot devetdeset slovenskih podjetij. Aprila je potekalo redno srečanje ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na diplomatskih in konzularnih predstavništvih RS v tujini. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi aktivnosti gospodarske diplomacije in izmenjavi predlogov za izboljšanje medsebojnega sodelovanja. Posveta se je udeležilo tudi približno sto predstavnikov naših podjetij. OSTALI POSLOVNO-PROMOCIJSKI DOGODKI GOSPODARSKE DIPLOMACIJE Ob robu 4. vrha EU-Afrika v Bruslju aprila je potekal Poslovni forum EU-Afrika, na katerem je sodeloval predsednik republike Borut Pahor, udeležila pa so se ga tudi slovenska podjetja. Ob obisku ministrice za energetiko in rudnine Ugande Irene Muloni v mesecu septembru je Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije organiziralo srečanje s slovenskimi podjetji, na katerem so predstavniki veleposlaništva Ugande v Rimu predstavili poslovno okolje in običaje Ugande. Dogodka se je udeležilo 15 slovenskih podjetij. V sodelovanju s častnim konzulom Peruja v RS Petrom Ilgom in predstavniki veleposlaništva Peruja na Dunaju je bila novembra organizirana predstavitev perujskega poslovnega okolja in njegovih investicijskih potencialov. Dogodka se je udeležilo devetnajst slovenskih podjetij. Foto: Arhiv Veleposlaništva RS v Canberri PROJEKTNI GOSPODARSKI SKLAD Ministrstvo je diplomatsko-konzularnim predstavništvom v tujini odobrilo sredstva za izvedbo 101 projekta s področja gospodarske diplomacije. Namen sofinanciranja tovrstnih projektov je pomoč zainteresiranim slovenskih podjetjem, da se predstavijo in vzpostavijo nove stike s potencialnimi poslovnimi partnerji. OECD Ministrstvo je vodilo Stalno medresorsko delovno skupino za zadeve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Maja je potekalo zasedanje ministrskega sveta OECD, kateremu je predsedovala Japonska, Slovenija in Velika Britanija pa sta zasedanju podpredsedovali. Zasedanje je imelo za ključno temo zagotavljanje večje odpornosti razvitih gospodarstev in družbenih sistemov na negativne posledice raznih globalnih kriz. Zasedanja so se na slovenski strani udeležili poleg ministra Karla Erjavca še predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za gospodarstvo Metod Dragonja. Ob robu zasedanje je potekal že tradicionalni Forum OECD, ki združuje civilno družbo, poslovno in univerzitetno sfero ter najvišje predstavnike vlad in šefe držav. 53 MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE 9 Sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja se razvija od leta 2004, ko je Slovenija uradno postala donatorica, Ministrstvo za zunanje zadeve kot nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja pa ga v skladu z mednarodnimi standardi postopoma nadgrajuje. V letu 2014 je ministrstvo skladno z zavezami glede zagotavljanja večje transparentnosti izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja nadaljevalo in hkrati nadgradilo obveščanje javnosti o razvojnih in humanitarnih projektih, ki jih (sofinancira Slovenija ter aktualnem dogajanju s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja tako na nacionalni, evropskih kot tudi svetovni ravni. Opazen napredek je bil dosežen pri doseganju standardov transparentnega poročanja glede na t.i. Indeks transparentnosti razvojne pomoči (Aid Transparency Index), kjer je Slovenija v 2014 glede na 2013 napredovala za 6 mest. BILATERALNO MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE IN HUMANITARNA POMOČ ZAHODNI BALKAN - prva geografska prioriteta na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenija je tudi v letu 2014 Zahodnemu Balkanu namenila največji delež bilateralne uradne razvojne pomoči. Pri tem je ohranila osredotočenost na vsebinske prednostne teme razvojnega sodelovanja in izhajala iz izraženega interesa ter potreb partnerskih držav. Aktivnosti so se nadaljevale na področju krepitvi dobrega upravljanja in pravne države s poudarkom na približevanju držav Zahodnega Balkana evroatlantskim integracijam, varovanja okolja s poudarkom na trajnostnem upravljanju z vodami ter opolnomočenju žensk in skrbi za dobrobit otrok. V letu 2014 je Slovenija nadaljevala s sodelovanjem pri izvajanju večletnih razvojnih projektov, ki jih v državah Zahodnega Balkana izvajajo druge države donatorice ob sodelovanju z državo prejemnico. Skupaj s Švico je Slovenija tako podprla projekt na področju varovanja okolja s poudarkom na trajnostnem upravljanju z vodami - DECENT v Bosni in Hercegovini. Nadaljevalo se je sodelovanje v okviru ameriške pobude US Emerging Donors Challenge Fund na projektu usposabljanja s področja javnih financ v Makedoniji ter infrastrukturnega projekta ustanovitve Centra za poklicno izobraževanje in usposabljanje v Albaniji. Julija 2014 se je zaključil tudi projekt usposabljanje notranjih revizorjev javnega sektorja (TIAPS) v Črni gori, ki so ga poleg Slovenije financirali še Sklad Pakta stabilnosti nemške vlade, Centralna Evropska Iniciativa, Ministrstvo za finance Črne gore in slovenska ustanova Center za razvoj financ. Tudi v letu 2014 je bil največji delež slovenske razpoložljive bilateralne uradne razvojne pomoči namenjen programskima državama Črni gori in Makedoniji. Razpoložljiva sredstva so se usmerjala v izvajanje infrastrukturnih projektov, projektov tehnične pomoči in projektov za krepitev civilne družbe. Projekte so izvajali resorna ministrstva, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj in izvajalske ustanove Center za evropsko prihodnost, Center za razvoj financ in ITF-Ustanova za krepitev človekove varnosti, slovenske nevladne razvojne in humanitarne organizacije ter negospodarske javne službe. Posebna pozornost je bila namenjena vključevanju slovenskih gospodarskih subjektov in s tem večji prepoznavnosti slovenskega gospodarstva. Sodelovanje s Črno goro in Makedonijo poteka ob rednem dialogu in usklajevanju ter ob spoštovanju vsebinsko-tematskih področij, za katera obstaja potreba in so izražene v nacionalnih strategijah razvoja. Ob tem je Slovenija v Črni gori in Makedoniji aktivno sledila principu koncentracije sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje in si prizadevala za postopni prehod na manjše število večjih vsebinsko zaokroženih večletnih projektov. V Črni gori se je v letu 2014 uspešno nadaljevalo izvajanje programa mednarodnega razvojnega sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Črne gore za obdobje 2013 do 2015. Od pomembnejših projektov sta bila v letu 2014 uspešno zaključena projekta opreme in izgradnje športne dvorane na Žabljaku in ureditev upravljanja rekreacije na reki Tari. V letu 2014 je Slovenija izvedla tudi dva večja projekta bilateralne tehnične pomoči, ki sta predstavljala nadgradnjo v 2013 začetih projektov, in sicer Krovni projekt bilateralne tehnične pomoči Črni gori pri pogajanjih o pristopu k EU, ki se bo nadaljeval tudi v letu 2015 ter projekt Urada Republike Slovenije za meroslovje s področja plemenitih kovin. V Republiki Makedoniji je bilo mednarodno razvojno sodelovanje v 2014, skladno z Memorandum o mednarodnem razvojnem sodelovanju za obdobje 2013 do 2015, osredotočeno na varovanje okolja s poudarkom na zaščiti vodnih virov in upravljanje z odpadnimi vodami ter posodobitvi javne uprave in usposabljanju administracije z namenom približevanja EU. Nadaljevalo se je izvajanje večletnega projekta izgradnje in zagona komunalne čistilne naprave za odpadne vode v občini Gjorče Petrov, uspešno pa je bil izveden tudi projekt obnove čistilne naprave za pitno vodo v Štipu. Slovenija je nadaljevala s projektoma tehnične pomoči na področju izpolnjevanja zahtev EU v okviru pogajalskega poglavja 24 Implementacija EU pravnega reda in schengenskega pravnega reda na področju policijskega sodelovanja ter na področju preprečevanja pranja denarja. V ostalih državah Zahodnega Balkana (Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovem in v Srbiji) Slovenija mednarodno razvojno sodelovanje izvaja projektno. V Albaniji se je izvedel projekt na področju krepitve albanskih institucij, pristojnih za evropske zadeve. V Bosni in Hercegovini se je zaključil projekt odvodnjavanja v jamah pogona Haljinici (II. faza), nadaljevali pa so se tudi trije infrastrukturni projekti s področja okolja (izdelava študije za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije v občini Breza, uporaba ekoremediacije v Unsko-sanskem kantonu in vzpostavitev laboratorija za proučevanje kakovosti naftnih derivatov), projekt opreme športne dvorane v občini Novo Sarajevo, projekt bilateralne tehnične pomoči na področju 55 vzpostavitve standardov varne in kakovostne prehrane, regionalni projekt na področju boja zoper nedovoljeno trgovino z orožjem, projekt v podporo protiminskemu delovanju, projekt s področja trajnostne rabe vodnih virov ter regionalni projekt slovenske nevladne organizacije na področju otrokovih pravic. Na Kosovu je bil izveden projekt bilateralne tehnične pomoči s področja vizumske liberalizacije. V Srbija sta se izvajala dva projekta bilateralne tehnične pomoči, in sicer na področju boja zoper nedovoljeno trgovino z orožjem ter na področju notranjih zadev. Dodatno k temu se je v Srbiji v letu 2014 zaključil projekt slovenske nevladne organizacije na področju otrokovih pravic. Slovenija je v 2014 začela z izvajanjem šestih triletnih projektov slovenskih nevladnih organizacij na področju varovanja okolje s poudarkom na trajnostnem upravljanju z vodami ter na področju opolnomočenja žensk in dobrobiti otrok (po en v Makedoniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu in dva v Srbiji). VZHODNA EVROPA, KAVKAZ IN SREDNJA AZIJA - druga geografska prioriteta na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja V državah Vzhodne Evrope je Slovenija v letu 2014 nadaljevala z usmerjanjem angažiranja predvsem na področju pomoči namenjene otrokom in mladostnikom. V Pridnestrju v Moldaviji se je v letu 2014 uspešno zaključil dvoletni projekt, namenjen ozaveščanju mladih. Slovenija je v letu 2014 začela z izvajanjem projekta slovenske nevladne organizacije namenjenega izboljšanju psihosocialne dobrobiti otrok, zmanjševanje šolskega osipa ter zmanjševanje posledic revščine na otroke v regiji Calarasi, ki se bo nadaljeval tudi v letu 2015. Skladno z okvirnim programom in v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije sta bili v letu 2014 podeljeni dve štipendiji za podiplomski študij v Sloveniji za državljane Ukrajine. AFRIKA - tretja geografska prioriteta na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja Tudi v letu 2014 je Afrika predstavljala največji izziv mednarodne donatorske skupnosti, saj uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v teh državah poteka najpočasneje. Slovenija si je skladno z zmožnostmi prizadevala k naslavljanju temeljnih razvojnih izzivov, pri čemer so bila sredstva v večji meri usmerjena v obliki multilateralne pomoči skozi proračun EU ter preko prispevka v Evropski razvojni sklad in mednarodnih organizacij. V letu 2014 so se zaključili štirje bilateralni projekti v izvedbi slovenskih nevladnih organizacij, ki so imeli za cilj zagotavljanje dostopa do kakovostnega osnovnošolskega izobraževanja vključno s celostno zaščito in dobrobitjo otrok, opolnomočenje žensk z usposabljanjem in učenjem praktičnih spretnosti ter zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za družine. Projekti so se izvajali v Ruandi, Ugandi in Burundiju. Julija 2014 je na otoku Sal na Zelenortskih otokih, ob zaključku večletnega projekta, potekala slovesna otvoritev integriranega programa telemedicine in e-zdravja na Zelenortskih otokih. Gre za doslej največji projekt slovenskega razvojnega sodelovanja v podsaharski Afriki, v okviru katerega se je v nacionalno omrežje za izvajanje telemedicine povezalo deset največjih zdravstvenih centrov na Zelenortskih otokih. DRUGE REGIJE Slovenija je v letu 2014 nadaljevala z angažiranjem na razvojnem področju v Afganistanu. V letu 2014 se je zaključil razvojni projekt slovenske nevladne organizacije, namenjen krepitvi psihosocialne pomoči mladoletnim dekletom v priporih v Heratu in izboljšanju njihove ponovne integracije v družbo. V okviru ciljev Strategije delovanja Republike Slovenije v prizadevanjih mednarodne skupnosti za stabilizacijo Islamske republike Afganistan je Slovenija nadaljevala angažma na področju modernizacije in krepitve kapacitet javne uprave na področju osebnih stanj in politike migracij. V Jordaniji je Slovenija podprla dvoletni projekt slovenske nevladne organizacije na področju opolnomočenja otrok in ozaveščanja o pravicah otrok ter okrepitvi spoštovanja in uresničevanje otrokovih pravic. MEDNARODNA HUMANITARNA IN POKONFLIKTNA POMOČ Tudi leto 2014 je bilo zaznamovano z velikim številom humanitarnih kriz, in sicer kot posledica naravnih nesreč ali oboroženih spopadov. Slednji so za seboj pustili dramatično število beguncev in začasno razseljenih oseb, zlasti zaradi konfliktov v Siriji, Iraku, Ukrajini, Centralnoafriški republiki in Južnem Sudanu. Prizadeti v konfliktih so potrebovali nujno humanitarno pomoč v obliki osnovnih življenjskih potrebščin in nastanitve. Naravne nesreče in njihove posledice so neposredno prizadele največje število ljudi po svetu, velika pozornost pa je bila posvečena tudi boju proti virusni hemoragični mrzlici eboli v državah Zahodne Afrike in širše, kjer je Slovenija podprla prizadevanja mednarodne skupnosti tudi z zagotovitvijo prispevka Svetovni zdravstveni organizaciji. Slovenija se je na številne humanitarne krize v tem letu odzvala z zaskrbljenostjo in odgovornostjo ter se v okviru zmožnosti odzivala z zagotovitvijo pomoči, predvsem preko mednarodnih humanitarnih organizacij, ki delujejo neposredno na najbolj prizadetih območjih. Ministrstvo je tako za pomoč prebivalstvu v Siriji in sirskim beguncem v sosednjih državah namenilo pomoč preko urada Visokega komisariatu Združenih narodov za begunce. Za humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu v Centralnoafriški republiki je po izbruhu medverskega in medetničnega nasilja Slovenija pomoč namenila preko Svetovnega 56 programa za hrano. Preko Mednarodnega odbora Rdečega križa se je pomoč namenila za blaženje humanitarnih potreb v Južnem Sudanu. Na področju blaženja posledic naravnih nesreč se je Slovenija kot odgovorna članica mednarodne skupnosti odzvala na katastrofalne poplave v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Na Mednarodni donatorski konferenci julija 2014 je Slovenija najavila prispevek v višini enega milijona evrov. Z izvedbo bilateralnih projektov je Slovenija naslavljala tudi druge humanitarne krize večjih razsežnosti. Na Debelem rtiču se je tako tudi v 2014 nadaljevala rehabilitacijo otrok iz Ukrajine in Belorusije, ki trpijo za posledicami černobilske nesreče, izveden pa je bil tudi projekt psihosocialne rehabilitacije otrok, žrtev nasilnih demonstracij v Ukrajini. V Libanonu in Jordaniji je podprla projekt psihosocialne podpore sirskim otrokom ter ob koncu leta 2014 omogočila rehabilitacijo mladostnikov žrtev konflikta iz Gaze. Na mednarodni Donatorski konferenci za Palestino in obnovo Gaze oktobra 2014 v Kairu je Slovenija angažiranje za krepitev kapacitet v Gazi potrdila z napovedjo finančnega prispevka, ki bo realiziran v obdobju 2015 do 2017. Slovenija je maja 2014 pristopila h Konvenciji o podpori pri preskrbi s hrano. V okviru konvencije Slovenija na letni ravni prispeva, bodisi v denarni vrednosti ali količini hrane, »najmanjšo letno obveznost«, ki jo sicer namenja v obliki humanitarne pomoči za zagotavljanje prehranske varnosti. V letu 2014 so bili napori posvečeni tudi krepitvi področja mednarodne humanitarne pomoči v Sloveniji in ozaveščanju javnosti o vsebinah humanitarne pomoči. V tem okviru je bilo z namenom krepitve kapacitet nevladnih organizacij za zagotavljanje humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu organiziran regionalni seminar na temo vzpostavitve partnerstva z Generalnim direktoratom Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito. Poleg tega je bilo sodelovanje vzpostavljeno na področju implementacije Pobude EU humanitarnih prostovoljcev. Na politični ravni, v okviru OZN ter v okviru delovne skupine Sveta za humanitarno pomoč in pomoč v hrani (COHAFA), so bila prizadevanja v veliki meri posvečena pripravam na visoke mednarodne dogodke, ki bodo potekali v letu 2015, in sicer Tretjo svetovno konferenco OZN za zmanjšanje tveganja nesreč, ki bo potekala 2015 na Japonskem ter regionalnim konzultacijam za prvi Svetovni humanitarni vrh, ki bo potekal 2016 v Turčiji. INSTRUMENTI ZA ZUNANJE DELOVANJE EU Instrument za predpristopno pomoč in Evropski instrument sosedstva Ministrstvo je v okviru komitologije spremljalo načrtovanje in izvajanje instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) in evropskega instrumenta sosedstva (ENI), kjer je na pristojnih odborih zastopalo stališča v skladu z zunanjepolitičnimi prioritetami Slovenije do Zahodnega Balkana in Turčije ter vključevanja teh držav v EU. Nacionalna kontaktna točka za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ter aktivnosti za tehnično pomoč in izmenjavo informacij Tudi v letu 2014 so slovenski državni organi aktivno sodelovali pri izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (TMIS) in izvajali aktivnosti v okviru instrumenta za tehnično pomoč ter izmenjavo informacij (TAIEX). Ministrstvo je kot nacionalna kontaktna točka za TMIS in TAIEX usklajevalo aktivnosti slovenskih institucij in strokovnjakov ter skrbelo za sistemske rešitve izvajanja tovrstnih projektov in aktivnosti v Sloveniji. Slovenske institucije in strokovnjaki so pomoč v okviru teh dveh mehanizmov, ki se financirajo iz sredstev EU, nudili predvsem v državah Zahodnega Balkana. Slovenija je v letu 2014 bodisi sama bodisi v partnerstvu z drugimi državami članicami EU pridobila izvajanje šestih twinning projektov, ki se financirajo iz sredstev EU. Skupna vrednost projektov, ki so namenjeni kot pomoč EU, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Srbiji je 8,85 milijonov evrov, izvajala pa jih bodo ministrstva, njihovi organi v sestavi in vladne službe. DELOVANJE V MULTILATERALNIH FORUMIH NA PODROČJU MEDNARODNEGA RAZVOJNEGA SODELOVANJA Organizacija Združenih narodov Slovenija je aktivno sodelovala v mednarodnih procesih priprav na oblikovanje agende po letu 2015 - nove razvojne 57 Slovenski vojak Rajko Lotrič rešuje dojenčka v Bosni in Hercegovini Foto: Slovenska vojska paradigme, ki bo prinesla konceptualno spremembo, saj bo opredelila nov univerzalni pristop mednarodne skupnosti do razvoja, ki bo povezal prizadevanja za izkoreninjenje revščine ter uresničevanje okoljske, gospodarske in socialne dimenzije trajnostnega razvoja v vseh državah sveta. Bila je članica odprte delovne skupine, ki je julija 2014 predstavila poročilo s predlogi ciljev trajnostnega razvoja. Predlogi skupine bodo predstavljali eno ključnih osnov za integracijo ciljev trajnostnega razvoja v agendo po letu 2015. Slovenija je sooblikovala tudi sklepe Sveta Evropske unije o agendi po letu 2015 in sodelovala pri aktivnostih Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) s ciljem posodobitve razvojnih financ za implementacijo nove agende. V okviru priprav na aktivno sodelovanje Slovenije v medvladnem procesu oblikovanja nove razvojne paradigme po letu 2015 se je Vlada Republike Slovenije julija 2014 seznanila z okvirnimi izhodišči Slovenije za medvladni proces oblikovanja agende po letu 2015, v katerih je opredelila pet prioritetnih področij, katerim bo Slovenija namenjala posebno pozornost: (i) enakost spolov in opolnomočenje žensk; (ii) trajnostna raba in upravljanje naravnih virov z ekosistemskim pristopom (s poudarkom na upravljanju z vodami in biotsko raznovrstnostjo); (iii) mirne in stabilne družbe; (iv) družbe, odporne na nesreče; (v) zdravje. Ministrstvo je aktivno sodelovalo pri delu drugega odbora Generalne skupščine OZN, v okviru katerega so potekala tudi pripravljalna zasedanja pred tretjo Mednarodno konferenco o financiranju za razvoj, ki bo organizirana julija 2015 v Etiopiji. Evropska unija Tudi v Evropski uniji je bila v letu 2014 vodilna tema priprave na globalni razvojni okvir po letu 2015, vključno z obravnavo načinov implementacije agende, ki obsegajo tako finančne kot druge razvojne ukrepe deležnikov v mednarodni skupnosti. Slovenija je aktivno sodelovala v razpravah perečih vprašanjih mednarodnega razvojnega sodelovanja. Tako je prispevala k obravnavi migracij, s poudarkom na pozitivnem vplivu migracij na razvoj ter vprašanjih beguncev in notranje razseljenih oseb. Sodelovala je pri dogovoru o podpori s strani ebole najbolj prizadetim afriškim državam in sooblikovala usmeritve za vključevanje zasebnega sektorja v mednarodno razvojno sodelovanje. Slovenija je prispevala k oblikovanju pristopa Evropske unije do razvojnega sodelovanja na podlagi človekovih pravicah. Sodelovanje z državami Afrike, Karibov in Pacifika Na junijskem zasedanju Sveta ministrov Afrike, Karibov in Pacifika ter Evropske unije so ministri sprejeli skupno deklaracijo o razvojni agendi po letu 2015 in skupni okvir sodelovanja s ciljem krepitve zasebnega sektorja v državah Afrike, Karibov in Pacifika. Na decembrskem zasedanju Sveta v sestavi ministrov za razvojno sodelovanje je bil podpisan sporazum o gospodarskem partnerstvu med zahodnoafriškimi državami, Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav in Zahodnoafriško gospodarsko in monetarno unijo na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani. Sporazum vsebuje zaveze o regionalnem povezovanju, prednostna področja razvojnega programa, določbe o trgovini z blagom, olajševanju trgovine in carin, tehničnih ovirah v trgovini, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter kmetijstvu in ribištvu. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj Slovenija je sodelovala v Odboru za razvojno pomoč OECD, kamor se je vključila decembra 2013. Angažirala se je tudi v njegovih delovnih telesih, zlasti v delovni skupini za učinkovitost pomoči, delovni skupini za statistiko in strokovno posvetovalni mreži za evalvacije. Udeležila se je ministrske konference o globalnem partnerstvu za učinkovitost razvojnega sodelovanja, ki je potekala aprila v Mehiki. Sodelovala je tudi na oktobrskem zasedanju Odbora za razvojno pomoč in decembrskem zasedanju odbora na visoki ravni, ki je sprejelo pomembne odločitve na področju razvojnih financ. OZAVEŠČANJE JAVNOSTI O MEDNARODNEM RAZVOJNEM SODELOVANJU IN GLOBALNO UČENJE NATAŠA ADLEŠIČ BARBA Nacionalna koordinatorka Evropskega leta za razvoj2015 Kreativnost, inovativnost in teamsko delo so me vodili pri pripravi aktivnosti za ozaveščanje slovenske javnosti o mednarodnem razvojnem sodelovanju v okviru Evropskega leta za razvoj 2015. Ponosna sem na vključitev tematike v letne načrte vseh vrtcev in šol, pesem En svet, aktivnosti na Kulturnem bazarju, natečaj Evropa v šoli ter preoblikovanje koncepta Slovenskih razvojnih dni. Po vstopu v OECD DAC decembra 2013, kot eni izmed najbolj prijetnih izkušenj na moji diplomatski poti, sem pripravila prvo evalvacijsko politiko mednarodnega razvojnega sodelovanja. 58 Slovenija je pozornost usmerila k sistemskemu in celovitejšemu pristopu za ozaveščanje javnosti o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Intenzivno se je pripravljala na aktivnosti in dogodke ozaveščanja javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki bodo potekali v okviru Evropskega leta za razvoj 2015 pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«. Ministrstvo za zunanje zadeve je kot nacionalni koordinator pripravilo nacionalni delovni načrt evropskega leta za razvoj, ki v ospredje postavlja ozaveščanje mladih, splošne, strokovne in politične javnosti o vsebinah mednarodnega razvojnega sodelovanja. V pripravo načrta so bila vključena ministrstva, nevladne organizacije, izobraževalne institucije, zasebni sektor in širša javnost, ki so tudi na ta način spoznavali pomen mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Največji napredek pri uresničevanju načrta je bil narejen pri ciljni skupini otrok in mladih, kjer je bilo Evropsko leto za razvoj 2015 vključeno v letne načrte v šolskem letu 2014/2015 vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji, hkrati pa so bila izvedena številna usposabljanja pedagoških delavcev o mednarodnem razvojnem sodelovanju in možnih aktivnostih npr. natečaj Evropa v šoli, tek podnebne solidarnosti, UNICEF krožki, UNESCO mreža šol. Na področju globalnega učenja je novembra že osmič potekal Teden globalnega učenja na temo prehranske varnosti. V več slovenskih krajih so potekali številni dogodki, kot so predavanja, projekcije filmov, kuharske delavnice, razstave, dnevi odprtih vrat itn. Organizacije in šole so obravnavale lokalno in globalno neenakost in nepravičen dostop do hrane, stereotipe, globalno državljanstvo, spoštovanje človekovih pravic s poudarkom na pravici do hrane. 59 MEDNARODNOPRAVNE ZADEVE,KONZULARNE ZADEVE IN DIPLOMATSKI PROTOKOL 10 MEDNARODNO PRAVO Ministrstvo za zunanje zadeve je letos v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi pripravilo 26 zakonov in 10 uredb o ratifikaciji, dva sklepa o potrditvi mednarodnih aktov ter en zakon o spremembi zakona o ratifikaciji. Ministrstvo je v dneh od 24. do 26. novembra 2014 organiziralo seminar o sklepanju mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov za uslužbence javne uprave, ki delujejo na področju mednarodnega sodelovanja ali se pri svojem delu srečujejo s sklepanjem mednarodnih aktov. Dogodka se je udeležilo okoli 70 slušateljev iz ministrstev in vladnih služb ter Državnega zbora. Udeleženci so se seznanili s postopkom sklepanja mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov in razpravljali o nekaterih aktualnih vidikih sklepanja mednarodnih pogodb. Posebni del seminarja je bil namenjen seznanitvi z uvedbo postopkov odločanja o pridržkih drugih držav k mednarodnim pogodbam, katerih pogodbenica ali skleniteljica je Slovenija ali to želi postati. Z namenom stalnega seznanjanja s postopki sklepanja mednarodnih aktov so na spletnih straneh ministrstva v rubriki mednarodno pravo stalno dostopni priročniki in navodila. Ministrstvo tudi redno ureja spletne strani, namenjene mednarodnemu javnemu pravu po posameznih področjih in posebno pozornost posveča depozitarski spletni strani, kjer se redno ažurirajo podatki o pogodbenem stanju mednarodnih pogodb, katerih depozitarka je Republika Slovenija. V Zbirki Mednarodno pravo, ki nastaja v sodelovanju med ministrstvom in Fakulteto za družbene vede, sta v letu 2014 izšli dve knjigi, »Pravo mednarodnih pogodb, priročnik, strokovni prispevki in dokumenti«, ki poleg priročnika o sklepanju mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov vsebuje tudi številne avtorske članke mednarodnih pravnikov ministrstva na temo mednarodnih pogodb in pa knjiga »Otrokove pravice v Sloveniji - od normativnih standardov do učinkovitega varstva«, kot zbornik člankov in besedil konvencije in njenih protokolov ob 25-letnici Konvencije o otrokovih pravicah. Informacije o zbirki in besedila vseh doslej izdanih publikacij v zbirki so dostopne na spletnih straneh ministrstva: http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/zakonodaja_in_dokumenti/diplomatska_knjiznica/zbirka_mednarodno_pravo/. Slovenija je tudi v letu 2014 aktivno sodelovala na področju mednarodnega kazenskega pravosodja tako na bilateralni kot multilateralni ravni ter v okviru EU. Skupaj z Lihtenštajnom in Globalnim inštitutom za preprečevanje agresije je ministrstvo 15. in 16. maja 2014 na Brdu pri Kranju gostilo dvodnevni mednarodni seminar z naslovom »Spremembe iz Kampale: od zavez do uresničitve« (http://www.mzz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/6/33562/). Seminar je bil organiziran kot del kampanje za univerzalnost Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in v podporo uveljavitvi pristojnosti MKS za kaznivo dejanje agresije. Dogodka se je udeležilo več kot 80 udeležencev, visokih gostov, predstavnikov držav vzhodnoevropske skupine v OZN, držav opazovalk, mednarodne in regionalne organizacije, rezidenčna veleposlaništva ter predstavniki nevladnih organizacij. Med 8. in 17. decembrom 2014 so se predstavniki Slovenije udeležili trinajstega zasedanja skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta MKS v New Yorku. Slovenija je bila skupaj z ostalimi 17 državami izvoljena v Biro skupščine, predstavnica Slovenije pa je bila imenovana na mesto poročevalke skupščine. Za obdobje treh let je bil imenovan nov predsednik skupščine, pravosodni minister Senegala Sidiki Kaba. Tokratno zasedanje skupščine so zaznamovale volitve šestih sodnikov za obdobje devetih let, pri izvedbi katerih je sodelovala tudi Slovenija. Slovenija skupaj z ostalimi pobudnicami (Nizozemska, Belgija in Argentina) nadaljuje z iniciativo za okrepitev mednarodnopravnega okvira za sodelovanje držav pri pregonu mednarodnih hudodelstev. Na to temo je Slovenija 11. decembra 2014 ob robu zasedanja skupščine skupaj s sopobudnicami priredila stranski dogodek, na katerem sta nastopila Bogdan Benko, državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve ter Adama Dieng, posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida. Zavezanost Slovenije področju mednarodnega kazenskega pravosodja izkazuje tudi dejstvo, da minister za zunanje zadeve sodeluje v neformalni ministrski mreži za MKS, kamor je bila Slovenija povabljena med prvimi. Ministrstvo je dejavno tudi v različnih evropskih in mednarodnih forumih. Tako je v Svetu Evropske unije sodelovalo pri delu delovne skupine za mednarodno javno pravo (COJUR), podskupine za Mednarodno kazensko sodišče (COJUR/ICC), na kateri so bile med drugim sprejete smernice za odziv EU na primere nesodelovanja držav s sodiščem in delovne skupine Relex v sestavi za omejevalne ukrepe (RELEX/Sankcije). V okviru delovne skupine Sveta EU za pravo morja (COMAR) so bila usklajena stališča EU o Resoluciji generalne skupščine OZN o oceanih in pravu morja za leto 2014 (http://www.un.org/ depts/los/general_assembly/general_assembly_resolutions.htm). Potekalo je nadaljnje usklajevanje stališč EU za podporo oblikovanju novega implementacijskega sporazuma UNCLOS konvencije na področju zaščite in trajnostne rabe morske biodiverzitete onkraj meja nacionalne jurisdikcije, ki poteka v okviru OZN. Znotraj Sveta Evrope so predstavniki ministrstva aktivno prispevali k delu in razpravam v okviru Odbora pravnih svetovalcev za mednarodno javno pravo (CAHDI). Ministrstvo je bilo dejavno tudi na 69. zasedanju Generalne skupščine OZN, na katerem je spremljalo delo 6. odbora Generalne skupščine, v okviru katerega so se predstavniki ministrstva udeleževali razprave ter sodelovali z govorom na temo pravne države in v tednu mednarodnega prava od 27. oktobra do 31. oktobra 2014 z govoroma na temo poročila Komisije OZN za mednarodno pravo in poročila MKS. Predstavnik ministrstva je kot soagent skupaj z agentko iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pooblaščeno mednarodno odvetniško družbo Eversheds LLP sodeloval pri vodenju postopka pred Mednarodnim centrom za reševanje 61 investicijskih sporov (ICSID) v zadevi Impresa Grassetto S.p.A. v likvidaciji proti Republiki Sloveniji (ICSID ARB/13/10). Leta 2014 je bila v tem postopku po ugovoru Republike Slovenije zoper pristojnost arbitražnega sodišča opravljena obravnava o pristojnosti le-tega, v letu 2015 bo izdana odločba o pristojnosti. Ministrstvo je usklajevalo delo Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe (SKSOU). Pripravljene so bile štiri uredbe o izvajanju omejevalnih ukrepov. Predstavnik ministrstva je zagotavljal strokovno pomoč in koordinacijo drugim pristojnim organom z opravljanjem nalog namestništva vodenja in sekretariata SKSOU. V okviru ozaveščanja zasebnih subjektov z omejevalnimi ukrepi se je predstavnik ministrstva kot predavatelj udeležil treh seminarjev za seznanitev bank in izvoznikov z izvajanjem omejevalnih ukrepov, o izvajanju omejevalnih ukrepov v Sloveniji pa je predstavnikom držav Zahodnega Balkana predaval tudi na regionalnem seminarju o skupni zunanji in varnostni politiki EU v Skopju. Ministrstvo sodeluje tudi v mešanih komisijah za vzdrževanje mej s tremi sosednjimi državami: Italijo, Avstrijo in Madžarsko. V okviru zadnjega zasedanja mešane slovensko-italijanske komisije je bil v Trstu 4. decembra 2014 podpisan mednarodni sporazum med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o črti državne meje na reguliranem odseku potoka Čubnica. V letu 2014 je Republika Slovenija prevzela predsedovanje Mednarodni komisiji za Savski bazen. Predstavnik ministrstva, ki je namestnik člana Republike Slovenije v Mednarodni komisiji za Savski bazen, se je 2. decembra 2014 udeležil 5. sestanka pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu v Zagrebu ter aktivno deloval na rednih zasedanjih komisije. Vlada Republike Slovenije je 27. marca na predlog ministrstva sprejela sklep o ustanovitvi Stalne koordinacijske skupine za mednarodno humanitarno pravo. Naloga skupine je spremljanje, oblikovanje, usklajevanje in vodenje aktivnosti, povezanih z uresničevanjem in spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava. Skupino vodi predstavnik ministrstva. Republika Slovenija je junija 2014 poslala Generalnemu sekretarju Združenih narodov poročilo o uresničevanju dodatnih protokolov k Ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev oboroženih spopadov. V organizaciji Stalne koordinacijske skupine za mednarodno humanitarno pravo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za obrambo in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je bil 15. decembra seminar ob 60. obletnici konvencije o zaščiti kulturnih dobrin v oboroženem spopadu. KONZULARNE ZADEVE Zaščita interesov in pomoč državljanom Republike Slovenije v tujini preko mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev sta bili kot vsako leto doslej ključni in prednostni zunanjepolitični dejavnosti slovenske diplomacije. V okviru rednih pristojnosti so konzularni uslužbenci na ministrstvu in slovenskih predstavništvih aktivno sodelovali in priskočili na pomoč v številnih primerih reševanja in zaščite interesov slovenskih državljanov, ki so v tujini pogrešili osebne dokumente, bili priprti ali zaprti, udeleženi v nesrečah ali so imeli hujše socialne ali zdravstvene težave. Kompleksni primeri reševanja slovenskih državljanov terjajo posebna strokovna znanja in usklajevanje s številnimi pristojnimi organi ter akterji doma in v tujini. V letu 2014 je največ slovenskih državljanov v tujini pomoč poiskalo v primeru kraje ali pogrešitve osebnih dokumentov, saj se jim brez posredovanja veleposlaništva ne bi bilo uspelo vrniti v domovino. Potni list za vrnitev je bil v letu 2014 izdan 301 slovenskemu državljanu. Med aktivnostmi na področju zaščite slovenskih državljanov se izpostavlja primer iskanja pogrešanih slovenskih alpinistov v kitajskih gorah, kjer je reševanje na terenu izvajala kitajska vojska, večdnevna iskalna akcija pa je bila koordinirana med Ministrstvoma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ljudske republike Kitajske, Planinsko zvezo Slovenije, Veleposlaništvom Republike Slovenije v Pekingu in kitajskimi lokalnimi oblastmi. Oktobra 2014 se je v Nepalu, v času snežnega viharja na trekingu prav tako nahajalo 10 slovenskih državljanov, s katerimi je bila komunikacija zaradi slabih vremenski razmer več dni popolnoma onemogočena. Slovenski diplomaciji je s pomočjo nemškega konzulata v Katmanduju in lokalnih planinskih zvez uspelo zbrati informacije, da so bili vsi slovenski državljani pravočasno na varnem v dolini ter obvestiti svojce ogroženih v Sloveniji. Maja 2014 so Srbijo ter Bosno in Hercegovino zajele katastrofalne poplave, ki so zahtevale tudi človeška življenja. Republika Slovenija je bila med prvimi evropskimi državami, ki so se odzvale na prošnjo za pomoč Bosne in Hercegovine ter Srbije. Veleposlaništvi Republike Slovenije v Sarajevu in Beogradu sta skrbno spremljali razmere v državah, posredovali informacije o razmerah zainteresirani javnosti in posameznikom ter slovenskim državljanom pomagali pri lociranju svojcev na poplavljenih področjih. Veleposlaništvi sta bili aktivno vključeni v dostavo konvojev slovenske humanitarne pomoči in posredovali informacije o carinskih postopkih ter dokumentaciji za nemoteno dostavo slednje. V vlogi lokalnega konzularnega koordinatorja je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu v prvih dneh krize skrbelo za pretok informacij med Centrom za zaščito in reševanje Bosne in Hercegovine ter veleposlaništvi držav članic Evropske unije v Sarajevu. Ministrstvo je poskrbelo za ustrezno informiranje državljanov, ki so želeli potovati oziroma so potovali v države Zahodne Afrike, ki so ogrožene z epidemijo ebole. Na ogroženem področju je bil v kritičnem obdobju vzdrževan reden stik s tremi slovenskimi državljani. Slovenska diplomacija je v okviru zaščite interesov slovenskih državljanov sodelovala in državljanom pomagala pri postopkih posvojitve otrok v tujini. V zadnjih letih beležimo trend posvojitev otrok iz afriških držav (Etiopija, Gana, Gvineja Bissau), 62 Rusije in Ukrajine. Ministrstvo se je decembra vključilo v medresorsko delovno skupino za mednarodnopravna vprašanja na področju družinskih razmerij, ki je bila ustanovljena s sklepom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V luči globalnih dogodkov popotniki ministrstvo vse pogosteje preko spletnega obrazca Podatki o potovanju v tujino obveščajo o svojih potovanjih, zlasti v tretje države, kar v primeru nastanka krizne situacije omogoča lažjo vzpostavitev stikov s prizadetim državljanom in njegovimi svojci ter olajša potek reševanja. Konzularni sektor je skrbnik rubrike Potovanja in vizumi na spletni strani ministrstva in poleg rednih vsebin iz področja konzularne zaščite ter vizumske politike, v sodelovanju z diplomatsko-konzularno mrežo, ažurno pripravlja varnostne napotke po posameznih državah. Konzularni uslužbenci ministrstva in diplomatsko-konzularne mreže so v letu 2014 izvedli številna opravila na volilnem področju, saj so za uresničevanje volilne pravice slovenskih zdomcev in izseljencev na 32 diplomatsko-konzularnih predstavništvih bila odprta volišča ob majskih volitvah poslancev v Evropski parlament in julijskih predčasnih državnozborskih volitvah, 8. junija 2014 pa je bil izveden tudi zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. V letu 2014 je bilo v konzularno delovanje uvedenih 5 mobilnih delovnih postaj, ki uslužbencem slovenskih predstavništev v Celovcu, Münchnu, Berlinu, Bruslju in Kopenhagnu omogočajo izvedbo osnovnih konzularnih opravil zunaj kraja predstavništva. Tako strankam za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice ni potrebno potovati na lokacijo slovenskega predstavništva. Aprila 2014 so v Sarajevu potekale konzularne konzultacije z Bosno in Hercegovino, na katerih sta državi izmenjali izkušnje na področju vizumske in migracijske politike ter spregovorili o možnostih sklenitve bilateralnega sporazuma o konzularnem sodelovanju v prihodnosti. Zelo pomemben sklop konzularnega delovanja je tudi v preteklem letu predstavljalo poslovanje s tujci, ki obsega vizumske postopke in sodelovanje v postopkih pridobivanja dovoljenja za prvo prebivanje. Na sistemskem nivoju velja omeniti spremembe Zakona o tujcih, pri katerem so bistvene novosti oziroma olajšave pri urejanju dovoljenj za prebivanje bile predlagane s strani ministrstva in so začenši s 1. januarjem 2015 bistveno olajšale postopke za pridobitev dovoljenj za prebivanje tujim študentom, raziskovalcem, športnikom in kulturnim delavcem. Junija 2014 je bilo uvedeno sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev, t.i. outsourcing pri sprejemu vizumskih vlog na območju Ruske federacije, kar ruskim poslovnežem in turistom omogoča oddajo vizumskih vlog na 19 dodatnih lokacijah, s čimer se z vidika strank še dodatno poenostavi in skrajša vizumski postopek. Vizumsko poslovanje v Ruski federaciji je bilo v preteklem letu posebej zaznamovano zaradi požara na veleposlaništvu, ki je ohromilo delovanje veleposlaništva, ne pa vizumskega poslovanja, katero je bilo ob posredovanju ministrstva začasno preneseno v prostore nemškega veleposlaništva. Posebno obliko izvajanja vizumskih postopkov predstavlja tudi pilotni projekt, ki ga je ministrstvo januarja 2014 izpeljalo v Erbilu, Irak. Ta projekt združuje zastopanje in sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev. V Erbilu sta Avstrija in Slovenija odprli skupni vizumski center, kjer vizumske vloge sprejema zunanji ponudnik storitev, odloča pa Veleposlaništvo Avstrije v Amanu, Jordanija. Ta storitev je na voljo vsem turistom in poslovnežem iz severnega dela Iraka, ki so imeli težave s potovanjem v Bagdad, kjer Slovenijo v vizumskih postopkih še naprej zastopa Veleposlaništvo Italijanske republike. Slovenska diplomatsko konzularna predstavništva so v letu 2014 uspešno prilagajala vizumsko poslovanje in se skladno s skupno evropsko časovnico vključevala v vizumski informacijski sistem - VIS, kar je pomembno vplivalo na izvajanje vizumskih postopkov, saj se poslej v vizumskih postopkih zajemajo tudi prstni odtisi. Od maja so v dani sistem vključena predstavništva v Severni in Latinski Ameriki ter Avstraliji, od septembra pa tudi predstavništva Republike Slovenije na območju Zahodnega Balkana in v Turčiji. Twinning v Srbiji, ki so ga konzularni uslužbenci ministrstva začeli izvajati v maju 2014, je praktično prvi twinning projekt, v katerem sodeluje ministrstvo in edini tovrstni projekt Slovenije v lanskem letu. Predstavnik ministrstva pod pokroviteljstvom tujega partnerja International Centre for Migration Policy Development sodeluje tudi pri projektu Enhancing Georgia's Migration Management v Gruziji, katerega namen je vzpostavitev modernega vizumskega sistema in tujske zakonodaje. Poleg tega je slovenski predstavnik kot inštruktor sodeloval na 4-dnevnem seminarju v Bratislavi, ki ga je organizirala Evropska komisija in na katerem je bila usposobljena prva skupina schengenskih ocenjevalcev za področje vizumske prakse. Slovenija se lahko pohvali z enim od sodobnejših vizumskih sistemov v Evropski uniji, saj ministrstvo vseskozi veliko pozornosti namenja nadaljnjemu razvoju in uvajanju novih tehnologij v vizumsko pa tudi siceršnjo konzularno delovanje. V letu 2014 je bil tako vizumski sistem nadgrajen z inovativnim modulom, ki upravlja s sistemom priznavanja potnih listin in je bil predstavljen na mednarodni konferenci v Kolnu. Ministrstvo je v letu 2014 doseglo možnost zastopanja s strani drugih schengenskih držav v vizumskem poslovanju na štirih dodatnih lokacijah, in sicer v Erbilu (Irak), Katmanduju (Nepal), Colombu (Šrilanka) in Santo Domingu (Dominikanska republika). Konec leta 2014 je tako bilo za vstopni schengenski vizum za Slovenijo, ob obstoječi slovenski diplomatsko-konzularni mreži, moč zaprositi na skupno 137 dodatnih lokacijah, kar je izjemnega pomena za vzpostavljanje gospodarskih, 63 kulturnih, znanstvenih in drugih mednarodnih stikov. Konzularna služba se ob izredni dinamiki delovnega procesa dnevno srečuje z nepredvidljivimi izzivi oziroma dogodki, k uspešnemu delovanju pa vsekakor prispeva stalno obveščanje in pretok informacij, izmenjava dobrih praks ter izkušenj, zato so srečanja konzularnih uslužbencev v letnih ciklusih nujna. Ob rednem letnem konzularnem posvetu za konzularne uslužbence slovenske diplomatsko-konzularne mreže je ministrstvo v oktobru 2014 organiziralo tudi ožji regionalni posvet za konzularne uslužbence veleposlaništev v državah Zahodnega Balkana in Turčije, ki je bil namenjen implementaciji vizumskega informacijskega sistema in strokovnem usposabljanju ter uspešnemu odkrivanju ponarejenih dokumentov. Udeleženci regionalnega posveta so se obenem udeležili konference Združenja upravnih delavcev Slovenije, ki je bil letos posvečen tujski in migracijski politiki. Januarja in junija 2014 je bilo izvedeno konzularno usposabljanje vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev. Ministrstvo je v letu 2014 dodatno organiziralo redna tritedenska konzularna usposabljanje za uslužbence, napotene na konzularna delovna mesta slovenskih predstavništev, kjer je pogoj za zasedbo delovnega mesta uspešno opravljen konzularni izpit. Izkušnje kažejo, da se s tem prispeva k večji kakovosti in strokovnosti slovenske konzularne službe. Konzularni izpit je v letu 2014 uspešno opravilo 24 slovenskih diplomatov. DIPLOMATSKI PROTOKOL V letu 2014 se je zvrstilo več kakor sto protokolarnih dogodkov, pri katerih je Diplomatski protokol poskrbel za organizacijo, izvedbo ali vodenje, med katerimi sta bila dva uradna in pet delovnih obiskov ministrov za zunanje zadeve tujih držav. Najbolj obsežen je bil deveti Strateški forum Bled, ki ga je ministrstvo organiziralo v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost. Ministrstvo je vodilo številne postopke izdaje agremajev tujim veleposlanikom in soglasij za tuje obrambne atašeje ter pripravljalo predaje poverilnih pisem tujih veleposlanikov. Prav tako je pripravljalo poverilna pisma slovenskih veleposlanikov in eksekvature za tuje konzularne funkcionarje. Sodelovalo je pri nekaj sto najavah tujih delegacij in sprejemih tujih diplomatskih predstavništev, diplomatske pošte in potovanjih ministra za zunanje zadeve ter drugih slovenskih predstavnikov v tujino. Visokim slovenskim predstavnikom je posredovalo nekaj sto pisem visokih tujih predstavnikov. Diplomatski protokol je skrbel za izvajanje določb notranjih pravnih predpisov RS, kot tudi mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo privilegije in imunitete diplomatskih predstavništev, konzulatov, mednarodnih organizacij in predstavništev mednarodnih organizacij ter njihove člane v RS ter jim s tem omogočil funkcionalno in nemoteno delovanje in bivanje v RS. Obravnaval je tudi več primerov uveljavljanja imunitet v skladu s kodificiranim sodobnim diplomatskim pravom in izdal diplomatske, službene in konzularne izkaznice, izkaznice za častne konzularne funkcionarje ter osnovna potrdila o oprostitvi davkov. 64 MEDNARODNO SODELOVANJE V KULTURI 11 V skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, Nacionalnim programom za kulturo, Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, Resolucijo Sveta o evropski agendi za kulturo, sklepi Evropskega sveta junija 2008, sklepi Sveta EU o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic ter zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami spodbujamo sodelovanje ustvarjalcev v umetnosti in kulturi, njihovo povezovanje z Evropsko unijo in njeno soseščino ter širšo promocijo njihovega ustvarjanja. Pri tem glede na usmeritve omenjenih dokumentov podpiramo zlasti razvoj trajnega sodelovanja s civilno družbo in njihove samonikle pobude. S spodbujanjem sodelovanja, medkulturnega dialoga, spoštovanjem kulturne raznolikosti znotraj držav članic EU in med njimi, spodbujanjem mobilnosti umetnikov, umetniških del in zbirk ter z upoštevanjem načel evropske sosedske politike želimo prispevati k čim večji pretočnosti zunanje meje Evropske unije ter k dialogu med civilizacijami. Ne gre več le za koncept izvoza slovenske kulture, pač pa za tvorno sodelovanje, koprodukcije in soustvarjanje svetovne kulturne krajine. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 26/2011) smo skupaj z Ministrstvom kulturo soodločali pri sofinanciranju kulturnih projektov. V četrtem letu skupnega sofinanciranja kulturnih projektov smo omogočili izvedbo 151 odmevnih kulturnih projektov, ki so obsegali različna umetniška področja. Osnovno vodilo pri sofinanciranju kulturnih projektov je spodbuditi trajnejše oblike sodelovanja med ustvarjalci. Ministrstvi sta pri krepitvi mednarodnega sodelovanja in vidnosti slovenske umetnosti in kulture v tujini sodelovali tudi z Uradom za komuniciranje, Slovenskim filmskim centrom, Javno agencijo za knjigo, RTV Slovenijo, Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Fundacijo Brumen, društvom Ljudmila in številnimi drugimi deležniki. Diplomatsko-konzularna predstavništva so nudila pomoč pri izvedbi številnih kulturnih projektov in dogodkov. O projektih so redno seznanjali javnost z objavami na spletnih straneh, družbenih omrežjih, v medijih in z objavami na slovenskem spletnem portalu www.culture.si v angleškem jeziku. S tem so nedvomno dodali svoj delež pri krepitvi prepoznavnosti slovenske umetnosti in njeni učinkoviti predstavitvi v mednarodnem prostoru. Veleposlaništva so nudila pomoč in sodelovala z 52 slovenskimi ustvarjalci, ki so bili izbrani na javnem razpisu Ministrstva za kulturo za bivanje in delovanje v umetniških rezidencah na Dunaju, Berlinu, New Yorku in Londonu. Z nekaterimi ustvarjalci so organizirali tudi predstavitve njihovega dela za različne ciljne javnosti. Veleposlaništvo RS v Londonu je konec leta začelo z izvajanjem projekta AIR Talks (Artist in Residence Talks) z namenom bolj ciljne predstavitve ustvarjalcev in njihovemu mreženju. Posebno pozornost namenjamo uveljavljanju in krepitvi rabe slovenskega jezika kot enega uradnih jezikov Evropske unije, spodbujanju rabe in učenja slovenskega jezika v zamejstvu in po svetu, kjer živijo Slovenci in slovenske skupnosti ter širše. Diplomatsko-konzularna predstavništva so skupaj z lektorati slovenščine organizirali različne dogodke, literarne večere, koncerte in filmske večere. V letu 2014 smo slavnostno obeležili kar dve 100-letnici delovanja lektoratov slovenskega jezika v Neaplju in Pragi. V okviru programa Slovenščina na tujih univerzah, ki povezuje približno 60 univerz po svetu in deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so v letu 2014 pripravili mednarodni kulturni projekt, tokrat pod naslovom Svetovni dnevi slovenskega jezika. Projekt je bil izveden v obliki različnih dogodkov (tematskih večerov, dnevov odprtih vrat, jezikoslovnih konferenc itn.) na tujih univerzah v tednu od 1. do 5. decembra 2014. Njegov cilj je bil tuji univerzitetni in širši javnosti predstaviti slovenski jezik v sodelovanju učiteljev in študentov slovenščine na univerzah po svetu. V ta namen so študenti in učitelji na lektoratih slovenščine po svetu prevedli knjižico Žepna slovenščina v kar 22 tujih jezikov: angleščino, argentinsko španščino, bolgarščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, japonščino, kitajščino, litovščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, nizozemščino, poljščino, portugalščino, romunščino, ruščino, slovaščino, srbščino, španščino in ukrajinščino. 100 let delovanja lektorata slovenskega jezika v Pragi Foto: Andrej Šurla 66 S pomočjo Slovenskega filmskega centra smo omogočili projekcije slovenskih filmov na številnih EU filmskih festivalih v tretjih državah in državah članicah EU ter izvedli Dneve slovenskega filma v Čilu in na Finskem. Leto 2014 je bilo izjemno za slovenski film, saj se je celovečerni filmski prvenec Razredni sovražnik režiserja in scenarista Roka Bička uvrstil med tri finaliste za nagrado Lux, ki jo enkrat na leto podeljuje Evropski parlament. Vse tri filme so predvajali v vseh državah članicah Evropske unije s podnapisi v vseh 24 uradnih jezikih. Zmagovalca, poljski film Ida Pawla Pawlikowskega, so izglasovali člani Evropskega parlamenta, nagrada Lux pa je bila podeljena 17. decembra v Strasbourgu. SLOVENŠČINA JE ROMANTIČNA. SLOVENE IS ROMANTIC. onadva sedita tfwyare sitting oni sedijo ttieyaie ätting Novembra je začel delovati interaktivni zemljevid sveta Culture.si (http://worldmap.culture.si), ki celovito prikazuje dejavnost in vpetost slovenske kulture in umetnosti v soustvarjanje svetovne kulturne krajine od leta 2010 dalje. Zato smo v pregledu mednarodnega sodelovanja v kulturi v letu 2014 omenili le najpomembnejše dogodke, saj vas vabimo, da si v interaktivnem zemljevidu sami poiščete dogodke po zvrsteh, letih in državah. Razglednica Romantična dvojina Foto: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Interaktivni zemljevid sveta Culture.si (http://worldmap.culture.si) 67 JAVNA DIPLOMACIJA IN ODNOSI Z JAVNOSTMI 12 JAVNA DIPLOMACIJA V skladu z reorganizacijo v letu prej, je bila tudi letos javna diplomacija umeščena v Sektor za javno diplomacijo in bilateralno gospodarsko sodelovanje - Direktorat za gospodarsko diplomacijo. S tem je bila nadalje okrepljena njena vloga in ciljno usmerjanje v podporo prizadevanj za pomoč slovenskemu gospodarstvu in njegovi promociji. Ker sta prepoznavnost in uspešnost nastopa na tujih trgih tesno povezana sklopa je bil poudarek dan tako splošni promociji kot tudi poudarkom na posamezne segmente: od turizma do industrijskega oblikovanja kot specifičnega razločevalnega znaka. Oddelek za javno diplomacijo je v minulem letu tesno sodeloval z drugimi institucijami, ki skrbijo za promocijo države (Spirit, Ukom), načrtoval in usmerjal promocijske dejavnosti diplomatsko-konzularnih predstavništev ter jih oskrboval s promocijskimi gradivi. Uspešnost gospodarstva je odločilni dejavnik, ki vpliva na javno podobo Slovenije v tujini in obratno - javna podoba je tesno odvisna od uspešnega gospodarskega nastopa. V prihodnje bi tako veljalo nadgraditi delovanje v smislu promocije vrednot, ki posredno govorijo o uspešni in propulzivni državi: promocija mednarodno priznanih slovenskih znanstvenikov, kulturnikov, športnikov, odmevnih start-up podjetij itd. Ministrstvo je tudi v letu 2014 obveščalo domače in tuje javnosti o aktualnih temah povezanih z dejavnostmi diplomacije, s poudarkom na uresničevanju zunanje politike Republike Slovenije, njenem sodelovanju z drugimi državami, stališčih do posameznih zunanjepolitičnih vprašanj ter odgovarjalo na vprašanja medijev in javnosti, analitično spremljala odzive domačih in tujih javnosti ter medijev na zunanjepolitično dejavnost Slovenije in izvajalo ustrezne komunikacijske aktivnosti. Na spletni strani ministrstva je bilo v letu 2014 objavljenih 417 sporočil za javnost. Ministrstvo je s kreativno uporabo spletnih tehnologij predstavljalo svoje dejavnosti in krepilo dialog s strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami in posamezniki ter skrbelo za svojo prisotnost na svetovnem spletu. Pripravilo je tudi usmeritve diplomatsko - konzularnim predstavništvom za uporabo družbenih medijev in skrbelo za vsebinsko in tehnično podporo pri oblikovanju in uporabi njihovih spletnih strani ter vsestranskem komuniciranju posameznih slovenskih predstavništev v tujini. Statistika kaže, da si je uradno spletno stran ministrstva v letu 2014 med delavniki v povprečju ogledalo 700 ljudi na dan, povprečno trajanje obiska je bilo slabih pet minut. Od tega je 50 odstotkov obiskovalcev iz Slovenije, sledijo nemški obiskovalci s 35 odstotki in portugalski s sedmimi odstotki. Rednih bralcev je 80 odstotkov, 20 odstotkov uporabnikov pa je spletno stran obiskalo prvikrat. Ob dela prostih dnevih je bilo na spletni strani približno 200 uporabnikov na dan. Obisk je trajal v povprečju dve minuti in pol. Število sledilcev Twitter računa ministrstva za zunanje zadeve @MZZRS je v zadnjem letu naraslo za 89 odstotkov, z 2380 na 4496. Ministrstvo je v tem letu objavilo 1259 twitov. V okviru raziskave Twiplomacy je @MZZRS zasedel 30. mesto po interaktivnosti, torej po povezanosti s svojimi sledilci in tistimi, ki jim sledi ministrstvo (vir: Twiplomacy Study 2014 na http://twiplomacy.com/blog/twiplomacy-study-2014-update/ ). Ministrstvo spremlja tudi Twitter profile diplomatsko -konzularnih predstavništev. Trenutno jih je na Twitterju aktivnih 44. Facebook stran Slovenian Ministry of Foreign Affairsje tudi v letu 2014 pridobila nove všečkarje/prijatelje/sledilce. Njihovo število se je povečalo za več kot 60 odstotkov in preseglo 960. V letu 2014 je svojo stran na novo odprlo 17 diplomatsko - konzularnih predstavništev. Ob koncu leta jih je bilo na Facebook-u dejavnih 37. 69 SEKRETARIAT MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE 13 FINANČNO POSLOVANJE1 Ministrstvo za zunanje zadeve je imelo za izvajanje svojih programov v proračunu za leto 2014 zagotovljenih 88.978.669 evrov. Od tega je bilo porabljenih 85.884.600 evrov oziroma 96,52 odstotka veljavnega proračuna. Dejavnosti ministrstva so se izvajale preko štirih programov: • Politična diplomacija in konzularne storitve: Iz tega programa so bile financirane obveznosti za delovanje notranje službe vključno z aktivnostmi posameznih direktoratov, obveznosti za delovanje mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini, plačila članarin mednarodnim organizacijam ter investicije. Za izvajanje programa je bilo v proračunu zagotovljenih 71.177.624 evrov, od tega je bilo realiziranih 68.352.503 evrov oziroma 96,03 odstotka veljavnega proračuna. V okviru programa so bila realizirana tudi sredstva iz Sklada za meje v skupni višini 509.016 evrov. • Gospodarska diplomacija: Za izvajanje programa je bilo v proračunu zagotovljenih 8.026.897 evrov, od tega je bilo realiziranih 7.895.241 evrov oziroma 98,36 odstotka veljavnega proračuna. Za plače ekonomskih svetovalcev na ministrstvu in diplomatsko-konzularnih predstavništvih je bilo porabljenih 2.501.821 evrov. Sredstva so bila porabljena tudi za obiske gospodarskih delegacij, zasedanja mešanih komisij in konkretne projekte pomoči gospodarstvu. Iz naslova obveznosti do mednarodnih organizacij je bilo Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OEDC) poravnanih 2.774.698 evrov za leto 2014 in 2.441.180 evrov za leto 2013. • Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč: Za izvajanje programa je bilo v proračunu zagotovljenih 9.671.456 evrov, od tega je bilo realiziranih 9.567.427 evrov oziroma 98,92 odstotka veljavnega proračuna. Plačilo prispevka v Evropski razvojni sklad je znašalo 5.659.755,80 evra. • Programi v kulturi in mediji: Iz tega programa so bile financirane aktivnosti na področju zunanje kulturne politike. Za ta namen je bilo v proračunu zagotovljenih 102.693 evrov, od tega je bilo realiziranih 69.429 evrov oziroma 67,6 odstotka veljavnega proračuna. Nizka realizacija je posledica zaostrenih razmer ob koncu proračunskega leta. stroški gospodarske diplomacije; 177.540 € 0,21% investicije; 835.402€; 0,97% obveznosti na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja; 3.179.485€; 3,70% obveznosti do mednarodnih organizacij; 23.920.483^ €; 27,85% .namenska sredstva; 938.612€; 1,09% Plače MZZ in DPK; 31.413.268 €; 36,58% ostali materialni stroški MZZ, arbitraže in stroški aktivnosti direktoratov; 4.478.143 €; 5,21% materialni stroški DKP in pogodbene obveznosti DKP; 20.872.574€; 24,30% stroški izvajanja kulturnih projektov; 69.086 €; 0,08% Realizacija proračuna za leto 2013 po namenu Programi v Gospodarska kulturi in diplomacija; mediji; 7.895.241; 69.429; 0,08% [ 9,19% Mednarodno / razvojno sodelovanje in humanitarna pom oč; 9.567 427; 11,14% Politična ^^diplomacija in konzularne storitve; 68.352.503; 79,59% Realizacija za leto 2014 po programih V letu 2014 je Finančno-računovodska služba spremljala izvajanje 251 izvajalskih, 54 avtorskih, 5 podjemnih pogodb in 3 pogodbe o opravljanju občasnega dela ter izvajanje 22 finančno ovrednotenih programov. Od tega je bilo v letu 2014 na novo sklenjenih 116 izvajalskih pogodb, 31 avtorskih, 1 podjemna, 3 pogodbe o občasnem delu, 9 sporazumov za bilateralno tehnično pomoč in 7 pogodb z javnimi uslužbenci za izvajanje bilateralne tehnične pomoči. Plačanih je bilo 9.481 računov in izdanih 2.058 potnih nalogov (842 za območje Republike Slovenije in 1216 za tujino). Finančno računovodska služba je mesečno spremljala porabo finančnih sredstev po posameznem diplomatsko - konzularnem predstavništvu (skupaj 52 diplomatsko - konzularnih predstavništev). Ministrstvo ima na svojih diplomatsko - konzularnih predstavništvih sklenjenih okoli 1.300 pogodb. V letu 2014 je bilo izvedenih enajst sej finančne komisije. 1 Podatki o realizaciji proračuna in stanju veljavnega proračuna, ki so zajeti v poročilu, še niso dokončni, ker Ministrstvo za finance še ni pripravilo končnih podatkov, zato si pridržujemo pravico do kasnejših popravkov. 71 KADROVSKE ZADEVE Na Ministrstvu za zunanje zadeve je bilo 31. decembra 2014 zaposlenih 648 uslužbencev (61 odstotkov žensk in 39 odstotkov moških), vključno z zaposlenimi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnih uslužbencev zaradi bolniške odsotnosti, porodniškega dopusta ali mirovanja (14 uslužbencev) in 3 uslužbenci, ki so zaposleni za čas dela Projektne enote za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem. V notranji službi je zaposlenih 403 uslužbencev (62 odstotkov), v zunanji službi pa 245 uslužbencev (38 odstotkov). Delovno razmerje je v letu 2014 prenehalo 32 uslužbencem, od tega 14 zaposlenim za nedoločen čas in 18 zaposlenim za določen čas. Upokojilo se je 8 uslužbencev, 14 uslužbencem je bilo zagotovljeno mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Izobrazbena struktura zaposlenih je bila v ministrstvu leta 2014 naslednja: 20 uslužbencev z doktoratom, 118 z magisterijem, 4 s specializacijo, 381 z univerzitetno stopnjo izobrazbe, 39 z visoko strokovno izobrazbo, 16 z višjo izobrazbo, 64 s 61% 39% moški ženske Razmerje zaposlenih po spolu srednješolska izobrazba; višja 10% izobrazba 2% visoka strokovna izobrazba; 6% nctalrv 1% doktorat; 3% magisterij ali .specializacija; 19% srednješolsko izobrazbo ter 6 z izobrazbo, ki je nižja od srednješolske. V tujini je delovalo 52 diplomatsko-konzularnih predstavništev, od tega 37 veleposlaništev, 7 stalnih predstavništev, 5 generalnih konzulatov, 1 konzulat in 1 gospodarski urad in 1 urad. Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini je bilo razporejenih 245 uslužbencev, od tega 35 administrativno-tehničnih uslužbencev in 210 diplomatov. Na 21 diplomatskih predstavništvih so razporejeni diplomati, ki se ukvarjajo izključno z ekonomskim področjem (na preostalih predstavništvih te naloge opravljajo drugi diplomati). Za obrambno področje je bilo v diplomatskih predstavništvih razporejenih 40 uslužbencev Ministrstva za obrambo (9 obrambnih atašejev v veleposlaništvih in 12 obrambnih predstavnikov v stalnih predstavništvih). Obrambni ataše iz Ljubljane nerezidenčno pokriva tri države. Na dveh diplomatskih predstavništvih sta službovala dva policijska atašeja. Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini je 184 oseb zaposlenih kot lokalna delovna sila, od tega jih 100 opravlja tajniška, administrativna, korespondentska, receptorska, finančna, prevajalska in konzularna opravila, 45 oseb opravlja dela voznika, kurirja, vzdrževalca, oskrbnika, vrtnarja, 32 oseb je zaposlenih za čiščenje poslovnih prostorov, 7 pa jih opravlja strokovno delo. V letu 2014 je bilo odprtih 8 konzulatov na čelu s častnimi konzuli, 2 generalna konzulata, ki ju vodita častna generalna konzula. Imenovanih je bilo 9 častnih konzulov ter 3 častni generalni konzuli. Republika Slovenija je v letu 2014 zaprla 2 konzulata, ki sta ju vodila častna konzula. Razrešeni so bili 2 častna konzula ter 1 častni generalni konzul. Slovenija ima skupno 18 konzulatov na čelu s častnimi generalnimi konzuli in 92 konzulatov na čelu s častnimi konzuli univerzitetna izobrazba; 59% Izobrazbena struktura zaposlenih 72 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE POLITIČNI DIREKTOR -SLUŽBA ZA SKUPNO ZUNANJO IN VARNOSTNO POLITIKO (ZPD) PROJEKTNA ENOTA ZA PRIPRAVO ZAGOVORA PRED ARBITRAŽNIM SODIŠČEM (ZAS) GLAVNI DIPLOMATSKI NADZORNIK (ZGI) SLUŽBA ZA NOTRANJO REVIZIJO (ZNR) SEKRETARIAT (ZSE) DIREKTORAT ZA BILATERALO IN EVROPSKE ZADEVE (ZDB) DIREKTORAT ZA GOSPODARSKO DIPLOMACIJO (ZDG) DIREKTORAT ZA MEDNARODNO PRAVO IN ZAŠČITO INTERESOV (ZDJ) DIREKTORAT ZA MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE IN HUMANITARNO POMOČ (ZDH) DIREKTORAT ZA GLOBALNE ZADEVE IN POLITIČNO MULTILATERALO (ZDM) SEKTOR ZA SEVERNO IN LATINSKO AMERIKO TER KARIBE (ZAM) SEKTOR ZA AFRIKO, BLIŽNJI VZHOD, AZIJO IN OCEANIJO (ZIE) SEKTOR ZA VZHODNO EVROPO IN SREDNJO AZIJO (ZVE) SEKTOR ZA ŠIRITEV IN JUGOVZHODNO EVROPO (ZJV) SEKTOR ZA EVROPSKE POLITIKE I (ZP1) SEKTOR ZA EVROPSKE POLITIKE II (ZP2) SEKTOR ZA JAVNO DIPLOMACIJO IN BILATERALNO GOSPODARSKO SODELOVANJE(ZGB) J SEKTOR ZA GOSPODARSKO PROMOCIJO (ZPG) SEKTOR ZA SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE (ZIZ) SEKTOR ZA MEDNARODNO PRAVO (ZMP) KONZULARNI SEKTOR (ZKO) SEKTOR ZA POLITIKE ^MEDNARODNEGA RAZVOJNEGA SODELOVANJA (ZRA) SEKTOR ZA IZVAJANJE MEDNARODNEGA RAZVOJNEGA SODELOVANJA IN HUMANITARNO POMOČ (ZHP) DIPLOMATSKI PROTOKOL (ZDP) SEKTOR ZA MEDNARODNE ORGANIZACIJE (ZMO) SEKTOR ZA ČLOVEKOVE PRAVICE (ZCP) SEKTOR ZA VARNOSTNO POLITIKO (ZVP) ORGANIGRAM MINISTRSTVA PREVAJALSKA SLUŽBA (ZPS) SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO (ZIN) V. ^ SLUŽBA ZA POSLOVANJE Z DOKUMENTARNIM GRADIVOM [Z D K) KADROVSKA SLUŽBA (ZKD) FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA (ZFR) VARNOSTNO -LOGISTIČNA SLUŽBA (ZVL) SLUŽBA ZA PRAVNE ZADEVE IN JAVNA NAROČILA (ZPR) V._/ PREDSTAVNIKI MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE, NAPOTENI V MEDNARODNE ORGANIZACIJE Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je imelo konec leta 2014 v mednarodne organizacije in mednarodne civilne misije napotene 4 predstavnike, ki so delovali: na sedežu Evropske službe za zunanje delovanje v Bruslju, na delegaciji Evropske unije v Beogradu, v posebni opazovalni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi - OVSE v Ukrajini ter pri uradu predsednika 69. zasedanja Generalne skupščine OZN. Predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije je bil v okviru programa usposabljanja mladih strokovnjakov na delegacijah Evropske unije (t. i. program Junior Professionals in the EU Delegations) napoten na delegacijo Evropske unije v Gvatemali. V Evropski službi za zunanje delovanje je pogodbeno delovalo 11 predstavnikov ministrstva, med katerimi je treba izpostaviti zlasti vodjo Pisarne Evropske unije v Prištini, vodjo Delegacije Evropske unije v Podgorici ter tiskovno predstavnico kabineta visoke predstavnice v Bruslju. V letu 2014 so se predstavniki ministrstva udeležili štirih misij opazovanja volitev pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi: predčasnih parlamentarnih volitev v Makedoniji (27. 4. 2014), splošnih volitev v Bosni in Hercegovini (12. 10. 2014), predčasnih parlamentarnih volitev v Ukrajini (26. 10. 2014) in parlamentarnih volitev v Moldaviji (30. 11. 2014), prav tako pa so se štirje predstavniki ministrstva udeležili dveh misij opazovanja predčasnih predsedniških (maj 2014) in parlamentarnih (oktober 2014) volitev v Ukrajini, ki so bile organizirane prav tako s strani Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, vendar v celoti financirane s strani Evropske unije Pri drugih tovrstnih opazovalnih misijah volitev predstavniki ministrstva niso sodelovali, predstavnica ministrstva pa se je kot kratkoročna opazovalka udeležila tudi ene od skupaj devetih misij opazovanja volitev, ki jih je v letu 2014 organizirala in v celoti financirala Evropska unija (misije opazovanja tripartitnih volitev v Malaviju maja 2014). Ministrstvo je bilo dejavno pri pripravi predpisov in splošnih aktov. Na področju notranje organizacije dela je ministrstvo pripravilo več splošnih aktov, s katerimi se ustrezno urejajo in posodabljajo notranji postopki in organizacija dela v ministrstvu: • Navodilo o delu Kadrovske komisije Ministrstva za zunanje zadeve, • Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji in • Navodilo o upravljanju umetnostne zbirke Ministrstva za zunanje zadeve. Ministrstvo je pripravilo tudi predlog Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, ki pa do konca leta 2014 še ni bil v celoti medresorsko usklajen. V skladu s predpisi je pripravljalo vladna gradiva v zvezi z vprašanji notranjega prava, predloge vlog v delovnopravnih in civilnopravnih sporih, katerih stranka je in mnenja za Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije glede pritožb javnih uslužbencev. Vodilo je postopke za dostop do informacij javnega značaja in skrbelo za kataloge zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi ministrstvo. Ministrstvo je dejavno tudi na področju integritete in preprečevanja korupcije, v tem letu je sprejelo tudi posodobljeno verzijo Načrta integritete v Ministrstvu za zunanje zadeve. Na podlagi Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije je ministrstvo redno poročalo o izvedenih aktivnostih na tem področju, v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pa pripravlja tudi dodatna usposablja vseh zaposlenih. Na področju javnega naročanja je ministrstvo pričelo z dvaindvajsetimi postopki oddaje javnih naročil, od tega se štirje postopki nadaljujejo v letu 2015. Ministrstvo je dalo tudi devet pooblastil za izvedbo postopkov oddaje skupnih javnih naročil in javnih naročil po pooblastilu. V dveh primerih je ministrstvo pri oddaji javnega naročila drugemu naročniku uporabilo tudi splošno izjemo. Ministrstvo je tudi v letu 2014 v okviru razpoložljivih sredstev nadaljevalo z vzdrževanjem in obnovo nepremičnin v njegovi lasti. Na diplomatsko - konzularnih predstavništvih so bili izvedeni trije večji projekti prenov prostorov, in sicer: • prenova v požaru poškodovanih prostorov Veleposlaništva v Moskvi; • prevzem in delna prenova vile Maraviglia v Rimu; • prenova rezidence v Berlinu. PRAVNE ZADEVE IN JAVNA NAROČILA VARNOST IN LOGISTIKA 74 Poleg naštetih diplomatsko - konzularnih predstavništev so bili opravljeni manjši posegi še na 24 drugih lokacijah (zamenjava kamer, alarmnih central, vzpostavitev VOIP telefonije, ...) v tujini, v začetku leta je bil zaprt konzulat v Kazanu, tekom leta pa so bili vzpostavljeni pogoji za vključitev v depešni sistem v Milanu in Ramali. V okviru organizacije prevozov blaga in opreme med ministrstvom in diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi v tujini je bilo v letu 2014 opravljenih 73 prevozov in selitev, s prevozom opreme za športnike pa je ministrstvo zagotovilo tudi pomoč slovenski reprezentanci sodelujoči na Olimpijskih igrah v Sočiju. V letu 2014 je ministrstvo organiziralo 932 letalskih prevozov uslužbencev (od tega 394 v Bruselj). Ministrstvo je intenziviralo tudi postopke prevzemanja umetniških del, ki so na podlagi sukcesije pripadla Sloveniji. Tako so bila v 2014 iz diplomatsko - konzularnih predstavništev prepeljana 102 umetniška dela. Varnostno - logistična služba je v letu 2014 izvajalo skrbništvo nad 44 pogodbami, vzdržuje pa tudi vozni park, ki šteje 21 vozil. Poleg logističnih in investicijskih del je bilo v letu 2014 izvedenih tudi večje število varnostnih nalog. Največ aktivnosti je bilo povezanih s položajem na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter v zvezi z ukrajinsko - ruskim konfliktom. Na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije so bila prizadevanja usmerjena v zagotavljanje stalnega in brezhibnega delovanja informacijsko-komunikacijskega sistema ter v vzdrževanje in prenovo njegovih ključnih in najbolj kritičnih komponent. Prednostno so bili obravnavani tudi projekti, vezani na izpolnjevanje nacionalnih predpisov in mednarodnih obveznosti Slovenije pri povezovanju z informacijsko komunikacijskimi sistemi EU in Nata. Prenova informacijske infrastrukture na diplomatskih predstavništvih in konzulatih je bila izvedena na 28 diplomatsko-konzularnih predstavništvih (zamenjava strežnikov, delovnih postaj, komunikacijske, periferne in konzularne opreme, nadgradnja sistemske programske opreme). Na ministrstvu in predstavništvih je bilo skupaj zamenjanih 250 delovnih postaj. Izločena in v informacijskem sistemu ministrstva nefunkcionalna oprema je bila donirana zainteresiranim javnim in neprofitnim organizacijam. Služba je uspešno in brez večjih motenj delovanja nadgradila operacijske sisteme vseh centralnih strežnikov in komunikacijskih naprav. Tekoče se je izvajalo nadgrajevanje in posodabljanje e-poštnih sistemov, nadzornih sistemov, protivirusne zaščite, sistema za odkrivanje in preprečevanje vdorov, sistema za upravljanje, nadzor in varnost informacijskega sistema ipd. Uveden je bil sistem samodejnega arhiviranja elektronske pošte uporabnikov. Služba je izvajala tudi stalne dejavnosti zaščite in varovanja podatkov ter razvoja in uporabe novih rešitev Za potrebe akreditacije je bila pripravljena ustrezna dokumentacija depešnega sistema, izvedene pa so bile tudi akreditacije nekaterih EU sistemov za tajne podatke. Sistem ACID, je služba v skladu z vzpostavitvenim planom EEAS, namestila na 16 diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Projekti s področja vizumske politike in drugih konzularnih zadev so bili izvedeni v zahtevanih rokih. V okviru skupnega razvoja in širitve centralnega evropskega vizumskega sistema VIS se je nadaljeval razvoj na nacionalnem sistemu SI.VIS in bil uspešno vključen v produkcijsko delovanje sistema VIS in VIS Mail na veleposlaništvih Republike Slovenije v Ottawi, Washingtonu, Canberri, Tirani, Sarajevu, Skopju, Prištini, Podgorici, Beogradu in Ankari ter na generalnem konzulatu v Clevelandu, vključno z zajemom prstnih odtisov za vizume. Služba je sodelovala pri pripravi in izvedbi vrste javnih naročil s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, kjer se je vključevala predvsem pri pripravi tehničnih specifikacij in zahtev za javna naročila. Delovala je tudi v mednarodnih, medresorskih in internih delovnih in projektnih skupinah, predvsem s področja vizumske politike in s področja elektronskih komunikacij Sveta EU, kot tudi prenosa in obravnave tajnih dokumentov ter varovanja tajnih podatkov. V letu 2014 si je ministrstvo z nadgradnjami obstoječega informacijskega sistema za upravljanje z dokumenti in izvedbo niza specializiranih tematskih delavnic prizadevalo za izboljšanje poslovanja na področju upravljanja z dokumentarnim gradivom. V zadnji četrtini leta je bila največja pozornost namenjena vključitvi v sistem sprejemanja e-računov, ki je z letom 2015 obvezen za vse proračunske uporabnike. Polega primarnega dela, ki predstavlja signiranje približno 250 vhodnih dokumentov na dan v aplikacijah SPIS, Depeše ter občasno IPP, so predstavniki službe sodelovali pri nadgradnjah aplikacije Depeše ter izvajali izobraževanja za uslužbence ministrstva in drugih organov. V letu 2014 je pravico do samostojnega razpošiljanja depeš prejela Generalna policijska uprava, v depešni sistem pa sta se vključila tudi gospodarski oddelek v Sao Paulu in gospodarski urad v Milanu. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA UPRAVLJANJE Z DOKUMENTARNIM GRADIVOM DEPEŠNI SISTEM TAJNI PODATKI Oddelek za tajne podatke, Centralni register/Podregister EU in Podregister NATO je v letu 2014 distribuiral 11.808 tajnih podatkov (nacionalnih, EU in NATO) z različnimi stopnjami tajnosti in vodil 1.016 postopkov v zvezi z dovoljenji za dostop do tajnih podatkov (nacionalnih, EU in NATO). S 1.1.2014 je začel delovati e-delovodnik tajnih podatkov za evidentiranje in zagotavljanje predpisane sledljivosti tajnih podatkov v vseh notranjih organizacijskih enotah ministrstva in v zunanji službi. Vzpostavljena je bila tudi nova evidenca dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, povezana z e-delovodnikom tajnih podatkov. V obliki spletnega usposabljanja (e-učilnica) je bilo za vse uslužbence ministrstva izvedeno dodatno usposabljanje s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov. V letu 2014 so uslužbenci Oddelka za tajne podatke sodelovali pri vajah EU CME in NATO CMX, pri izvedbi projektov TAIEX, pri notranjih nadzorih glavnega diplomatskega nadzornika, v Komisiji Vlade Republike Slovenije za presojanje upravičenosti prevladujočega javnega interesa v zvezi z razkritjem podatkov, ki so določeni kot tajni (KPUPJI) ter v varnostnem odboru V letu 2014 je bilo v vladnem informacijskem sistemu EU portal objavljenih 29.199 dokumentov. Generalni sekretariat Sveta EU je Vladi Republike Slovenije preko EU portala posredoval v obravnavo in sprejem 26.357 EU dokumentov. Ministrstva in vladne službe ter Vlada Republike Slovenije in Državni zbor pa so v zvezi s temi dokumenti oblikovali 2.842 predlogov odzivnih dokumentov, ki so bili objavljeni ter usklajeni v okviru EU Portala. V letu 2014 je bilo preko EU portala sprejetih in objavljenih 1.251 odločitev. Od tega je bilo 120 stališč sprejetih na Vladi in 60 v Državnem zboru. Ministrstvo je kot administrator aplikacije Extranet (baza uradnih dokumentov Sveta EU) v letu 2014 nadzoroval dostop do spletne različice Extraneta za uslužbence državne uprave Republike Slovenije in skladno s pravili generalnega sekretariata Sveta EU vodil postopek in evidenco o njihovih odobritvah. Aplikacija je bila v letu 2014 večkrat nadgrajena in prilagojena spremenjenim postopkom v Svetu EU ter organizacijskim spremembam Vlade Republike Slovenije. Velik poudarek je dan tudi usposabljanju tako uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve kot uslužbencev ostalih ministrstev, ki pripravljajo odločitve v postopku sprejemanja aktov Sveta EU. Ministrstvo nadaljuje z evidentiranjem in digitalizacijo arhivskega gradiva v skladu s Prilogo D Sporazuma o vprašanjih nasledstva. Na podlagi zbranih predlogov za pridobitev arhivskega gradiva so predstavniki ministrstva obiskali Arhiv Jugoslavije in Diplomatski arhiv na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Srbije in pridobili pravno in tehnično dokumentacijo nekaterih diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje Jugoslavije, osebne mape Slovencev, ki so službovali v jugoslovanski diplomaciji in diplomatsko korespondenco iz obdobja med letoma 1989 in 1991. V letu 2014 je bilo v prevajalski službi prevedenih 1063 dokumentov oziroma 2606 strani besedil. Obseg rednega dela je bil v primerjavi z 2013 tako za dobrih 20 ostotkov večji. Med večjimi prevajalskimi projekti so bili: Predstavitveni dokument poročil Republike Slovenije pogodbenim telesom OZN o človekovih pravicah, 8.-11 periodično poročilo Republike Slovenije po Mednarodni konvenciji za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije in Drugo nacionalno poročilo Republike Slovenije za Univerzalni periodični pregled ter več besedil za zbirko Mednarodno pravo. V tuji jezik je bilo prevedenih 76 odstotkov dokumentov. Skladno z uveljavljeno prakso prevajalske službe je bilo opravljenih 958 notranjih pregledov prevodov. Prevajalska služba je lektorirala 821 dokumentov (1964 strani) v angleščini (66 odstotkov) in slovenščini. Služba je opravila 95 ur simultanega tolmačenja na 18 dogodkih in 127 ur konsekutivnega tolmačenja na 28 dogodkih. Ker sta v prevajalski službi zaposlena dva od treh »notranjih« tolmačev celotne državne uprave, je služba skladno z dogovorom z Generalnim sekretariatom Vlade zagotavljala tolmača tudi Uradu predsednika republike, Kabinetu predsednika Vlade, Državnemu zboru in Državnemu svetu ter več ministrstvom. Prevajalci oziroma lektorji prevajalske službe so sodelovali na 13 sestankih strokovne skupine za redakcijo slovenskih besedil mednarodnih aktov, ki se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije (50 ur). EEAS. EU PORTAL DIPLOMATSKI ARHIV 76 DVOSTRANSKI POGODBENI AKTI PODPISANI V LETU 2014 14 Ime akta Ime akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava 34 Albanija Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Republike Albanije o opravljanju pridobitne dejavnosti vzdrževanih članov družine članov diplomatskih predstavništev in konzulatov Ciper Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Ciper o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov 42 Črna Gora Ljubljana, 16.06.2014 25 Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Council of Ministers of the Republic of Albania on the gainful occupation of dependents of members of diplomatic missions and consular posts Agreement between the Government of the Ljubljana, 19.02.2014 Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Cyprus on the Exchange and Mutual Protection of Classified Information 24.12.2014 Ur.l.RS 1/15 Mednarodne pogodbe št. 1/15 neveljaven pogodbeni 22.05.2014 Ur.l.RS 46/14 01.12.2014 veljaven pogodbeni Mednarodne pogodbe št. 7/14 Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Agreement between the Government of the Ljubljana, 27.11.2014 Vlado Črne gore o izmenjavi in medsebojnem Republic of Slovenia and the Government of varovanju tajnih podatkov Montenegro on the Exchange and Mutual Protection of Classified Information Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Evropska banka za obnovo in razvoj 3( 1i Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Evropsko banko za obnovo in razvoj o ustanovitvi in dejavnostih rezidenčne pisarne Evropske banke za obnovo in razvoj v Republiki Sloveniji Evropska investicijska banka Poroštvena pogodba med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za obveznosti iz tretjega okvirnega kredita, ki ga najame Eko sklad Italija Sporazum med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o črti državne meje na reguliranem odseku potoka Čubnica/Barbucina v V. mejnem sektorju 1: Koreja, Republika Agreement between the Government of the Ljubljana, 23.07.2014* Republic of Slovenia and the European Bank for Reconstruction and Development on the Establishment and Activities of the Resident Office of the European Bank for Reconstruction and Development in the Republic of Slovenia Eco Fund III Guarantee Agreement between Ljubljana*, 14.05.2014 the Republic of Slovenia and the European Investment Bank Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Trst, 04.12.2014 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni 7 Ime akta Ime akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Koreje o gospodarskem sodelovanju Sporazum med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za narodno obrambo Republike Litve o sodelovanju na obrambnem področju 20 Madžarska Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske o spremembi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o vojaškem sodelovanju na področju letalstva in zračne obrambe 10 Makedonija Sporazum o spremembi in dopolnitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo Sporazum o spremembi Administrativnega sporazuma o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo 23 Moldova Protokol med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Moldove o izvajanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldovo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja 1 Sao Tome in Principe Skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Sao Tome in Principe 1 Somalija Agreement between the Government of the Seul, 11.04.2014 Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Korea on Economic Cooperation Agreement between the Ministry of Defence Vilna, 03.04.2014 of the Republic of Slovenia and the Ministry of National Defence of the Republic of Lithuania concerning Co-operation in the Field of Defence Ur.l.RS Ur.l.RS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni Kecskemét, 17.01.2014 22.05.2014 Ur.l.RS 46/14 Mednarodne pogodbe št. 7/14 04.10.2014 veljaven pogodbeni Ljubljana, 30.01.2014 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Ljubljana, 30.01.2014 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Protocol between the Government of the Brdo pri Kranju, Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Republic of Slovenia and the Government of 11.11.2014 the Republic of Moldova on the implementation of the Agreement between the European Community and the Republic of Moldova on the readmission of persons residing without authorisation Joint Communique on the Establishment of New York, 10.04.2014 10.04.2014 veljaven pogodbeni Diplomatic Relations between the Republic of Slovenia and Sao Tome and Principe Ime akta Ime akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Somalijo 32 Španija Sporazum med Republiko Slovenijo in Kraljevino Španijo o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov 6 Turkmenistan Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Turkmenistana o gospodarskem sodelovanju 5'Združene države Amerike Sporazum med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA Memorandum o spremembah Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o Fulbrightovem programu izmenjav Sporazum o nabavi in vzajemnih storitvah (USA - SVN02) med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Združenih držav Amerike Joint Communique on the Establishment of Bruselj, 03.04.2014 03.04.2014 veljaven pogodbeni Diplomatic Relations between the Republic of Slovenia and the Federal Republic of Somalia Agreement between the Republic of Madrid, 12.10.2014 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Slovenia and the Kingdom of Spain on the Exchange and Mutual Protection of Classified Information Agreement between the Government of the Ašhabat, 22.07.2014 26.08.2014 Ur.l.RS 70/14 05.11.2014 veljaven pogodbeni Republic of Slovenia and the Government of Mednarodne Turkmenistan on Economic Cooperation pogodbe št. 10/14 Agreement between the Republic of Ljubljana, 27.03.2014 Slovenia and the United States of America on Cooperation in the Field of Defense and Military Relations Agreement between the Government of the Ljubljana, 02.06.2014 Republic of Slovenia and the Government of the United States of America to Improve International Tax Compliance and to Implement FATCA Memorandum Amending the Memorandum Ljubljana, 04.09.2014 of Understanding between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the United States concerning the Fulbright Exchange Program Ur.l.RS neveljaven pogodbeni 19.06.2014 Ur.l.RS 49/14 01.07.2014 veljaven pogodbeni Mednarodne pogodbe št. 8/14 Acquisition and Cross-servicing agreement (USA - SVN-02) between the Ministry of Defense of the Republic of Slovenia and the Department of Defense of the United States of America 10.12.2014 Ur.l.RS Ur.l.RS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni DIPLOMATSKA IN KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2014 15 DIPLOMATSKO IN KONZULARNO PREDSTAVNIŠTVO SPLETNA STRAN TWITTER FACEBOOK VELEPOSLANIŠTVO ANKARA http://ankara.veleposlanistvo.si/ @SLOinTUR Slovenian Embassy Ankara / Slovenya Cumhuriyeti Bûyûkelçiligi Ankara VELEPOSLANIŠTVO ATENE http://atene.veleposlanistvo.si/ @SLOinGRE VELEPOSLANIŠTVO BEOGRAD http://beograd.veleposlanistvo.si/ @SLOinSRB VELEPOSLANIŠTVO BERLIN http://berlin.veleposlanistvo.si/ @SLOinGER Slovensko veleposlaništvo v Berlinu / Slowenische Botschaft in Berlin VELEPOSLANIŠTVO BERN http://bern.embassy.si/ @SLOinSUI Veleposlaništvo RS v Bernu / Embassy of the Republic of Slovenia in Bern VELEPOSLANIŠTVO BRATISLAVA http://bratislava.veleposlanistvo.si/ @SLOinSVK Velvyslanectvo Slovinskej republiky / Veleposlaništvo Republike Slovenije VELEPOSLANIŠTVO BRASILIA http://brasilia.embassy.si/ @SLOinBRA Embaixada da Eslovênia em Brasilia VELEPOSLANIŠTVO BRUSELJ http://bruselj.veleposlanistvo.si/ @SLOinBEL VELEPOSLANIŠTVO BUDIMPEŠTA http://budimpesta.veleposlanistvo.si/ @SLOinHUN Veleposlaništvo Slovenije v Budimpešti - Szlovén Köztarsasag Nagykôvetsége VELEPOSLANIŠTVO BUENOS AIRES http://buenosaires.veleposlanistvo.si/ @SLOinARG Embajada de Eslovenia en Buenos Aires VELEPOSLANIŠTVO BUKAREŠTA http://bukaresta.veleposlanistvo.si/ @SLOinROU VELEPOSLANIŠTVO CANBERRA http://canberra.veleposlanistvo.si/ @SLOinAUS VELEPOSLANIŠTVO DEN HAAG http://haag.veleposlanistvo.si/ @SLOinNED VELEPOSLANIŠTVO DUNAJ http://dunaj.veleposlanistvo.si/ @SLOinAUT Slovensko veleposlaništvo na Dunaju / Slowenische Botschaft in Wien VELEPOSLANIŠTVO KAIRO http://kairo.veleposlanistvo.si/ @SLOinEGY Slovensko veleposlaništvo v Kairu / Slovenian Embassy in Cairo VELEPOSLANIŠTVO KIJEV http://kijev.veleposlanistvo.si/ @SLOinUKR Embassy of the Republic of Slovenia in Kyiv VELEPOSLANIŠTVO KOPENHAGEN http://kopenhagen.veleposlanistvo.si/ @SLOinDEN Embassy of the Republic of Slovenia in Copenhagen VELEPOSLANIŠTVO LONDON http://london.veleposlanistvo.si/ @SLOinUK Embassy of Slovenia in London VELEPOSLANIŠTVO MADRID http://madrid.veleposlanistvo.si/ @SLOinESP Veleposlaništvo RS v Madridu - Embajada de Eslovenia en Madrid VELEPOSLANIŠTVO MOSKVA http://moskva.veleposlanistvo.si/ @SLOinRUS Embassy of Slovenia in Moscow VELEPOSLANIŠTVO NEW DELHI http://newdelhi.veleposlanistvo.si/ @SLOinIND VELEPOSLANIŠTVO OTTAWA http://ottawa.veleposlanistvo.si/ @SLOinCAN Embassy of the Republic of Slovenia in Ottawa, Canada VELEPOSLANIŠTVO PARIZ http://pariz.veleposlanistvo.si/ @SLOinFRA Veleposlaništvo RS v Parizu / Ambassade de la Slovénie à Paris VELEPOSLANIŠTVO PEKING http://peking.veleposlanistvo.si/ @SLOinCHN 82 DIPLOMATSKO IN KONZULARNO PREDSTAVNIŠTVO SPLETNA STRAN TWITTER FACEBOOK VELEPOSLANIŠTVO PODGORICA http://podgorica.veleposlanistvo.si/ @SLOinMNE Slovenian Embassy Podgorica VELEPOSLANIŠTVO PRAGA http://praga.veleposlanistvo.si/ @SLOinCZE Embassy of Slovenia in Prague / Velvyslanectvi Republiky Slovinsko v Praze VELEPOSLANIŠTVO PRIŠTINA http://pristina.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Slovenije v Prištini / Embassy of Slovenia in Pristina VELEPOSLANIŠTVO RIM http://rim.veleposlanistvo.si/ @SLOinITA Slovensko veleposlaništvo v Rimu/Ambasciata slovena a Roma VELEPOSLANIŠTVO SARAJEVO http://sarajevo.veleposlanistvo.si/ @SLOinBIH Veleposlaništvo Slovenije V Sarajevu VELEPOSLANIŠTVO SKOPJE http://skopje.embassy.si/ @SLOinMKD Slovenian Embassy Skopje VELEPOSLANIŠTVO TEL AVIV http://telaviv.veleposlanistvo.si/ @SLOinISR Slovenia in Israel VELEPOSLANIŠTVO TIRANA http://tirana.veleposlanistvo.si/ @SLOinALB VELEPOSLANIŠTVO TOKIO http://tokio.veleposlanistvo.si/ @SLOinJPN Slovenian Embassy Tokyo VELEPOSLANIŠTVO VARŠAVA http://varsava.veleposlanistvo.si/ @SLOinPOL VELEPOSLANIŠTVO VATIKAN http://vatikan.veleposlanistvo.si/ @SLOinHollySee VELEPOSLANIŠTVO WASHINGTON http://washington.veleposlanistvo.si/ @SLOinUSA Slovenian Embassy Washington VELEPOSLANIŠTVO ZAGREB http://zagreb.veleposlanistvo.si/ @SLOinCRO Slovenian Embassy Zagreb STALNO PREDSTAVNIŠTVO EU BRUSELJ http://bruselj.predstavnistvo.si/ @SLOinEU Permanent Representation of the Republic of Slovenia to the EU STALNO PREDSTAVNIŠTVO NATO BRUSELJ http://bruselj.misija.si/ @SloveniaNATO STALNO PREDSTAVNIŠTVO OVSE DUNAJ http://dunaj.predstavnistvo.si/ @SLOtoUNVienna STALNO PREDSTAVNIŠTVO OZN NEW YORK http://newyork.predstavnistvo.si/ @SLOtoUN Permanent Mission of the Republic of Slovenia to the United Nations STALNO PREDSTAVNIŠTVO SE STRASBOURG http://strasbourg.predstavnistvo.si/ @SLOtoCoE Permanent Representation of Slovenia to the Council of Europe - Strasbourg STALNO PREDSTAVNIŠTVO ZN ŽENEVA http://zeneva.predstavnistvo.si/ @SLOtoUNGeneva Permanent Mission of Slovenia in Geneva / Stalno predstavništvo RS v Ženevi STALNO PREDSTAVNIŠTVO OECD PARIZ http://pariz.predstavnistvo.si/ @SLOtoOECD Permanent Representation of Slovenia to the OECD GENERALNI KONZULAT CELOVEC http://celovec.konzulat.si/ GENERALNI KONZULAT CLEVELAND http://cleveland.konzulat.si/ GENERALNI KONZULAT MONOŠTER http://monoster.konzulat.si/ GENERALNI KONZULAT MUNCHEN http://muenchen.konzulat.si/ Slovenski generalni konzulat v Münchnu / Slowenisches Generalkonsulat 83 DIPLOMATSKO IN KONZULARNO PREDSTAVNIŠTVO SPLETNA STRAN TWITTER FACEBOOK GENERALNI KONZULAT TRST http://trst.konzulat.si/ KONZULAT ŠANGHAJ GOSPODARSKI URAD MILANO URAD REPUBLIKE SLOVENIJE V PALESTINI http://ramala.predstavnistvo.si/ Stanje ob koncu leta 2014: • Veleposlaništva: 37 • Stalna predstavništva: 7 • Konzulati: 6 • Urad: 1 • Gospodarski urad: 1 84 ZEMLJEVID DIPLOMATSKIH IN KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2014 % a ** - • V ■ Država rezidenčnega pokrivanja ■ Država nerezidenčnega pokrivanja • Veleposlaništvo O Generalni konzulat ■ Stalno predstavništvo pri mednarodni organizaciji □ Konzulat A Urad Republike Slovenije v Palestini Država rezidenčnega pokrivanja Država nerezidenčnega pokrivanja • Veleposlaništvo o Generalni konzulat ■ Stalno predstavništvo pri mednarodni organizaciji A Urad