Štev. 11.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
18. marca 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Vsako reč dobro prečtite!
Ki šče, da pravica zmaga, naj v drügo škrinjico vrže svojo kruglico.
Čida je drüga Škrinjica ? Drüga Škrinjica je tiste stranke, štera dela za maloga človeka, naj je te že té kmet, ali delavec, ali obrtnik, ali čestnik, ali vučiteo. Na toj škrinjici je križ gor. Zakaj ? Zato, ar se ta stranka ravna v politiki tüdi kak v zasebnom življenji po navuki Križanoga, šteri se glasi: »Ljubi Boga nad vse" i »Ljübi bližnjega, kak samoga sebe. Ki v polit.ki. nema ljübezni do Boga, de zakone sklepao, proti njegovoj pravičnosti i ki v politiki ne ljübi bližnjega kak samoga sebé, de iskao samo svoje dobičke, ne pa bližnjega. Naj do Pravični zakoni i naj de vsakomi ednaka pravica merjena, moški i dečko, vrli v drügo škrinjico svojo kruglico.
Drüga kišta je kišta »kmečke zveze" ali .ljüdske stranke." Kakše delo šče opraviti ta stranka? 1. Naj držáva Jugoslavija močna postane, žele v njej Slovenski Orsag (Horvackoga i Srbskoga) tüdi v šterom mo mí' meli državni zbor (országgyülés), v šterom mo mi sklepali zakone i mi ravnali z našimi penezami. Pa stem kaj pri vérti varno? Vsako leto štiristo-miljinov v Belgrad več notri plačamo kak odtistec nazaj dobimo na Svoje potroše. To teliko pomeni-, ka če doma mamo svoje orsačko spravišče, nam vsako leto najmenje šmistomltijonov dače menje trebe plačati. Če mamo autonomijo, to je svoj orság, ostane naš vojak doma, naš žandar doma, naš čestnik doma, naš vučiteo doma. Če mamo autonomijo, je naš kraj županija, (yármegyöv) pa mo mi devali vsè varmegvőske čestnike. Dokeč nemamo te oblasti, je zobston vsa náša pritožba. Te oblásti, to ga Orsaga i vármegyőva pa zato nemamo, če ravno ga je Kmečka zveza zahtevala v Belgradi, ar so pridi tomi glasale Benkova, Küharva i Hartnerva stranka j br je Radič doma trgovino' firao naprej pa si vilo zidao, v Belgrad pa nej šo, da bi pomagao Siromaki za té pravice. Te stranke so se bogatih, gda se je kmečka zveza, štere kišta je drüga, borila za neodvisni nost Slovenskoga i Horvackoga orsaga.
Ka je prvo, republika ali pravica ? Pameten i pravičen človek odgovori: pravica. Kde nej pravice, tam republika nikaj ne pomaga. Zato je prva naloga kmečke zveze, naj bo pravica, naj se sklenejo Pravični zakoni, je tak kmečka zveza proti republiki? Ne je i vsaki, ki je za republiko, ma mesto v kmečkoj zvezi. Kmečka zveza brez prelejania krvi v 'orsačko} hiši z glasanjom šče dosegnoti republiko, gda de večina naroda za to. Zakáj se pa te oglblejo kmečke zveze tisti, ki so za Radičovo republiko ? Zato, ar ráj majo krv, kak mir, ráj hujskarije i sovraštvo pa manjost kak delo za narod, ráj brsanje proti veri, kak branitev vere. Komi je za mir i pošteno delo, komi je za Boga, on mora glasati za kmečko zvezo, čeravno je za republiko, ár je i kmečka zvéza za republiko, štere kišta je drüga.
Naš orsag na leto potroši deset milijardov dinarov. Z té šume šest milijardov ide samo ne vojsko. To je sama vojska več potroši, kak celoga orsaga drüge potrebčine. Zato je delala) bo delala naša stranka za to, ka se vojska zniža, se nadomesti z močnov žandarmerijov, ka de kratka slüžba t ka boj odloči narod. V drügo kišto vrli kruglo, te bo to.
Mi Slovenci smo radi bili, gda je vogrski „néppárt“ v svoj program vzeo branitev našega maternoga jezika, Naj se veselijo naši bratje Nemci i Madjari tüdi, náša kmečka zveza ravnoto ma v svojem programi, najmre njuve manjšinske pravice, ka majo svoje šole, svojega jezika nücanje v urada} itd. v rémaj državnih potrdjena zakonov. Madjari i Nemci, zato vržite v drügo kišto svojo kruglico.
Delavec, kmet, obrtnik, trgovec pač vsaki mali človek se mora braniti z zakonom proti kapitale Ka je kapital ? Kapital je milijonski penez velikih fabrik, bank, firm, šteri preplete celi svet i nega zakona proti njemi. Te penez nam dela vu fabrikaj obleko i obüvalo, sol i cuker pač vse i živež i opravo. Banke beréjo do 30 procentov intereša, fabrikant majo dobičke kakše ščejo, ar nega zakona, šteri bi siromaka človeka brano proti njim. Zato žele kmečka zveza, da se na življenske potrebčine kak na sol, olje, cuker itd. ne na vrže dača, nego naj se navrže na fine rokavic, svilne spodnje lače, noga vice, i vso nepotrebno gospocko opravo i Pohištvo. Nas malih ljüdi je do 12 milijonov v državi, mi moremo plačati ne samo od zemlje i od svojega dela, trüda dačo, moremo jo ešče od svojega jela 1 pila, obleke, obüvala moremo jo tak drago plačati, kak nam drügi zračunajo, zakona nej proti njuvoj manipulaciji, če pa mamo kaj k odaji, pa mi ne določimo cene, nego določijo nam jo páli drügi. Proti tem krivicam je vrastvo vu drügoj škrinjici. Se vržite svoje kruglice.
Sokolom, šteri so po svojem deli zagriženi sovražniki vere, je Benko-Kühar-Hartnerva Vlada milijonske podpore delila. Ravnoto je delala pri „Orjuni“, štero drüštvo je imanje i življenje državljanov v nevarnost spravljalo. Mi pa pravimo, naj se rajši da podpora malomi človeki, če ga beteg, starost, nesreča doleti, če ga pohodi toča, küga itd. Sirota naj ne Bodi od hiže do hiže, da se preživlja, držáva naj postavi gor za nje sirotišnice. Drüga kišta de delila to pomoč vrne kruglice vu njo.
Gospoda, štera ljübi maloga človeka, naj vrže v drügo kišto svojo kruglico. Stranka, štere fundament je krsčanska pravica, ne more nikomi krivice delali, Inteligenci tüdi ne. Za pravično plačo uradnikov se niedna drüga stranka ne teliko pobrigala kak kmečka zveza. Ka to pomeni g. uradniki? 1 za naše domače Vučitelstvo što drügi se je bole brigao kak te stranke poslanec ? Odgovor na vso to prizadevanje dajte pri drügoj kliti z kruglicami.
Veleposestniška žemlja more hraniti sirote, ka falej prido do krűha, mora gordržati cerkve mesto farnikov, ar so tei siromaškejši od veleposestnika. more, betežnike preskrbeti z mlekom po bližnjih Spitala} i z drügimi, štere so potrebne za male ljüdi, ostala žemlja se pa ne sme bankam dati, da bi jo te kmetom odavale, naj jo sme küpiti i z arende dobiti samo mali Človek, ki z svoje zemlje i svojega slüža ne more živeti. Prvi, ki so zemljo delili ešče pred agrarnov reformov, so bili kat. püšpecje. Ki v drügo kišto vrže svojo kruglico, pomaga sebi i svojemi bližnjemi za le-žejši krűh i se pobüdi, da vnoga gospoda, štera gorpotfošijo haske Veleposestva po .agr. reformi se zročijo i nadomestijo tüdi v prvoj vrsti z domačini.
Vsaka vera i vsaka cerkev naj vživa svojo versko sloboščino. »Reč boža" se ne more i ne da zvezati. Cerkev ne je dekle, nego Pomočnica ^ države. Kmečka zveza se je do zadnje kaple krvi borila za sloboščino Vere i cerkve, gda so njima drüge stranke verige kovali. Ljübiš svojo Vero? Če tak, te Vrli v drügo kišto svojo kruglo, ar samo odtec de se tí t ta branila. ,
Maš peneze v kasi? Si dao kaj na, vojno posojilo? So ti vzeli 20%? Če tak, te kruglo püsti v drűgo kišto, ar ta stranka ma v programi, naj ti .držáva pomaga, ka dobiš z kas nazaj teliko penez, keliko si, notri vložo, .ka dobiš nazaj teliko vojnoga posojila, kak si ga notri plačao i.ka se ti |v prvoj vrsti plača nazaj Odvzetih 20%, ar je naš kraj Siromaški
Tri leta te terši carina i velike dače, mali človek. Zato ka je Kmečka »zveza nej bila na vladi. Tvoja stranka se je borila za tvoje pravice proti .vladi. ..Na. vladi alj kormani so bile Benkova, Küharva f Hartnerva stranka. Tem maš zahvalni svoje terhe, árnjtm je Rame pomagao trgati tvoje pravice. Ležej je sigurno vilo zidati, brez borbe se bogatiti, kak pa se boriti za pravice i poleg toga vu siromaštvi Ostati. Zato če ščeš zmenjšanje i odpravljanje krivični!) dač i carin dosegnoti, glasa} za poslance, ki so ti v siromaštvi branili, pravice, vrli kruglico v drügo kište.
Delavci, veseli ste, ka brez carine vozite Zrnje zaslüženo domo. Zahvalite se pri drügoj kišti za to dobroto vašoj stranki.JPa ta ešče več žele. Žele, naj i oni delavci, ki v Austriji'i indri za obleko, obüteo itd. delajo,' smejo i té reči brez carine domo spraviti. Pa tüdi na Vogrsko naj se Odprejo meje i četo Prekmurje naj sme i v Austrijo i- na Madjarsko z olejša-vov prekstopili brez stroškov, legitimacije naj njim oblast brezplačno da za to. Pri drügoj kišti de sela olejšava vö merila, sem vrli tvojo kruglico.
Si invalid? Ešče ednok se moreš preiskati i nesmeš menje penzije dobiti, kak jo v Srbiji dobijo. Sirota si i Spunjavao si' svojo dužnost kak brat Srb, ide .ti zato ednaka pravica. Pa ide ti tüdi kak Srbi brati sedem betev duhana brezplačno. Dobiš to vse prí drügoj škrinjici, vrži samo v njo svajo kruglico.	'	e ti.
Domači za domače. Domače vučitele, uradnice nazaj v slüžbe, kj so prek meje po krivici štiram, naj se nazaj pozovejo, naši Penzionisti, posebno notariušje i poštarje naj se več ne zapostavljajo i z gladom ne hranijo, pri zmenjavali penez odvzete 3 korone naj se nazaj dajo, naše ceste naj se popravijo, potrebna železnica od Lendave do Cankove Sv. Jürja zozida, pošta v Törnišči, Bogojini i vseh vékših mestaj gorpostavi, ka dobijo vsaki den po železnici prišle poštne pošiljatve, telefon .vseh vekših mestaj, Müra naj se reguléra, beli penez naj se notri zmeni, .vučitele verskih šol naj nam plača držáva, verske šole naj nam nedotaknjene ostanejo, katekizmuš ž njih se ne sme ztirati i vse naše šole naj ostanejo Slovenske, za Madjare madjarske, za Nemce nemške, samo naš. slovenski jezik naj se vči v teh zadnjih. Ki ljübi svoj kraj i svoje domače ljüdstvo, .naj vrže v drügo kišto svojo kruglico, samo ta kišta ma srce za domači dom.
Žalostno novico Smo zvedili. Vlada Benkove—Küharva j Hartnerve stranke je dovolila, ka nesamo, ka se tisti les sme vövoziti, šteri je že posekani, nego ka se ešče celi log bo dolzosekao i voz vozo. Proti toj krivici je samo eden odgovor. Nišče, ki ljübi svoj kraj i siroto, ki nema drv, naj ne da svoje krugle ni v Benkovo ni v Küharvo ni v Hartnervo stránko, štere so to krivico napravile, niti v Radičovo, ki je mučao k toj krivici. Jedino naša stranka je zdignola glas, ka so se dve leti drva ne smela vözvažati i jedino ta brani odkritosrčno vaše pravice. Vsaka občina, štera trpi nS pomenjkanji drv, naj napiše oster protest proti toj kriViči i naj pošlje té protest do vüzma na urednišvo Novin v Črensovce. To obprvim; Obdrügim pa, vsaka občina, naj ma sveti čüt Zahvalnosti, f vrže vse svoje kruglice v drügo škrinjico, ar samo ta stranka se je borila za vaša drva.
Katoličanci! Naš Višešnji pastér v 9. svojoj okrožnici eto zapovedavajo t „Dühovniki, naj opominajo svoje vernike,' ka se prí glasali ge dajo premotiti, nego Splošno blaženost malo pred o č mi." Ki zato svoj hasek ma samo pred očmi ne pa celoga ljüdstva, cele- Materecerkvi, de teško davao ednok od toga račun. Nadale etak pišejo milostiven püšpek: »Dühovnik, ki se ne pobriga, da bi se občine ravnanje v najbolše roke položilo, je nemaren hižni oči, ki zadeve svojega srcá tik nosi na svojem srci.*

2
NOVINE
18. marca 1923.
I te najbolše roke so po rečaj mil. püšpeka roke tistoga, ki je pobožen i ljubi svoj dom. Če bi vam zato Klekl Jožef ali što koli té tanač dao, naj ne vržete na krščansko stranko, to je v drügo kišto svoje kruglice, ne bogajte ga, nego vržite jo v drügo kišto, ar ta je kišta vervajočih, pobožnih i domoljübnih možov.
Evangeličanci! Verjete Kristuša? Verjete ga i ar ga verjete, se ga morete tüdi (Stati. Ki na proti Kristušove stranke da votum, zbrsa svojo krščansko vero i je samo po imeni krščenik. Ne dajte se zapelati. {Samo kmečka zveza je branila pravice vsake vere, ove stranke, Štere se vam ponüjajo, so proti njej glasale, zato samo kmečka zveza zaslüži vaše kruglice, štere kišta je drüga.
Ka so pitali Nemci Austrijski? Na jakó slabih nogaj je stala Austrijska republika. Vsaki den se je čakalo, ka jo valovje dugov požrejo. I nači se je, zgodilo. Dobila je lepa posojila i drüge ugodnosti od edne i drüge države tüdi od naše i stan države se den za dnevom na boljše obrača. I kaj je rešilo Austrijo? To, ka so nej pitali, zakaj se meša pop i ne mesar, oštarjaš, kupinar, mlinar i knigotržec v politiko ? Neso to pitali, zakaj se meša pop v politiko, nego zvolili so si za prvo glavo države popa, kat. dühovnika, dr. Seipelna, ki je meo srce i pamet za svoje ljüdstvo. To pitanje, zakaj se meša pop v politiko je Pilatušovo pitanje, ki je tüdi pitao Kristuša t ,,Ka je pravica* i ne počakao na pitanje odgovora. Komi smrdi pravica, tisti spitava samo: Zakaj se meša pop v politiko. Pa ne pozabimo, ka se pop mora v politiko mešati, to je Kristušova zapoved, ka mora braniti njegovo vero. To je dühovnikova sveta dužnost Gda je francoska republika zakon glasala, ka se dühovniki več ne smejo pokoriti Kristušovomi namestniki rimskomi papi, je več kak štirijezerb dühovnikov Odgovorilo: ráj smrt pretrpeti kak zakon sprejeti i med 150 püšpekov sö tüdi samo štirje bili omahlivci. Pa zakaj so se tej dühovniki mešali v politiko i ne bogali svecko oblast? Zato, ar njim je to Kristuš zapovedao, ar so dužni bole Boga bogati, kak ljüdi. Od Pilatuša, Judaša, Herodeša čüjete, jeli predge. Zakaj? Naj ví ne postanete nindri pri volitvaj tüdi nej ni Herodešje, ni Judašje, ni Pilatušje. Bogajte svoje pastére i pokažite pri drügoj kišti, ka ste ne samo po imeni, nego tüdi v djanji krščeniki
Ne pozabite tüdi to, ka je Kristuš ne samo predgao i grehe odpüš-čavao, nego lomo je tüdi krűh, odpravlao je betege, zagovarjao je sirote pravdo, to je zvršavao je posle ministrov pravde, zdravje i socialne politike. Siromaški Jezuš, čüda ka ti ne pravijo, zakaj si nahrano lačne i zagovarjao krivico trpeče? Naj se duhovniška dužnost ne zanemari, dühovnik ne samo ka sme, nego je ešče dužen se spüščati v politiko i ne samo da brani vero, nego tüdi zemelske nevole olejša svojim vernikom. Ve pa ljübezen do bližnjega to zapovedava. Ne pozabimo tüdi, ka dühovnik samo t dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti sme gorstopili. Če ti rad maš svojo višešnjo cerkveno oblast, če ti poštflješ dühovnike, dáj kruglico v drügo kišto.
Kaj je naša stranka v kratkih treh letah dosegnola?
1) Proti vsakim krivicam je glasala. Glasala je proti srbskoj nadvlada proti neednakost! dače. V Srbije i Črnoj Gori neimre samo 87 K. 60 f. vednake dače pride na edno peršono; v Sloveniji pa 211 K 20 f. Glasala je proti mobilizaciji i 800 mlljonskomi potroši za vojsko, proti krivičnomi amerikanskomi posojili. Proti velkim novim dačam, posebno, da se dača od grünta za 100% (procentov) ne podignola, proti povišali ministrske i poslanske plače. Proti vojaškomi zakoni, šteri krivičen, i proti vsem bremenom maloga človeka, kak velkoj carini, trošarini, taksam itd. 2) Občinam Hotiza i Kot je sprosila 230 jezero dinarov podpore za büro-vanje Müre i telefon v Črensovce, G. Petrovce itd. — 3) Most i železnico i delo samo domačih ljüdi pri železnici. — 4) Delavcom uvažanje zaslüženoga zrnja brez carine i povrnitev polovice že Plačane carine. — 5) 10 km. pas je razširila do M. Sobote i sprosila ešče enkratno štemplanje penez. 6) Izvoz drv je dve leti stavila i se ešče dnesdén potegüje edino ona, da reši našim íjüdem drva. — 7) Odpravila je monopol küpovanje i kianja živine i svinj. — 8) Poskrbela je brezplačno žganje tüdi na ljüdskih kotlah. 9) Ruse je odpravila od meje, da dobijo domači financi slüžbe. — 10) Potegüvaia se, da se vojska zniža i se je za 40 jezero mož (ednoga vojaka vzdržanje košta 25 Din. na den). — 11) Zadrugam je sprosila /olajšave, kak je srbske zadruge majo. — 12) Podporo jo sprosila sirotam i od küge pa toče prizadetim. — 13) Vojnoga ministra je pred sod postavila zavolo pozlvanja k vojski v zimskom vremeni, kda je više 300'vojakov vmrlo i više 5 jezero obetežalo. — 14) Leta 1898. rojene vojake je domo spravila. — 15) Sirotam je sprosila, ka od 10 jezero K vrednosti ne plačajo dohodnine. — 16) Izvoz lehkih konjov je dosegnola i krivične arendo za senožati je našim ljüdem nazaj spravila. — 17) Vsem je bila vse i nikoga ne odpüstila praznih rok, ki je iskao pri njoj pravico. Odgovori ministrov svedočijo, kelko je stranka včinila za naše ljüdstvo.
Jedi ne zaslüži zato, da vržete v drügo kišto svojo kruglico ?
Se li naša stranka zdrüžila z boljševiki,? Naša stranka je krsčanska stranka i z boljševiki nema nikaj zaopraviti. Či so boljševiki tüdi tistim zakonom proti glasali kak naša stranka, pomeni, ka so strašne krivice mogle v njih biti, ar so se ešče boljševiška srca zgrozila nad njimi. Pa mi, ar smo krsčanska stranka, pravico vsakoga mőtamo zagovoriti, ešče boljševikovo, kda se njim krivica dela. Mi ne odobravamo krivic i grehov boljševikov, nego pravico vsakoga tüdi njihovo proti vsakomi zagovarjamo. Za to velkodüšnost zaslüžimo, da v drügo kišto vržete svoje kruglice.
Ka vam nosijo? Vino, peneze, pečenko, klobase i na metercenté težke obljübe. To vam nosijo stranke sovražne vašemi stani i vašoj veri. Ka vam pa »Kmečka zveza" nosi? — Istinsko pomoč i pravico. Ki vam nosi dare, vas podküpüje, nemre meti prav. On si te peneze mora nekdi nazaj spraviti. Dare smete toti vzeti, a pravice, štero vam naša stranka nosi ne smete iz pred Oči spüstili, zato pa vržite vsi v drügo kišto svojo kruglico.
Za vse de težko ednok račun davati, a naj težje bo zato, .či Što Kristuša vrže iz šole, či što njegovo vero da blatiti, či što njegovoj Materi cerkvi jemlé sloboščino, či što svojemi bližnjemi nesrečo naklada na rame. 1 vse te grehe so včinole Benkova—Küharova—i Hartnerova stranka. Či se ščete strašne odgovornosti rešiti, vržite svojo kruglico v drügo kišto, štera stranka jedino zagovarja Kristušovo vero i Matere cerkvi pravice.
Lekaj neščete iti volit ? Lekaj gučite, ne bőm šou ne na ednoga pa ne na drügoga? Znate ka te nespameten guč pomeni? Te guč pomeni: Naj gori vrednost mojega bližnjega, naj nesé ta Povoden njegovo seno, naj . raztrga zverína njegovo deco, jaz je ne bom šo branit 1 Tak ne boš šo ti branit? Pa ne Poznaš Kristusovih reči: „S kakšov merov vi menite s takšov bo se vam nazaj medlo.* Ali more biti ne veš, ka kruglice zakone sklenjavajo? Ne veš, ka kem menje kruglic dobi krsčanska stranka, tem vekšo moč majo proti krščanske, štere do vužigalo pravice maloga človeka, vtap-lale vero tvojega bližnjega i trgala Kristuša iz srca njegove i tvoje dece. Či Ijübiš Boga i bližnjega, moraš iti volit i ar si dužen ljübili Boga i bližnjega, si dužen iti volit krščansko stranko ; to je kruglico moraš vrčti v drügo kišto I
Što je ravnao orsag zadnje tri leta? Benkova-Küharova i Hartnerova stranka z nešternimi Törki vred, niti edno minuto pa ne naša stranka bila na vladi. Vse krivice, štere so se v teh treh letah godile, idejo samo i jedino Benkovoj-Küharovoj-Hartnerovoj stranki na rovaš z Radičom vred, ki je mimo gledao i niti s prstom ne geno, da bi se te krivice odpravile. Krivice teh strank je tak nemogoče popisati, a na kraci je itak tű omenimo. Benkova-Küharova i Hartnerova stranka so v teh treh letah to-le delale: 1) Zglasüvale so vidovdansko ustavo, štera vsebüje— centralizem, toje da naj požre vse Belgrad, da se naj tam gospodari z našimi penezami, da naši kraji nazadüjejo kulturno, gospodarsko vmirajo; naj pa se da vse Srbiji, de se ona vzdigne nad nas. Država bi se naj imenüvala Srbija, jezik naj bo srbski, pisava srbska, vera Srbsko pravoslavna. Slovenci i Horvati naj preminemo iz zemlje, naj nede Jugoslavije, nego mi se naj vtopimo v velkom srbskom morji. Naš uradnik, vučiteo, vojak naj bo igrača dnes tű vütro tam, eli pa nazadnje na cesti. Z ednov rečjov: Belgrad naj igra mi pa moramo tak plesati. — 2) Zglasale so zakon, po šterom naj ma pravico vsak žandar paziti v cerkvi dühovnika, kak on me-šüje, predga eli sploh opravla svoje dužnosti. Ščejo tüdi doseči, da se vsakše pismo poslano na rimskoga očo papo, bodisi si, da se v tom prosi odvéza grehov, bodisi štere šte drüge cerkvene zadeve, mora najprle poslati pred ministra. Samo z njegovim dovolenjöm mi smemo biti v zvezi s Kristušovim namestnikom. To je najvekša kršitev sloboščine vere. — 3) Dače štirikrat povekšale. — 4) Zglasale so, da so se povišale ministrske i poslaniške plače. Podrašao se je monopol, trošarina (sol, tobak, špice); povekšala se je tüdi takša. — 5) Zglasali so dačo na golesline, zato pa mora sirota doktora dragše plačati. — 6) Či se prekda, imanje, je prle trbelo plačati 4%. zdaj 6%. — 7) Carina vsigdár bila naravnana na škodo vas. Velki míinarje so lehko brez carine notrivoziti pšenico, da naša ne mogla cene dobiti, či smo pa vö šteli pelati pa je bila draga carina. Mela je pa itak visiko ceno mela. — 8) Klali so samo bogataši, da so si leži cene delali i po svojoj voli prevažali. — 9) Na vse moči so delali proti autonomiji, štera bi edino nam pomagala, a oslabila njihovo moč. — 10) Davale so peneze iz državne kase raznim svojim razbi-jastim drüštvam (Sokol, Orjutia), štera so nje podpirala na tvoj račun, davkoplačüvalec. — 1 í) Miljone so vrgle na ruske Vranglovce. — 12) Pri tom so pa zapiraš naše šole; našoj edinoj univerzi so ne dali niti filera podpore. — 13) Ne je bilo .pare* tüdi za naše bolnišnice, štere bi se mele zapreti, in poslancom naše stranke seje posrečilo to preprečiti. — 14) Zglasali se dolarsko posojüo, štero vniči naše gospodárstvo. — 15) 'Držale so močno vojsko, vojakom pa ne dale!ne -hrane,ne oblekre. —16) za nos so vodile s plačov uradnike i ravnotak invalide. — 17. Tem se moramo zahvaliti, da so nam 4 krone zamenjali za en dinar i tak nam vkraü naše tri krone. 19) Potegnole so 20% pri štemplanji penez; vzele jezero dinarske’bankovce, šterim več glasa nega. —-, 19) Za kraljevski dvor so zglasali 24 mil. dinarov letne plače, ne da bi Kralj. Veličastvo to želelo. — 20) Vsem krivicam pa ne konca i kraja, štere so delale, to Vam najlepše svedoči, ka je zgübo vrednost naš penez, ka je narastla strašna drágoča. Ki pravično srce nosi v sebi, kda vidi delo Benko—Hartner— Küharove stranke i delo ^Kmečke Zveze," brez pomisleka mora vrčti svojo kruglico v drügo, kišto.
Što de pomagao tistim, ki na zapeljivca Radiča vrže kruglice? Nišče. Zakaj? Zato, ka so se Radičovi poslanci Prinas izjavili, ka páli nedo šli v Belgrad. To je, pali do samo doma trgovino naprej tirali, se bogatili, volilce do pa žandarje gda k vojakom gda pred sod gonili za volo protidržavnih hujskarij. Radič de kuno páli Srbe pred ljüdstvom i jemao peneze, če trbe ešče srbske, pobrigao za trpéče ljüdstvo se pa ne bo, ár ne de ga šo zagovarja! v Belgrad. Njemi je več lastno bogástvo kak nevola naroda. Keliko Srečnejši so' Volilci kmečke zveze. Ta stranka je najmočnejša v celom Slovenskom orsagi i njihovi Volilci do meli páli (pa ešče bole), kak so meli, vso pomoč i zagovor v parlamenti, pred ministri i v vsakoj nevoli. Ki ma razum, ki ljübi sebé i svojega bližnjega, se ogne tiste kište, štera puni, nevoló trosi okoli, ne pa pomoč i se Stavi samo pri drügoj kišti, v to vrže kruglico, to je škrinjice maloga Človeka. Ki ne vrže v 2. kišto kruglico, oda svoj prosti rod.
Vsi pošteni, neodani, stalni, verni naši mali ljüdje, vüpamo se, ka 18. marca se vsi najdemo z našimi kruglicami v drügoj kišti.
Živela vaša
„Kmečka Zveza.“
Radič je ob priliki pokapanja Močilara Radičove stranke pristaša tak grdo napadno vero, da je eden naj uglednejših njegovih članov — dr. Rittig, včasi iztopo iz Radičove stranke i v „Katoliškom listi“ pokazao Radiča v pravoj podobi i njegovo politiko. Radič se je izgovarjao, da je bio te pijan. (Ka misliš v treznosti, v pijanosti gučiš!).
Ne odaj svoje düše, ar je ona nemrtelna. Davao boš račun, či odaš svoj najdragši kinč — vero i svobodo!
18. marca 1923.
NOVINE
3
Radič tüdi po teh volitvah neide v parlament. Ka hasni ljüdstvi takši poslanec, šteri se bojüje doma za svoje pravice, ta na fronto, v parlament pa ne vüpa iti v boj za ljüdske pravice.
Glasi.
Slovenska Krajina.
„Slovenska Krajina“ samo tak ostane naš kraj, če nete glasali na stranke, štere so trileta zglasale i pomagale zglasati srbski centralizem, srbsko nadvlado nad nami. Gda povdarjamo, ka srbski narod ljübimo, glasno povemo, ka srbske politične nadvlade nikdar ne pripoznamo. Naj neodvisna bo v Jugoslaviji Slovenija. Srbsko nadvlado so zglasale Benkova, Küharva i Hartnerva stranke — te so bile na vladi — s pomočjov Radičove stranke, šteri si je te vilo zidao, gda se je pokopala samostojnost Horvacke i Slovenije pa vse pravice horvackoga i slovenskoga naroda. V drügoj kišti je naša samostojnost.
Srbi, Hrvati, Slovenci smo bratje. Zato Slovenci neščemo biti hlapci Srbom — ne bomo šli na Pašič-Benkovo stranko. Neščemo pa tüdi biti Hlapci Hrvatom, zato ne volimo Radiča!
Lažlivci. Žižek Martin žilo sekač z Beltinec je glase toro, ka so g. Vadovič plebanoš pravili, naj vsi na radikalno stranko glasüjejo. Čurič oštarjaša sin je pa celo pravo, ka so g. Sakovič z predganice razglasili, naj vsi na Hartnera glasajo. Oboje je grda laž i sramotenje teh dobrih dühovnikov. Ne dajte se zapelati! Oba g. dühovnika sta izjavila, da je to grda laž. Vsaki dober dühovnik je i niti inan ne more biti, kak je krščanska stranka, štera brani vero Kristušovo i pravice tistoga maloga človeka, šteri hodi k meši i k spovedi, šteri verje i moli Boga kak njemi njegova vera zapovedava. Takša stranka je pa v Sloveniji samo Kmečka zveza, štere kišta je drüga. Sem vržite vsi kruglico.
Ki nede šo volit, dovoli, ka sovražnik pride do moči, ki pride do moči, ki potere vero Kristušovo, oropa düše najdragšega kinča, ljübezni do Boga, maloga človeka pa izpostavi krivičnim zakonom, šteri ga obteršijo z dačami oroplejo pa vseh pravic. Vsi volit i vsi v drügo kišto vržite kruglice.
Eli si premislo, ka je autonomija? Sloboščina tvoja. Znaš ka je centralizem? Robstvo tvoje. I to so ti zglasale Benko—Hartner—Küharve stranke z pomočjov Radiča.
Veličasten shod so meli naš poslanec med čistimi Madjari v Motvarjavci. Cela občina povečini kalvinska jih je navdüšena sprejela, se izjavila, ka popolnoma soglaša z programom ljüdske stranke. Na konci govora se je razlejao trikratni: „Éljen“ kak grmlanica i do skuz genjeni Mrtvarjavčarje so se izjavili „az öreg katholikus papra szavazunk.“ (Na staroga katoličanskoga dühovnika damo svoj glas). — Isti den je bio ravnotak veličasten shod v Kobilji. Dobri Kobilančarje so ednoglasno i navdüšeno, se izjavili za Kmečko zvezo.
niedne düše nej bilo, štera bi vüpala drügo stranko priporačati. Z skuznimi očmi so poslüšali borbe naše stranke za pravice maloga človeka i obsipali g. poslanca z vsemi znamenji ljübezni. V Kobilji de puna samo naša, ta drüga kišta, se vržejo vsi poštenjaki svoje kruglice, ki se ne dajo podküpiti.
Što je klerikalec? Tisti, ki hodi v cerkev, što živi po krščanskom navuki. Hartner pravi, da on ne klerikalec, tak je njemi vera — deveta briga. Kühar jo pa celo sramoti z Radičom vred, Benkova stranka pa širi srbsko vero.
Shode so držali naši po Gornjem i Dolnjem Prekmurji zadnje dni na vse kraje. Shodi so dobro uspeli. Tak posebno v Nedelici, v Brezovici, Maloj Polani, Beltincih, Gančani, Lipovcih, Bratoncih, v občinah kre Mőre, v lendavskoj i dobrovniškoj fari so držali naš g. poslanec shode. Ravnotak v Gornjem Kraji g. Šiftar. Zmaga ščista gotovo naša v obema okrajoma, veseli se dobro ljüdstvo!
Benkova stranka šče, ka bi Srbi postali, — Hartnerva i Küharva ka bi Srbi meli nadvlado nad nami, Radičova ka bi krv prelevali mi, ne pa on za njegovo i našo krščansko republiko. — Vsi iščejo sebé, samo kmečka zveza tebé mali človek. Njena kišta je drüga, ne pozabi to mali človek.
Poziv. Ker se je na dne 10. marca sklicani ustanovni zbor Dolnjelendavske gostilničarske zadruge zavoljo slabe udeležbe ni mogel vršiti, se preloži na 20. marca. Gostilničarje se vabijo, da se seje udeležijo v čim večjem številu, ker v nasprotnem slučaju bo glavarstvo uradno postopalo.
Meghívó. Miután márc. 10-ére összehívott Dolnjalendavai vendéglős ipartestület alakuló közgyűlése résztvétlenség miatt nem volt megtartható, márc. 20-ára lett elhalasztva. A t. kartársak ezúton hivatnak meg. Felkéretnek a t. kartársak, hogy a gyűlésen okvetlenül jelenjenek meg, mert ellenesetben a hatóság hivatalból fog eljárni. — Előkészítő bizottság.
Znáš, što je zglasao centralizem? Znaš, što je kriv, da je narasla dragoča, da so se povekšali davki, da požre vse Belgrad, da se tam povlejo palače, naše kuče se pa poderajo? To so napravile tri stranke: Demokratska-Küharova, Velesrbska, radikalna-Benkova i samostojna-Hartnerova z pomočjov Radičove, ki si je vilo zido, gda so one tržile tvojo sloboščino.
Hartnerov shod pri Sv. Jürji. Tüdi Hartner nas je obiskao nešterni den prem. tjedna. Šteo je razviti svoj samostojni program, ali poslüšalcov je ne meo, ka jih je bilo, so bili pristani .kmečke zveze.* G. Hartner se je jako čüdivao, da njegov govor nikoga ne vleče i potem je še pitao: Ali ne poznate me ? — Jako dobro — njemi odgovorijo, zato pa neščemo meti Vas za poslanca. Či pa bodete gda poslanec, Spravite nam to, da bodo naši „trigriši“ i »sultan!” meli le enkrat mir v Prekmurji. Drügo na vas ne zavüpamo.
Sv. Jürij. Preminočo nedeljo je bio pri nas Volilni shod S. L. S. Udeležili so se ga skoro, vsi Volilci naše županije. Na shodi je govorio g. Šiftar, Švikaršič i Varga kaplan. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico stranki in zahvalo Jugoslovanskomi klubi. Ljüdstvo je vse za našo stranko.
Najmočnejša stranka v Sloveniji je: Ljüdska stranka. Ona je za male ljüdi, za autonomijo, zato se vse, ka ma zdravo i pošteno srce, zdrüži v njenih vrstah. 
Volitve. — Kama šte pride Človik zdaj, vsešeron se guči samo od volitev. Ka pa so volitve? Inda so ne volili poslancov. Ešče ne dugo je to bilo, da je krao lepo zbrao nekaj lüdi okoli sebe i je z njimi lepo dao napisati i razglasiti zakone, postave, kak je on šteo. Lüstvo je moglo lepo bogati, se zakonom pokoriti, či ne, je prišeo žandar i jaj je bilo, mogoče so sirmaka človeka celo obesili ali do smrti v temnico djali. Hja slabo je bilo te na sveti 1 Krali i casarje so pravili, da so oni sapo države, ka oni ščejo, tisto more biti i níšče je ne smeo nikaj praviti. Lüstvo je moglo,tao biti. Po celom sveti v bouši državaj i tak tüdi pri nas, je dnesdén navada, da vsakše tretje ali štrto ali. peto, mogoče tüdi vsako šesto, leto lüstvo zberé iz svoje srede najbouše i najbole poštene lüdi i je pošle v velko mesto svoje države, gde vsi tej zbrani poslanci delajo zakone, postave. TÜ sklenejo, kelko vojakov naj ma držáva, kama naj idejo vojaki slüžit, kak se naj vči v školaj. Vsi poslanci vküp nam zato ravnajo celo naše gospodarsko i sploj vse naše življenje. Od tej poslancov je odvisno, či je drago vse, ali falo; či so naši penezi dosta vredni ali ne. — Zdaj so lüdje ne vsi vednaki, Edni so bogati, drügi sirmacje; edni kmetje, drügi delavci obrtniki, tretji trgovci, uradniki itd. Kmet šče, da bi silje i živino drago odao, obleko pa fal küpo. Mešter bi tüdi rad drago delao, uradnik dosta slüžo i fal krüj i obleko dobo. Zato vidi včasi vsak pameten Človik, da to nede tak. Vsakši more nekaj püstiti. Zato so slabe vse tiste stranke, Stere majo ali samo kmete, hli samo obrtnike, ali samo trgovce i uradnike. Tista stranka je dobra, v šteroj so vsi stani: kmet, delavec, trgovec, obrtnik, uradnik itd. — Tak na priliko so v Benkovoj stranki -samo bankirji-milionarji i nešterni uradniki. ~ V Küharovoj demokratskoj stranki nega kmetov, niti delavcov, niti trgovcov. — V Hartnerovoj stranki so samo mesarje, žganjarje i krčmarje. Tüdi v toj nega več kmetov, delavcőv pa niti ednoga ne. Na slovenskom je samo edna stranka, v šteroj so vsi stani i to je Slovenska Lüdska Stranka (SLS) ali Kmečka Zveza (ar je na- Slovenskom nájveč , kmetov i zato tüdi v toj stranki ji je nájveč). — Je pa ešče drügi razloček med strankami. So stranke, štere so popunoma brezvörné. I takše so pri nas vse, samo Slovenska Lüdska Stranka je krsčanska. Zdaj si pa lejko mislite, kak ravnajo te stranke z nami. Kflharova demokratska skrbi samo za milionare, Hartnerova za mesare. — Benkova radikalna skrbi samo za Srbe, Radičova pa samo za Hrvate i fiškaiiše. Zato vidile, Prekmurci, da je pri nas samo Kmečka zveza ta prava, pravična, poštena i krsčanska. Zato 18. marca bodo püstili vsi Prekmurci kruglice v drügo škrinjico — na krščansko stranko.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
	I. Mir.
Krščanska hiša. 
Vse njegove reči so mele dobro jedro i je vse dobro premislo prle kak je gučao; na kratci: v vsem i vsikdar	je kazao poštenoga, časti
vrednoga moža,koražnoga vojaka, pa je itak ne bio nikaj gizdav.
Vse inačiši je bio drügi gost Ful vl j, šteroga bi Fabijola tak rada vidila. Bio je mladi i skoro ženskoga obraza; na obleki se njemi pozna, da ga je koštalo dosta trüda, časa i dela, da se je Spravo po najnovejšoj šegi. Zlat i dragoceno kamenje njemi je krasüo obleko i vse prste na rokaj. Gučao je malo tüjinsko, i njegov guč je bio ravno tak kak obleke preveč gizdav. Ešče ne dugo, da je prišeo v Rim i že so ga radi meli i spoštüvali tüdi v gospöskij drüžbaj, nekelko zato, ar so ga večkrat vidili v casarskoj palači, nekelko pa zavoljo njegovoga sladkoga guča. Z njim je prišeo v Rim stari slüžabnik, šteri se je jako prijazno obnašao proti njemi; níšče je zato ne mogeo zvedeti, ali je njegov rob, ali slüžabnik ali, prijateo. Njeva sta si gučalo vsikdar v nekšem tüjinskom jeziki. Žeo si je v árendo hišo i si je preskrbo krasno Pohištvo i celo čredo robov; v vsem gospodarstvi je kazao bolje zapravljivost kak pa pobitost,
V Rimi só včasi pozabili nato, da je tüjince, cenili so ga samo po bogastvi i njegovij lepij rečej. Što bi ga pa bolje pazo, bi zapazo, kak štali njegovo tmično i nemirno oko pp vseh obrazij, kak njegovo vüho poslüša na vsakšo reč. Vido bi, kak včasi gori njegovo oko 1 kak na-grba temno čelo, gda ga níšče ne vidi. Gotovo leži pod tak prijaznov i gladkov zvünanjostjov lisičja jalnost.
Gostje so bili že pri stoli. Fabijola i Agneška sta sedeli vküp, moški so pá po rimskoj navadi ležali okoli stola na visikij mehkij klopej. Mladiva dva gosta sta Sedela eden proti drügomi obmjeniva, starejšiva dva sta pa bila vsaki na ednoj strani gospodara.
Gda so se že malo najeli, so se začnoli pogovarjali.
v,,Ka pa je kaj novoga po kopališči?“ pita Kalpurnij. »Jaz nemam časa, da bi hodo okoli pitat po takšij stvarej.”
»Jako važne stvari se čüjejo*, se oglasi Prokul; pravijo, da je resan prišlo od blaženega Dioklecijana povelje, da morajo biti njegova kopališča iv trej letij gotova.”
„To je ne mogoče*, pravi Fabij; .ne je dugo od toga, da sem šo mimo zidanja i sem vido, da so preminoče leto jako malo napravili. Dela je ešče nezmerno dosta. Gde so na priliko stebri, štere trebe iz živoga mramora napraviti?"
„Istina je to, pa jaz, znam za gotovo,“ odgovori Fulvij, „da so že na vse strani raz-
poslali zapovedi, naj pripeljajo sem vse zgrabljence na Španskom v Sardiniji i celo pri Čar-
nom morji, šteri so obsojeni v rüde, li či so ne tam preveč potrebni. Vsi tej bodo delali pri zidanji. Samo da ešče priženejo k deli nekaj jezer krščenikov, i včasi bo vse gotovo l"
„Zakaj bi pa krščeniki bili boljši, kajt drügi robi" pita radovedno Fabijola.
„Zakaj", pravi sladko se smeječ Fulvij, »toga resan skoro ne bi znao povedati pa itak Je tak. Či bi med 50 zgrabljenci bio samo eden krščenik, se vadlam, da ga spoznam iz vsej.”
»Ne mogoče 1"
»Navadni hüdodelci ne ljübijo dela, vsikdar njim trebe biča; či jij paznik! ne gledajo, včasi püstijo delo. Tüdi so hüdobni ljüdje, nori i kregači. Ali krščeniki se skoro veselijo žmetnoga dela, vsikdar so veseli, vsikdar bogajo. Večkrat sem vido mlade plemenite ljüdi iz Azije, da so veselo delali najžmetnejša dela, čiprav je njüva roka prle nikdar ne poznala žmetnoga dela, i jim nikdar nikaj ne žalilo ram. Istina je, da vse to jij ne obrani proti paznikovomi biči i palici, i to je tüdi dobro; vej je volja blaženij casarov, da je krščenikovo življenje kak najbridkejŠe. Itak se krščeniki pri vsem tom trpljenji nikdar ne pritožavajo.”
.Takše pravice pa jaz nemrem pohvaliti," se oglasi Fabijola. »Ali itak kak čüdni ljüdje so ti krščeniki. Rada bi znala, ka je to, da so tak potrpeči i neobčütljivi ?"
Z zaničüvan^ pogledom se obrne Prokul proti svojemi sosedi: ,,Tü je Kalpűrnij vam gotovo zna povedati to stvar; moder je i Zmolim o vsakšoj najmenioj stvari gučati dosta'6 Dale
4
NOVINE
18. marca 1923.
NEDELA.
5. Postna (čarna). Evang. sv. Jan. 8. Židovje ščejo Jezuša kamenjati. Pa zakaj ? Ar je pravico gučao. Povedo je, ka je on boži Sin. Pa dnesdén se lejko nači godi z Jezušom ? Povej samo tű pa tam, to Jezuš-Bog zapovedava, če ne boš zato osramočen, preganjao, mogoče še na smrt iskao! Jezuša i njegove pravice, njegove düše sovraži i preganja svet, a premagati je nikdar ne more.
Trpljenje Gospodovo.
A ví zato ne smete misliti, da je ztem strahovito sramotenje v vsoj svojoj globočini vözajeto, štero je pri toj sramotno] izdaji trpo! Ešče drügo ga je zadelo, štero je po mojem ešče bole boleče, neizmerno občütljivejše bilo, čeravno se na to menje misli. Ka za sramotenja je to bilo ? To je bila, če se ne motim, sramota v štero je mogo biti postavljen zavolo lastnosti izdajalca. Ali je mogoče on ne bio vučenik njegove naj imenitnejše šole? Kakšega vnogo obetajočega gojenca so mogli zato v njem viditi. I po triletnom tak zvišenom šolanji je ne gratalo drügo ž njega kak grdi skopač i nesramni izdajalec.
Istina, ka so tisti nesrečniki, od šterih smo više gučali, na najnesramnejši način bili izdan! i to od podložnikov, ali od robov ali od prijatelov; a nieden ne je bio izdani od vučenikov, tem menje Od vučenikov jakostne šole, od ljübljenih zavüpnih vučenikov. To sramotenje prestati je tak puno Spota, ka se ne da povedati. Tü ne moremo nalehci čakati na tisto smilenje, štero bi dobo ovak izdani, posebno pri ljüdstvi, štero dogodke vsikdar samo površno presoja. Kakoli strahovite hüdobije nosi li v svojem srci šteri vučenik, z tov obteršijo navadno vučitela i guči se, ka je té ali nezmöžen za včenjé, ali krivi njegov navuk, ali so sumljiva njegova načela; žalosten neuspeh ednoga jedinoga vučenika hitro spravi od dobroga iména celo šolo. Neizmerna Spaka, štera je po nepričaktivanom Judašovom djanji i pravične zadela, je mogla, kak jaz sodim, Kristušov navuk najojbčütljivejše slabiti. Sveti Hilarij misli, ka je ravno to bio tisti zrok, šteri je Kristuša prisilo na izjavo, ka je njegova žalost svojo skrajno višino dosegnola: »Moja düša je žalostna notri do smrti." (Mat. 26, 38.) zavolo Judašove pobune i zavolo njegovoga izdajstva. Konči telko je stalno, da je Kristuš te, gda je od toga ščeo gučati, najgloble bio genjen: „V düši je bio genjen” (Jan. 13,21); šteo se je opravičiti, ar je z slovesnim povdar-kom naznáno, da je on ne kriv pri neozdrav-ljtvom spadáj! büdobnoga. ,,Povdarjao je" (po razlaganji latinskoga sv. Vincenca) ,,povdarjao je, da je vse včino, naj na pravo pot spravi svojega vučenika" (In Ps. 40. rt. 70.) Ravnota Spaka je bila tista, štera je bole kak vse drügo razvezala jezike na obsojljive guče proti Jezuši, ta Spaka je razveselila njegove protivnike, je preplašila njegove .zagovornika, je razgnal njegove vučenike, da če je je eden njegov ljübljeni apoštol, ki je najbole točno mogo poznati njegove čüde, njegovo svetost, njegovo modrost, z svojim gospodom tak nepošteno ravnao, ka so njemi mogli te tisti prizadeti, ki so ga nej tak dobro poznan ? ka so njemi mogli ti prizadeti ? O ne silite me, moji poslüšale^ da vam to vöpovem. AH če pa li ščete, da vam to ovadim, te mi dovolite, da si prle malo odpočinem; ovak bi vam ne bio mogoči strahovite reči slikati, šteri mam ešče odzajaj prle kak na Kalvarije pridemo.
Povejte eli se nam je ta tri leta dobro godilo? Je-li ne?! Kukovec pa je pravo v parlamenti: „Slovenci ne zahtevamo nikaj, Slovenija je sita sloboščine i v njoj je za dovoljnost !“
Vucje.
Kda se sveti od beline snega cela okolica, kda zmrzne Müra i nas zima potisne v hiše, je slab čas. Živadi zmenjka živeža. Lakómen Vuk pridirja iz svojega mesta v ves, pogleda v štalo, napadne živinče, tüdi človek, da si samo vüši lačen žalodec.
Takši glad je nastao tüdi zdaj. Vukóvje v človečkih podobah prihajajo k nam iz svojih brlogov i napadajo ljüdi. Razlika je samo ta, da ovi vučje Živino požrejo, tej pa človeki vzemejo sloboščino, ga majo v svojih škramp-lah, ga mantrajo i njemi pijejo krv. Tej vučje hodijo zdaj v ovčjih kožah. Zdaj, kda je zapi-hao viher volitev prihajajo pa k nam. Nam ob-lüblajo zlate gradi, da nas dobijo, a potom ? — Z Bogom, ne vidimo se več!
Tej vučje ponüjajo vino, krave, vse, vse. Od kod vzemejo to? Iz tvojih žepov, tlačeno ljüdstvo. Kde neide z obljübami, z dari pa tüdi pokažejo svoje zobe. Grozijo s puškov i z mečom, silijo, da ljüdstvo mora 'nje voliti. Nastavlajo tüdi zanke. Prirejajo lepe večere, plese ešČl v posti vse, vse, da te spelajo na led, da te dobijo pod sebe.
Ali mislite, da to ide iz njihovih žepov ? Ne! Oni že znajo poskrbeti, da spravijo te miljone V svoj žep.
Kda pridejo vučje, zbežijo ovce k svojemi pasteri, naj je on obrani, Če je te močen se njemi posreči; celo ovce se osrčijo i pomagajo pregnati vuké.
Tak tüdi ti, drago ljüdstvo. Zbeži vküp! Vküp, k svojemi pastiri. Zjedini se v svojoj stranki, da ž njov pomágaš pregnati te vuke v beg. Vküp držati, moramo biti močni, postaviti se v bran. Boriti se moramo hrabro, junaško, te pride zmaga i vučje zbežijo osramočen!, lačni nazaj v svoje brloge. Tak naj bo 18. marca. Ovce so pri drügoj kišti.
Na našoj škrinjici je križ. To pomeni, da idemo v znamenji križa, za križ, pri šterom najdemo pravice.
Radič.
Naš urednik so prijali o Horvata prijatela pismo, v šterom piše od Radiča. Te deo pisma se etak glasi:
»Čüo sam, da i na Stajarskom i pri vas v Prekmurji kandidira naš Radič. Jaz ne vem ma li mnogo izgleda. Uverjen sam, dá je slovenski narod itak bole veren, nego naši hrvatski kmetje. Neščem tajiti, da de meo Radič v Hrvatskoj ešče itak pristaše ali teh število se vsakši den menjša od zadnjih volitev. Dnes stojijo kre Radiča samo bogati kmetje i močnejši sloji, — oni šteri majo od Radičeve pasivne politike najvekše haske. Oni kmet pa, šteroga od teži politika toga režima, da nemre niti dihati od teže dače, tisti obsoja Radičovo politiko,' Ka nam šče Radič ? Ka šče vopče Radič ? 1 Celi njegov program je v tom, da zberé hrvatski zbori napravi nekšo hrvatsko kraljevino, v šteroj bi vladao on in njegovi potomci. Je-li ma od toga narod kakši hasek? Je-li mi ne vemo, da bi takši prevrat, kakšega Radič s svojov politikov išče, bio mogoč samo s prélivanjom krvi. Da bi Radič zaistino šteo narodi hasek i njemi pomagati, morao bi iti v parlament i tam nastopiti za narod! On je ne šo v parlament,, ar pravi, da on ne priznavle te države; eli itak jo priznavle, ar njegovi pristaši ravnotak morajo plačati davke, kak i to demokratje f radikali ščejo. Znamo mi, da se Radiči neide zá narod, nego jedino za lasten žep. Znamo mi, kak si Radič zida lepo palačo, kak .postanoje vsikdar bogatejši, dokeč hrvatski narod plačüje i trpi. Od koj pa je Radič .vsakši den bogatejši?
I zdaj pride tüdi k vam? Je-li šče tüdi pri vas najti novo dojne kravo za svojo familijo ,i prijatele? Je-li šče Slovenec, šteri bi iskao rešenje od beograjske bogatašov, to dobiti od Radičevih bogatašov? Pravim vam: mi Horvati ščemo sami brez Radiča, obračunati z deneš-njimi vladnimi strankami. — Vi Slovenci pa včinite vse, Istotak, nema pri vas Radič nikaj za iskati! Kak je ne rešo cela štiri leta hrvatskoga naroda tak tüdi ne reši vas — tem menje — ar ste Slovenci.
Naša škrinjica je drüga! Vsak pravice ljübeči človik vrže kruglico v drügo škrinjico.
Obtožba.
Njegovo Veličanstvo krao Aleksander je ob priliki svojega bivanja v Sloveniji izjavo pokra-jinskomi namestniki g. Hribar]', da je Slovenija ráj, samo premnogi pijanci jo kvarijo. Krao je poblasto g. Hribara, da to tüdi lehko objavi.
Krao zna, ka je najbolše sredstvo, štero ljüdi napravi nespametne, štero je napravi za igračo mogočnjakov — alkohol. Krao zna, da slovensko ljüdstvo nema hüjšega sovražnika kak je pijača.
Ministrstvo narodnoga zdravja z vsemi močmi dela na to, da . pijančüvanja zménša. Tüdi indri vidimo nevarnost alkohola: v Ameriki je pljančüvanje sploj prepovedano. Na Štajarskom so nekda ravno s pomočjov alkohola šteli vničiti Slovence i je tak ponemčiti.
Eli ka se godi dnes v našoj Slovenskoj Krajini ? Vse gostilne so naklačene, vino se razleva prek policijski}! vör, po cestah kričijo pijanci, Preklinjajo i delajo nečast našoj Krajini.
A što je kriv ? Stranke, štere zapajajo.
Vsi, šteri ste prišli zdaj v našo krajino, ste zastavili miljone dače, da vtópite naš narod v alkoholi, ga podküpite, ga oroplete poštenja, značaja! Kda ste njemi pa vzeii to, ste vzeli tüdi njegovo vero. Te ste nam pa vzeli najsvetejše, ka šče mamo, naše drüžine, njihovo svetost, njihov mir — i te ? — te ste nam dali smrtni vdarec, — bujli ste nas narodno!
Tebe narod, pitamo, eli ščeš, ka postaneš babilonsko ljüdstvo, da se vtopiš v pijači i vlačügarstva da tüdi tebe zadenejo reči: »Mene, tekel, far.es I?"
Tebe narod, pitamo, narod eli si igrača ali vlačüga, ka te küpi bogataš, te pa plüne na tebe? Tebe narod, pitamo, eli tüdi ti Odaš Kristuša za treseti srbnikov — ali tüdi ti postaneš Judaš?!
— V kraj od strank, štere zapajajo. Tam pravica biti nemre, kde se düša küpüje — Jedino Kmečka zveza ne podküpüje, ona glasi samo pravico, njena kišta je drüga. Ki neste k odaji, sem vržite kruglice..
Vsakši liter vina, šteroga vam zdaj plačajo Benko—Hartner—Kühar —Radič, bodete vi kmetje, davkoplačüvalci, po volitvah trikrat mogli poplačati i že ste.
Minister Stojanovič naš radikalni kandi-dat se je müdio te dni po naših krajih. V Maribori je meo shod. Tü so njemi füčkali. G. Hribar je bio ves rdeč od straha i sramote. — V Soboti pa je čuvaio visike gospode več policajov. Itak pa se je shod vršo z burnimi med-klici. Obvüpao je Benko pa tüdi negov višji gospod, minister. Jelo ino pilo se je po voli, tüdi cigani so zaigrali v posti. Znamo pa mi za čide peneze se je tak fino jelo, pilo i zabavale. Eli pride račun 18. marca! ’
Radič etak hujska: Či te volili mene, te bomo meli amerikanske peneze, mo pod Ameriko. Drügič pravi mo pod Češko, tretjič drži z Madžari i Taljani, Eli vrvlete ví to? Kak se vidi itak majo tisti prav, šteri pravijo, da se v Radičovoj glavi nekaj küha. — Že sam ne ve ka je, eli je moški eli ženska,'eli je Hrvat eK Eng-íež. Englež znankar zato, ka so njemi tam nabrali v Ameriki 20 miljon kron. eli te ešče’ vörvali tomi človeki. Ednok pravi: Bračo Slovenci. Drügič nam guči, ka smo jünci, marha, ka neščemo njega. Što šče ka tak obhodi, kak Radič, naj le njega voli. Sveti düh, presveti •pamet-bo-, ..	.	>« .	u...-t.,., ■-
Benkova, velkosrbska stranka pravi: vsi volimo radikalno stranko —kormánypárt. Ka pa či po 18. marci radikalci zletijo — v koš!
Orlovski tabor v Brni.
Tem je sledio t močen oddelek rüdarov v posebnih uniformah, na to samo prišli mi Jugoslovani, ki smo bili Zvünredno pozdravljeni z izrazi naj vekšij simpatij i prilüblenosti sijajno sprejeti. Jugoslavani smo bili: Slovenci, Hrvati, Bosanci i Dalrnatinci z g. dr. Korošcom na čeli. Naprej smo Šli v krajih 400 Orlov, 200 Orlic, potem narodne noše i civili. Takšega pozdrava so pač Jugoslovani nindri ne dobili, kak ravno v Brni. Občinstvo je neprenehoma metalo na nas cvetje i vzklikalo: Živio Jugoslovani. — Za nami Jugoslovani je vozo auto dve Odlični osebi g. ministra Šrameka, starostö češhoslovaškdga Orla i predsednika mednarodne zveze krščanskih katoličanskih telovadnih drüštev. Teva dva je občinstvo burno pozdravlalo.
Sledilo je mnogo dostojanstvenikov, med njimi dr/ Dolanski kak zastopnik predsednika Češkoslovaške republike Masaryka, pápežov nuncij Micara, olomuški škof Stojan i drügi.
Nato so sledile nepregledna fete čeških Orlov i Orl e v krojih. Ti so bili: Čehi, Slovaki, Čehi z Beča, Moravci i Šlezija. Dosta jih je bilo v polkrojih, drügi v belih Oblekah z valaš-kumi (to so orlovske palice, kak sekira). Dale
Ház és üzlet
eladó vagy bérbeadó, Dolgavas (Hosszufalu). Bővebbet a tulajdonosnál özv. Bucolits Józsefnénál.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava