Posa»xx*ezna> številkst* stane X Din. Lefo IV,, štev. 122. V Celfttt, loreK due 24, oktobra 1922. Požtntoa plačmia o gotovlni. W ju^m^iv ^i^|Ub. «AMHjtei >HrtMH^k ^M^^^^^^^^ .^^_^^^^_^^^^^ r^M>iyk^M ¦ ¦ - - (/// , v<^m^^^B ^^^^^^^^^^^^Hk' m^^^^k ' j^^^^^h ^^^^^^^^^^K l^^^^^^^^^^^^^k. jfl^^^^^^^^^^A I^^^^^^^^^^^^^H^. JEHyBSfcE^ätk /V *? Z- -S^^tm v^^lh ^^^^K f^^^^m i^^^^^^^^A ^^^^^^^^^^^^. if^^^^r^i^H^L ^^^^K- ^^VH^B ^I^^^^^^^B Stanc letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozerastvo ietno 120 Din. — Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osinrtnice in zahvale 50 p. Posamezna štcvilka stanc 1 Din IzKaJa vsak toreft, čelrtek In sotoolo. UretinEätvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. Upravni&tvo Strossmajerjevn ul. §t. 1 pritličje. Telefon St. 65. D=a Račun kf. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 LJUDSKO VSEUČILIŠCE V CFLJU Danes v pondelj^lk 23. trn. bo irael ob lA8. uri zveeer g. vlad. sv. Km. Lilek slavnostno predavanje »o bitki pri Kumanovem leta 1912.« S&tina razstava v Ceiju 21. do 24. oktobra 1922. V soboto ob pol deseti uri je bila o- tvorjena v Narodnem domu v Celju saü- na razstava. Leipe otvoritvene slavnostl so se udeležili Lmenom centralne vladc poljedelski minister g. Pucelj, šef kKTv> tijskega oddelka v Ljubljani g. Sancm kot zastopnik pokrajinske upravc, žu- pan g. dr. Hrašovec, okrajni glavar g. Pinkava, g. polkovnik Tosie kot zastop- nik vojaške oblasti, skoro vsl nacelnlki razni'h uradov in zastopniki gospoUar- skih korporacij, odborniki sadjerejskega društva in lepo število občinstva. Ra^natelj kmetijske šole v Št. Jurju, g. svetnik Belle je v kratkcni nagovoni pozdravil g. ministra Puclja, posameznc zastopnike in občinstvo. Nato je pro-sil g, ministra Puclja, da otvori ni'zstavu. O. minister jet v svojetn govoru povdarial, cUi je za povzdigo kmetijstva zlasti po- trebno primerno upoštevanje in honor?- ranje pradnkcije zemljc, strokovno de:o po šolah in raznih tečajih in razstave, ki naj imajo namen širiti zanimanie za kme- tijstvo in seznaniti medsebojnc intcrc- sente. Država je dovolila za to razstavo podporo. Celjski župan L. dr. lirašovcc je v krasnem govoru izražal veselje *n ponos, da se vrši ta prva večia razsta- va v Celju in povdarjal, da se je ravno pcrtom učiteljstva sadjarstvo tako pov- zdignilo. Po oiicielnih govorih so si go- spodje ogledali razstavo. ki obscga vc- li'ko in malo dvorano, knjižnico in Čital- nico. V vcliki dvorani prcd glcdališkrm odroan stoji velika piramida. ki kažc kra- scii Sortiment vsega vpoštevamja vred- nega sadja naše zemlje. Kazlično sadjc je trgovsko vloženo v zaboje in priprav- Ijeno za odpošiljatev. O'Pazovalec vitfl tam sveže, sitho in vkuhano sadje. Pira- mida je last državiic sadjarsJi'Si in vinar- skc sole v Mariboru. Razen sadja im a mariborska sola razstavlieno tudi vse sad'jarsko orodje. Krasn-o razpredcljene predmete hnata tudi šoli v St. Jurju in Ormu. Na razstavi je bilo opaziti tii(JI tiekai ivrdk, ki sc pečajo s tr^ovino s sad'jem, tako tvrdko Hince iz Ptuja, \l i-ma najlepše trgovsko vloženo sadje v ko'saricah in poštnih zaboiih. Pevec !z Mozirja in grajšcina üallc iz Lemberga. Nadaljc imajo razstavlieno lePo sadje posestniki: Anton Oodec, Kresnice; Ja- k'Ob Jan. üorje; Franc Suhadolriik, Bo- rovnica; (Pecolar Franc, Legen; A. Tka- lec, Središče; Franc Tunis-ok, Oorica. V čitakiiških prostorih ima razstavlieno prvovrstno sadje iz svojega sadonosnika g. Levsiik, vodja okoiiškc deškc švole, kjer je razstavilo tudi izvanredno veliko bivših Levstikcvi'h učencev iz Št. An- draža. V tem kraju je g. Levstik dolgo dcloval in vzbujal pri mladini in starej- ših veselje do sadjarstva. Poleg g. Lev- stika so tudi lahko ponosni na svoje sa- dje in svoj trud gg. nadučitelj Franc Praprotnik iz Mozirja, naducitelj Anton Petricek iz 2alca. nadučitelj Toirio Kur- bus h Slivnice, nadučitclj Ivan Kvac iz Šmartna v Rožni dolini in nadučitelj Leopold Vihcr iz Št. Janža pri Velenju. Pri vhodu v veliko dvorano stoje na ubeh straneh krasno negovana sadna drevesa iz drevesnic gg. Dolinseka tz Št. Ilja pri Velenju m üradisnika iz St. Janža pri Velenju. Pri vhodu v razstavo kaže g. Franj-o Rudi iz Rospaha pri Mariboru poseben sestav sti'skalnicc za sadje, pri kateri se lahko Luraie prolz- vaja velikcinski pritisek. Rudlova naj- novejša stiskalnica je napravljena po prmcipu vzvodov, katera ima 2S0-kratni prenos m sicer tako, da 20 kg \- teži w- üinkujc 5600 kg pritiska in 100 kg v teži iS.000 kg pritiska. Tvrdka Lorber iz Žal- cu ima razslavJjen sadni mliu (izdeluje tudi veeje mline), v katereni se tekom dveli uv zmelje sadja /a 900 J. mošta. Za to res krasno razstavo so si iz- tckli mriiogo zaslug zlasti gg. svetnik Belle, višji vin. nadzornik Mumek, SolsKi vodja Levstik, profesor Priol, vinarsXI nadz'ornik Qombac in višji sadi. nad'zor- nik Goričan. Že prva dva dni je prisio vcliko o- biskovalcev na razstavo. Prijavilo se je tudi izvanredno mnogo kupeev iz Hr- vatsk'C!, Vojvodine in ßanata. ki so pri- pravljeni pokupiti velike uniožine naše- ga prvovrstnega sadja. S teini kupeijaml se bo odprla pot na Balkan In v Levan- to. Mladina vseh celjskih sol se je ob üolocenih tirah iideležiia polnoštevilno razstave. Obcinstvo se vabi, naj r.e opu- sti lepe prilike posetiti to krasno sadno razstavo, ki bi delala cast vsakcmii vc- likemu mestu. Vsak Jugoslovan naj bode član »Jugosiovanske Matice« Oživljenje islama. Porooeivalec n-cwyorskega »World« pripoveduje o avdijenci pri Mohamedu VI. sledeče: V teh dneh se je pričelo oživljenje duha po celem mohamedanskem svetu. To oživljenje pa je bolj duševno kot pa posvetno. Evropi in Ameriki se ni treba bati tega oživljenja. Ne ogroŽa namreč zapadne civilizaeijß. To ugotovilo mi je ])odal kalii cc- lega mohamedanskega svieta, turški sui- tan, ki me je sprejel v avdüenci. Sultan je velik samotar. Dobiti avdi- jenco pri njem je kaj težavno podjetje. On živi v palačt znani kot Dolma Bas- ce, ki stoji na griČu nad Bosporom. Le redkokedaj zapusti prostore te palace. Celo njegoyim lastnim uradnikom je tez"- ko priti do njega. Kar sc tičc tujcev, se je sultan :ie bolj umaknil izza časa, ko je bila objav- Ijena mirovna pogodba, s katero so raz- kosali TuriSijo na pet delov ter pustili njej sami le en del. Kljub temu pa mi k dovolil sprt- jem ter me je sprejel na najsvetejSem mohamedanskem mestu in ob najsvc- tej'si niohamedanski uri, ob času moiitve v mošeji. Povedali so mi, da sem prvi üüjec, katcremu je sultan dovolil avdi- jenoo n'i t.akem mestu in ob tnfci ivri. Sul- tan ne čita ameriških listov, a se zanima za ameriško. javno življenje. Z veseljem pozdravljam dejstvo, o'a vas sprejemam v ino-seji, — mi yc, reker, — kajti to bo vrglo ueka.i luei na obdolZl- tev, da so Turk: fanatiki v vsem, kar rrc tiče iijih vere. Avdijenca se je vršila v petek. Prav izza dni bagdadske slave ie sei kalif mo- hamedanskega sveta enkrat na tetJen iavno molit. Ta ceremonija 'c znana kot Sdamlik. Nekoč je bil čas, ko si je su»- tan izbral vsaki teden drugo mošejO' m izbira je bila lahka, kajti Carigrad vsc- buje nckako petsto mošej. Abdul Hamfd, kojega viharna kar»- jera je bila zakljucena leta l°08 m kl se je bal zavratnega umora, pa ie spremc- nil tradieijo v toliko. da je sei vsaki te- den v isto mošejo, ki je stala v notranjo- sti cesarskili vrtov. Njegovi nasledniki so sledüi temu vzgledn. Ta mošeja lezl ravno pod Dolma Bagče palačo, v no- tranjosti is tega zidu. To seveda ni bila vec ona impozant- na ce'remonija kot v starih dnch, ko ie imel rurški sultan na razpolago vec kot ducat vojašnic, polnih vojakov. Kiiub te- mu pa je bil prizor skrajno zannniv mi vcličasten. Šest ali sedemsto vojakov je stalo na obeh straneh beloposute ceste, ki je voidila skozi vrt od vrat palace pa do vrat vitke mošeje. Nekatere te čete so bile poljske cete. oblečene v irniaza- nosive uniforme. Nadaljne pa so bile cu- sarske straže v krasnih z zlatom obsutlh uniformah in na lepih konjih. Skozi špa- lir, stvorjen na ta način, se ie peljal sul- tan k molitvi. Zapele so trobente in zaoril je pg- zdrav. Pred mošeio se je njegova krav ka vožnja končala. — Velik si, o gospod, — je vskliknil varuh moseje s svojega odra visoko nad vratmi. — Eden pa je še večji. Alah je njegovo ime. Kar nas je bilo gledalccv pri tej ce- remoniji, so nas odvedli na gak'Tijo, ofl- koder smo mogli gledati skozi gosto re- seno inrežo navzdol v mošejo, polno m»- trganih beračev in tudi visokih častni- kov v sijajnih uniformall. Sultana ni bilo mod! temi Ijudmi. Nahajal sc ie v svoj! lastni molilnici, gosto zamrezeni in v to molilm'oo so odvedli tudi mene, ko je prišel čas. Nobena slika sultana, kar sem jih videl v carigrajskih izložbah. se ni uje- mala z resnično zunanjostio kalita. Bil je skljueen človek ter dosti ätarejsi kot na vseh slikah. Ko je govoril, je večkrat prenchal ter lovil sapo. Izgledal je Izm«- čen, bolan in v skrbeh. Nosil je priprosro obleko ter le eno turško dekoraeijo. Po- dal mi je roko, a ne na naein kot sem prlcakoval od sultana ter mi Je rekev, naj sedem. Takoj je pričel govoriti s po- sredovanjem komornika kot tolmača. O politiki ni hotel govoriti. Večkrat sem skusal napeljati nanjo pogovor, a nl s^o. Oovoril je le o svojem naroau. o kate- rem je izjavil, da je v zapadnih deziiah •očrnj.en po krivici. Govoril ie dosti o du- ševni enotnosti v kolikor io je najU v mohamedanskem svetu, ter rekel, da si te enotnosti ne smemo predstavljati kot zveze, silc v politil^i. Omenil sem Indijo in Egipt in on je odgovoril. da se ne čudl, če je opaziti po celem mohamedanskem svetu dokaze lojalnostr napram kalifatu, to je napravi kaüfa samega kot du§eolitično sPloSno državno skupino, ki naizanösljiveJSe zajamčuje popolno edinstvo narod'a tn enostavnost narndnc iugoslovanske dr- žave. Dr. Edo Lukiiiič predscdnik narodne skupščine. Dne 20. tm. so sc pogaJaM radikalci in dcniokrati o kandidaturl za preldsedniško mesto v narodni skupščlnt. Med tem sta imela oba kluba seje. Po seji d'cmokratskega kluba sta šla poslan- ca Pečič in Wilder kot delegata k radi- kalom. Po daljših pregovorih je bil Oo- sežen sporazum, da se dopoldanska seja skupščine samo formaino otvorl poo vodstvom starostnega predsednika, ki bo sklical prihodnio < sejo za popoldan. Or. Korošec je zahteval za svoj klub pod'predsednikovo mesto. Beninovci in Maglajliči pa tajniško mesto. Popoldan- sk: seji skupščine je predsedoval nay- starejši1 poslanec Tomo Ora.ovac, ki je po ikratkem nagovoru zakljucil sejo mi sklical drugo ob 16. uri. Med tem časom so se radikalci in deimokrati zopct Po- ¦svetovali. Radikalci so vztrajali na stališču, da ne mo re jo pod nobenim r>o- gojem pristati na kandidaturo dr. Ribar- ja. Dcniokrati so sc nato zopet posveto- vali. Da se ne izzove kriza vsied oseh- nega vprašanja, je prevladalo mnenje, naj se radi tega vprašanja ne zanese Tuzdor v današnjo koalicijo, še man] pa v demokrats'ko stranko sanio. Doscgc? se je kompromis. da postavi klub Ova kandidata in sicer dr. Ribarja in or. Edo Lukiniča, med kak'rimi naj izbrra skupščina sama. Ob 8. uri zvečer Je sra- rostni predsednik Tomo Oraovac otvoril sejo, na kateri se je glasovalo. Poslanct so v zaprtiJi kuvertah odidajali glasovn>- ce v glasovalno skrinjico. Ta Čas je vla- dala v zbornici ogromna uapetost. Med grobi:o tiSino je Oraovac proglasil izid volitav. Glasovalo je 225 poslancev. Od teli je glasovalo 124 za dr. Lukiniča, S8 za dr. Ribarja in 11 za Lazica. Dr. Lu- kinič je zavzel predsedniško mesto, od večine zbornice živahno pozdravljen. Novoizvoljeni predsednik sc je zahvalil za zaupanje in izjavil, da se bo strogo držal poslovnika. Na to je zaključil sejo. Iz seje narodne skupščine 21. tm. Sejo je otvoril novoizvolieni nrod'sednik dr. Edo Lukinič. Poslanec Voia Lazič yc protestiral, da je biUi zadnja seia odložc- na brez razloga. Predsednik je pojasnil, da je bila scja zakljucena z dovoljenjem večine. Dr. Ivaniču je dr. Lukinič po po- novmih opominih podelil konono pismc- ni ukor. Dr. Lukinie je imenoval nato tri skrutinatorje in odredil volitev dveh podpredsednikov in štirih tainikov. Pri volitvah iK>dpredsednikov sta bila izvo- ljena Vujičič s 136 in KaramehniedovlC s 130 glasovi. Za tajnike so bili izvoljcni: Rajar (SKS) s 138, JanjiC (rad.) s 128, Sreten Vukosavljevič (dem-) s 142 in Milan Miloradovič (z-ennljcra'd.) s 140 gla- sovi. Priliodnja seja se bo vršila 6. nov. Čcški deficit. »Narodni Listy« jav- Ijajo, da znasa primanjkljaj českoslova- škega proraeuua za prihodnjc leto 565 milijonov kron. V sedaujem proračumi znaša deficit eno milijardo kron. Volitev predsednika nemške repu- blike odgodena. Nemškonacijonalna !ra- kcija je predlagala naj se voii nov I predsednik 3. dec. 1922, kakor predvioc- va to sedanja ustava. Koalirane stranke so pa zahtcvale, naj vodi sedanji pred- sednik svoje posle datje do dne 30. junija 1925. Ta predlog je bil sprejet s potrebno večino. Atentat na iiemškega kanclerja dr. Wirtha. Na drzavnega kancierja ar. bil. tedaj naravno, povivod je bil dobro- I dašel. V Ljubljani se je seznanil z u-5lrc- Ijico iz Hrastnika, gdč. Amalijo Drcnik. Sam se je kmalu potem (1. 1886.) prc- selil v Hrastnik med rudarje. Tukaj ?c svoje 45lodonosno delo nadaljoval. Gdč. Amal. Drenik mu je postala zvesta so- proga in močna opora v težkih časlli. E>obil je družinico. Kruta bolezen je vec- krat pogledala skozi okno, ter pripravITa skrbnima roditeljema mnogo težkih skr- bi. V Dolu je nekaj časa nadomcstova^ iimrlega Štauferja. Iz zdravstvenih ozirov si je zažefci prcmem'be. L. 1897. se mu je podellla nadučiteliska služba na okoliški deSki Soli v Celju. Gradišnik je prevzel talioj vodstvo, obitelj pa je šc ostala n-e-kaj Jet v Hrastniku, ker njegova soproga re lehtnih razlogov ni mogla svoje služfte takoj opustiti. Na tem mestu Jc ostal Gradi'snik do svoje preranc smrti. Dera jc bilo tukaj dovolj. Prejšnja gtirlrar- rcdnica je danes šestrazrednica s stirlmi vsporednicami. Okolica je začela mi'sliti na uovo šolsko stavbo, katere. pa še da- nes ni. Kraj. sol. svet in občina sta Sol. vodstvu šli na roko, toda zagrizen! m-r- stni očetje so iircpreciü vse naklcpe m vse načrte. Vsak prosu cas je izkoristil v nada- Ijno svojo izobrazbo. Najraje se je bavil s podagoškio književnostjo, s slovstvom, zemljepisjem in zgodovino. Dobro po>c?- kovan je bil tudi v drugih vedah. Poll- tičn-e dogo'dke je zasledoval z interesom in treznostjo. Ponosnili ljudi plitvev?a znanja, d'cmuncijantov, tlacitcljev, oö- padntkov, neznačajnežev ni inaral. Z Ig- rami ni ubijal časa. Po večurnem deru jo šel na spreho'd, ali se tu in tarn poza- baval na kegljišču. Ljubil je godbo, petje in pošteno veselo družbo. Gbdališča ?e obiskovni po redkeni, a poznal Je v??a znamenita dela, životopise njih avtorjev in skladateliev. Gradisnik je živel kakor ura. Vsta- ial je rano. Ko sino tovariši prinaJaTl v solo, je bi! on že verziran o vseh važnih dogodkih tako na šolskem kakor tudi na političnem polju. (Dalje prihodnjic.) Wirtha je bil 20. tm. poskušen atentat, ki se pa ni posrečil. V zadnjem času so bile varnostne odredbc za dr. Wirtlia povečane, kakor se je pokazalo, tic brez vzroka. Drž. kancler dr. Wirth ]e na seji sam potrdil, da »ei je na njega po- skusil atentat. Vendar se natanč.nejšlh iiiformacij ni dalo, da se ne bi ovirala uvedena preiskava. ©eijslce mwvm$»» Proslava bitke pri Kumaiiovein, kjer je hrabra .srbska vojska sijajno porazila turške čete, se bo praznovaia v Celju v torek 24. tm. s shižbo božjo v župni cerkvi ob 8. uri. Služba božja se bo o- Pravila za padle borce. Proslave se u- deleže vse vojne in civihic oblasti, kakor tudi šolska lnladina. V šolah bo učitetj- stvo pojasnilo deci velik zgodovinski pomen zmagoslavne bitke pri Kurnano- vem. Koncert gospe Zd. M. Greguričevc. V torek zvečer bo priredila v mali. dvo- rani »Uniona« ob Yj9. uri zveocr koTi- cert ga. Z. Greguriceva. ki ima kakor govori kritika zelo obsežcn v nižini m srednji legi prav siinpatičen. lepo pobar- van in donee glas. Njena izvrstna tehni- ka dilianja kaže, da se jc pevka prav marljivo šolaJa. Na glasovirju jo bo sprcmltjala ga. Kokotova, ki obvlada lz- vrstno svoj instrument. Ga. Kokotova bo igrala tudi dva solo-komada. Upamo, da bo občinstvo s koncertom prav zn- dovoljno. Ljudsko vseučilišče v Celju. Danes zvecer, v ponideljek, dne 23. oktobra bo točno ob Mi8. uri zvečcr na celjslcem ljudskem vseučilišču predavanjc »o bitM pri Kumanovu 1. 1912«. Po končancm govoru proslavi se di'jaski zbor tu'k. rcai. gininazije to, za nas vse JugoslovaTre< prevažno desetletnico, z dnevu primcr- nima pesmima. Vabljeni so vsi članr Ijutf- i skega vseučilišča in tuk. vojaski krogi. — Za ta večer napovedano prcdavanje o «zainimivosti iz Kraljestva števil« se pre'lozi na prihodnjič, t. j. dne 6. nov. tl. 25-Ietnica zakona. V tihem dom«- eem kroKu slavita 25. tm- 25-letnioo svo- jega zaiionskc^a življeuja z. Ivan Rcbcv in njegova soprogn gospa Josiphia. Od- več bi bilo razpravljaii, kaj pomeni obi- telj Rdbekova zacJnjih 25 let za Cclje, kjer si nobenega narodnega druStva brez njen-cga aktivnega sodelovanja skoro inisliti ne moremo. Pa ne le v Ce- lju, po celi Sloveniji je ime Rcbck znasrro in visoko spoštovano. Gospod Rebek, ki sc je z občudovanja vredno vztrajnos?- io moral od prvega začetka trdo borlti za $voj lastni obstanek pod bivSim nerr»- škutarskim rezknom, je imel poguma dovoij, da je proti vsem oviram organi- ziral vse, kar je slovenskega, predvscrr: obrtništvo in delavstvo. Občeslovensko obrtno driištvo, Zveza iužnoštajerskih obrttiih zadrug. Sl-ove-'nsko delavsko pod- porno društvo, Trgovsko-obrtna kredit- na zadruga v Celju. sadovi njegovc vztrajnosti, so korporacije, ki so postale ' znane v celi Sloveniji in so za probujo i našega obrtništva in obrtniškega narr.- ščaja še tudi dancs eminentuc va2nosri. Vesclimo se, da ta vzor značaJa In oe- lavnosti stoji danes na čelu demokratske organizacije za mariborsko oblast, v ka- teri je oibenem tudi najvDllvnciši zastor;- nik naših pridobitnih slo.iev. Slavljencu, ki sta vedno stala v naprednih vrstah. sta v tem duhu vzgojila tudi svoje otro- ke. Želimo iskreno, naj j'nr.a bode usoje- no vživati sadove njune izredne marlj!- vosti v zadovoljstvn in srcči šc mnoga leta. Zelo lepa bodočnost se obeta vscm deekom, ki se niso dopolnili 15. leta sta- rosti ter so zdravi in imaio dober posTun za petje in so z dob rim uspehom dovr- šili vsaj 4 razrede Ijudskc sole. Spreje- iTia jih vojna-muzička sola v Vršocu, Ki jih vcžba 3 leta popolnomn na drzavnc stroske, nakar jih odda posameznim poi- kovnim godba.m, kjer dobijo kot mladi fantje že lnescčno plačo od 4.000 Co 6.400 K. Sprejemajo se v prvl vrstl vo]- ne sirote (otroci brez starišov) pa tudi dnigi übogi dečki. StariSi. reditelji, prS gla-site take fante tuk. Zaščiti dcce Cpi- sarna g. nadučitclja Bizjaka) v celjsrd niestni osnovni soli. Vpisovanie se> vr5i sarruo v torek, dne 7. xiovembra od 2. Go 4. urc popoldne v Oftienieni .nisarni. Na poznejše priglasitvc sc ne bvj moglo več ozirati. Izvanredni občni zbor Ribarskega društva v Celju se vrši v torek dne 7. novembra 1922 ob '^8. uri zvečer v pro- storili holcla »Balkan«. Na dnevnem re- ilu je ©dina točka: Sprcmemba pravtf. ! Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil ! sklepčen, sc vrši pol lire poznejc nov I občni zibor, ki je sklepčen ob vsakem Stevilu navzočih članov. Odbor. I Neverjetno toda resnično. Ncka ceTj- j ska tvrd'ka je naročila 1. 1920 v Av striji biaga za vsoto 3600 avstr. kron. Biago je bilo iz Avstrije promptno odposlano. vendar se g;i ni in ni moglo pri nas najti. Po dveh letih reklamacii in iskanja se «c dotični zaboj blaga pojavil na carinarnv ci v A^ariboru. 2.c do sem je zgodba yj&o zani'miva — sedaj pa sledi veselost aYi žaiost, kakor kdo hoče. Mariborsku can- narnica za'hteva sedaj namreč od celjske tvrdke za zgubljcni in srečno najde- lii zaboj blaga. ki je veljal 3600 avsar. kron ¦— na ležarini nič več in nič manj. ko 72.000 dinarjev ali 288.000 jugoslov. kron ali ca. 100 miljonov avstrijski>i kron. Čudna pota upravnih modrosti kft- kor nalašč ustvarjena za življenje po predpisih izza zelene mize sv. Birokra- cija. To ni več za smeh in kratek Las. Kdor imora tako brezglavio predpise »?;- vrs'C'vati, si zasluži žc na tern svetu nc- besa, ako nima v glavi slame, kogar pa učinek teh predpisov doseže. bo pa po- slovanje mariborske carinarnice gotovo do groba hvaiil, blago pa prcpustil, da ga spravi kdor hoče. Padanje cen. Splošna gospodarska z-adruiga v Samostanski ulici ^t. 4, pro- daja pšcnično moko 5t. 0 po 22 K, in kru- šno moko po 18 K kg. Opozarja se, da je banaška moka jako dobre kvalitete. V prostorili sadne razstave se bo«Je prodajalo na dražbi v snc:du dine 25. tm. ob 2. uri po,p. sadje, platno i. dr. Vsi Iju- bitelji sladkih da.rov matere narave se lahko udeležijo tc drazbc proti obicajni vstopnini. Ključe je zgubila neka gospa od Brega do Glavnega trga. Pošten najcl!- telj naj jih odda v upravništvu »Nove Dobe«, Strossrnaycrjeva nlica St. 1. Policijske vesti. Zgube od 1- sept, do 15. oktobra 1922. Gregorin Erna maTo erno papirnato ročno torbico z vscbrno 250 K; Sutej MiUi pas iz runiüne svlle, H) cm širok. vreden 100 Din; Sutej Mila pas iz zclenc svilo, 10 cm širok. vreücii iOO Pin; Povalcj Jakob na poti Store— Ceilje. samokres (Brovning) kaliber 6.35 mm, vredon 2250 Dim Smodej Ivan oid Alcksandrove ulice do Glavnega trga tobačno škatljico iz pločevine z vsebino 100 Din in toibak; Biršec Bogomir listm- co iz rumenega usnja vredno 50 Din z vsobino okoli 140 Din; Alkalai Olga sivi kožuhasti ovratnik (boa) v vrednosti 500 Din; Škoberne Amalija denarnico iz črnega usnja z vsebino okoli 94 Din; Verbič Frančiška ročno rorbico z vse- bino 26S K; Katalcnič .losip denarnico -,z vojaškega usnja z vsebino 24.700 K; Je- ]en Martin na kapucinskem mostu dcžn!k vroden 500 Din; Petrin AntTi na vlaku Celje— Dravograd denarnico iz rujavc- ga usnja z vsebino 3500 do 3600 K; Martinčič Julijana na Glavnein trgu mo- ski črnl klobuk v vrednosti 75 Din; Ko- Tosec Martin listnico iz ruiavega usnja z vsebino 1100 Din in 1 garancijski Ti- stek nekega urarja v Sisku. Wittcnbacn Ameliia usnjato denarnico z zlatom 6b- robljcno vredno nad 250 Din z vsebino 1.50 Din in mali ključek od irlasovirja; Herman Ferdinand cigaretno dozo iz kinežkega srebra, v notraiijem je bH° gravirano ime »Herman <, vredno 500 Din: Rudl Marija na Glavnem trgu C?cz 400 K; Rajtar Aloiz na Olavnem trgu en bankovec po 100 Din; Pratncmcr Av- gustina zlaio zaponko v sredini z rudeCo vrtno cvetlico vclike vrednosti; Kajzcr Štefaniia ročno torbico iz rujavega usnja z vsebino okoli 75 Din, 1 zlata zapestm- ca v obliki verižice vrcdna 750 Din in t kljuC; Mastnak Ana črno usnjato listm- co z vsebino okoli 80 Din; Jakob Š.telart denarnico iz rujavega usnja z vsebino 2300 Din. —- Najdbe od 1. s-eptembra do 15. oktobra 1922. PrekorSek Ivan, upr«- vitelj javne bolnice imalega, bclega, Cr- nolisastega psa brez nagobčnika in brez znamkc; JichaJ., lastnik kavarnc Pre- šern malo kokoš; na kolodvoru 6 zvez- kov; na tuk. kolodvoru 100 din. baiiKo- vec; na Glavnem trgu bankovec za 10 Din; na tuk. kolodvoru iistnico iz cTncga usnja z vsebino 202.25 Din; na tuk. ko- lodvoru ročno torbico iz erne tkaninc e vsebino ene zaklepnice iz enake tkanlnt», v kateri se nahaja en leseni percsnik in en svinčnik, ter en žepni robec; na tuK. ; kolodvoru erno usnjato listnico z vsebl- Stčv. 122. »NOVA DOBAi StraB 3. no 20.25 Din, J kakdar, 1 listek z imo noni Josip tfehak, 2 pisma slaseea se na Ivaaia Novak, Letuš p. Rečica ria Paki in ena dopisnica; na Kralja Petra ccstl 1 kijuč; v Prešernovi nlici sviten ovratnt robec; v mesnici Rebeušek 1 bankovcc DO 100 Din in 2 ključa na žclczni' vcri- žici: v Gasposki ulici domaoega zaicn; na kapucinskcm mostu kniižico (»Fiih- ,t.r;l>is\veis«) z vscbino 10 Hin; na Kre- küvem trgu crno torbico z vsebino ! svinčnik, 7 peres, 1 peresnik, 1 cirkel, 1 ua-prstnik, 60 pnra in 1 pinai; ua \uk. kototdvoru cn dežnik; ria Kraha Petra l-csIp ] dcžnik. D^eima ki»onika. Iz pravoslavne cerkve. Te dni sc je sestai v Karlovcih arhijerejski zbor, ki bode rcševal najvažiiejša cerkvena vprašanja v zvczi s predstojcčimi ccr- kvenimi reformami. Mcd drugirni se bo- do obravnavala v,prašanja drugega ?h- kona za duhovnike, reforme bagoslužja, posta in 'koledarja tor svečcniske oblekc. Zahvala. Ciaspodična Anica Cimpcr- jiiunova iz Polzele je po neki častni raz- iirav», nasprottii stranki naloženo gto- in> 800 K poklonila »Sokolu« v Brastov- čah. za kar ji društvo izreka srčno za- iivalo. Žalostna smrt. V goslilni pri Kam- narjiii v Ljubljani je pomcšal 26-letni u- radnik Karcl Pečnik v vino ciankalij, spö tekočino in obležal na niestu mrtev. J\vkojnika je večmeseena bolehnost po- poliioma 'Potrla. V pismu, katerega je r,- stavtl, se spominja ncsrečne matcrc. Štipendije za evangel.iske bogoslov- ce. Ker v Jugoslaviji niinamo nobene evangeljske fakuitete, bodc ininistrstvo prosvetc uvrstiio v svoj budžet svoto desct milijonov dinarjcv, iz katere bocie evaugetiskini bagoslovcem podelilo StT- pendije za študii v inozemstvu. Šolanje dUakov brcz ptiznnne kon- fesije. Na osnovi člena 12. iistuve, dolo- 0:: minister prosvete, da dijaki, ki ne pri- padajo nobeni po zakoniu priznani veri v Jugoslaviji, nc moreio vstopiti v dr- /avtTe šole. Z ncžem v glavo. V neki gostilnt v Žisanji vasi so se vinski bratci s'prli meet suboj Zidar Sparovec jih jc rniril, kar pa je razkatiilo znanega pretapaiCa Jaküoa Susldtia, da je potegnil nož in .ua zabocJef ^.parovcu v glavo. Šparovca so prepc- ijali v bohiico. Orof Burian umrl. 13ivši skupni fi- aaucni in zuiuinji minister avstroogrsKe inunarliije je umrl na Dunaju 20. tin. zzi srčno boleznijo., v starosti 71. let. Nevcsta na ženitovanjiskciii poiova- nju zblaznela. Bogai Irgovec Ibrahim Nassir se je .poroeil prod mesecem dni v Aleksaiidriji v J-giptu s šestnajstletno Wargerito. Par dni po poroki sta šla za- kon^ka na žeuitovanjska potovanje v Sviccf. Tarn sta bivala par dni, potem sta šla v Rim. Tirkaj je pa nevesta v nekom hotelu nenadoma zblaznela ter je Iiotela vsc razbiti, kar ji je orišlo pod roko. Hotcli so jo spraviti v iiorisnlco, cesür pa Ibrahim ni dopustil. Prišel jw s svojo ženo v Trst, odkoder .se povrne riazaj v Aleksandrijo. Ideali kitajskega cesaria. Značilno za leitajsko' republiko ie. da io euvala ^esarja, ki še vedno stoluje v starem .ijajii v svoji palači. Cesar jc -pred1 krat- kim dopolnil svoje osemnaisto leto. Na vsak naein se hoče emaneipirati od svoje kitajske okolicc. Na velik stran ¦svoiih dvorjanov se lioec oblaelti kakor Mvropejcc in iti na zapad. Ker mu njega ¦>kolica brani, je zapretil da bode nc- koga dne ušcl. Sven Tong sania o loko- motivah in avto.mobil.ih. katerih še nt \-idcl. Ce leti aeroplan čez Peking, ga iiepremično jfieda in obeuduic. Res, te- žko ie ne biti cesar. a biti podrejen orr- entskemn dvoruenui cercmoniiclu. Koliko je stalo odkritje Amerike. - Letosnje leto se praz:uijc na Španskem svečana proslava oü!-ritja Amerike. Ra- zücnj raziskovalci so se trudili, d5a W razjasnili javnosti šc marsikako temno iočko o te-m odkritju. Neki efconom je zraennal, koliko ie süilo odkrilje Amc- iike. Iz tclga raeuna posnamemo, da so bili Kolumbovi moniarji plačani mescc- no v današnji vrednosti od 10 do 12 in pol franka vkljueno s hrano. Kapetani so iinjü tudi brezplačno hrano in meseCno piaco 80 frankov. Koliimbova ekspedi- ciia še ni bila tako draga, čeprav Je ;-ieI denar takrat veliko večio vrednost kakoT danes. Smrtna kosa. V Curihu v sanatoriju »Canton« je nmii 21. tm. g. Rado Leg:- vart ustanovite]} m predsednik Sloven- ske banke ter tovarne konzerv na Vrh- nikj. Na gospodarskem poljn je bil rajnl zelo marljiv idelavec. Iskal je v tujltil zdravniške pomoei, a prehiteta ga je smrt. Naj mu bo blag spomin! Špediterski tečaji v Zagrebu. Po naredfoi pokrajinske iiprave, oddclka za prosveto in vero v Zagrebu. se otvarja na kr. trgovski akademiji v Zagrebu ve- oerni špediterski t'c;eaj. Tečaj se bo vrsil zveeer od 7.-9. in pol v prostorih aka- tlemi'je. Predavalo se bo: železničarstvo, parobrodarstvo, carina. poSte in brzo- javi. prometni zemljepis, nnrodno gospo- darstvo, Spediterstvo z ozirom na skfa- disča, korespondenco in terminologijo, špeidicijsko knjigovodstvo in trgovsko aritmetiko ter trgovsko zakonoslovje1. Prospekti se lahko dofoijo pri ravnatelj- stvu trgovske akademije m v Savern spediterjev kraljevinc SI1S. Prilaz Dj. Dežcliča 75. Ukinjenje napiačila državne troša- rine na parafin, eeresin in stearin. Ker t se je pojavJlo vprašanje, če se mora na- plačevati pri uvozu j)arafina državna trošarina pri earinarnicah, ako poda u- voznik na deklaraciji izjavo. da bode $z le-tega izdcloval sveöe1. je izdalo Mini- strstvo financ SHS Qeneralna direketja carin, pojasnilo z dne 4. 10. 1922 D. I3r. 60744, ki se glasi: Ker parafin, cerezin tn stearin niso trošarinski prednieti, mar- več surovinc za izdelovanje trošarinskih predmetov, bodo carmarnice pri uvo'z» navedenih predmetov naplaeevanje ör- žavne trošarine ustavile, a obvestile o vsaki izvršeni uvozni odpremi finančno Kontrolo odnosno trosarinsko oblast z navedbo: kdo je uvozil, kdaj. po katen deklaraciji in katero kolieino blaga >n da na to ni bila naplaeana trošarina. S tem se ukine razpis I). Br. 39.748 od. 20. VII. 1921. Vračanje razlike mcd maksimalno in minimalno tarifo za uvoz blaga v Nemcijo. Na interveneijo trgovske !n o- brtniške zborniee v Ljubljani je odlocil carins'ki svet dne 3. oktobra tl„ da Je trgovska pogodba z Nemcijo stopila 10. junija v veljavo. Ker so carfnarnice za- eele uporabljati za iivoz bla^a i« Nein- čije jninimaliio carinsko tarifo šele ¦dne 23. junija, se bo vrniia razlika med inarc- simalno in minimalno carinsko tarifo vsem strankam, ki se v oredpisanem ro- ku tj. tekoiin 0 mesecev od dneva vpla- čanja carine, obrnejo s tozadevno pro- snjo na generalno direkciio carin. Pro- snji je prilöziti razen duplikata uvoznc dekkiracije še spričevalo o> izvoru ter potrdilo od carinarnice, da je bilo spriCe- val'Oi o izvoru že o priliki carinjenja preidl'ozeno ter sprejelo in pridržano pri deklaracjji all pa da je bilo vrnjeno »- voznikn in ni bilo sprejeto. Glede vrnitvc ležarine pa sc bodo posamezni slučaji o tozadevnih prošnjah posamezno ocenlli, ako boido prošnje v predpisanem si-niu- scčnem roku predložene gcneralni1 dlrc- keiji caiine. Uvoz jusoslovanskeKa vina v Če- škoslovaško. Ministrstvo trgovine In m- dustrije obvešča trgovsko zbornlco, c*a je po sklenjeni špecijelni trgovski. po- godbi med našo kraljevino in eeškosn>- vaško republiko dovoljen uvoz 150 hl vina na Češkoslovaško in sicer brez obveze za odkup enake količinc v!na čcškoslovaške provenijence. Uvoz na- vedene količine vina na Ces'ko se vrsi na podlagi nvoznih dovoljenj, ki jih ?z- daja eeškoslovaško trgovinsko mlnlsrr- stvo. Dovoljenja se dajejo samo doms- čiiTi t. j. tvrdkam. ki imaio sadez na Češkem. Ministrstvo priporoca, da sto- pijo naši vinski eksporterii v stik s Ce- škoslovaškimi tvrdkami, da bi se moger gornji kontmgent v polni ineri izkoristiti in da bi naša vina pridobila tudi za bo- dočnost eeškoslovaški trg. Zato se pri- poroča izvoznikom, da eksportirajo Ie najboljše kvalitete vina. Povodnji v Banatu. Banatski listi pišejo o velikih povodnjih ob izlivu re>:e Temcš v Donavo. Skoda ie velika. Jugoslovan obešen v Amcriki. V Canon City, Colorado jc bil na smrt o>d- sojon ncki Danilo Borčič iz Krbavice v Li'ki, ker je umoril svojo ženo. Te dni je j bil obešen. j Z bombo v roki zahteval stanovanje. Beograisko »Vreme« prinaša, da je tc dni prišel na tamošnji stanovanjski urad neki major in zahteval, da ga stanovanj- ski urad ipusti v svojem dascdanjeiu sla- novanju, iz katerega ga hoče pregnatf. Ker so se uradniki temu protivili, je za- grotzil, da vrže med nje bombo, katero je izvlekel iz žepa. Ko so uradniki to zapazili, so pobegnili vsi na ulico. Kam so bežali in kako se je stvar koneala, nc pove »Vreme«. Skrivnoslen strel. Dija'k Marijan Bi- zjak iz Trsta je sei pred par dnevi po neki ulici pri Sv. Jus tu, nenadoma je za- slišal strel. Istoeasno je čutil. kakor bi ga nekdo zbodti z iglo v nosro. Ko je na- pravil še deset korakov, ga je zaeela bolcti desna noga, pogledal jo je in videl je, da je krvava. Sei je na rešimo posta- jo, kjer je zdravnik preiskal nogo in ti- gotovil, da se nahaja v njej kioglJa iz , revolverja. Barva zemlje in razvoj ras Hin. V «Matinu« čitamo, da so na francoskem poskušali, kak vpliv ima barva zemlje na razvoj rastlin. Najvee Doskusov so napravili v vinogradih, kjer so površino ria tenko ceinentirali, samo okrog trte so pustili mal kos zemlje. Eno tretjlno površine so pobarvali rudciče, drugo čr- no in tretjo belo. Rczultat je bil, da sta l)i vi dve tretjini dali še enkrat tako vc- like grozde, kakor zadnja. iJognali so, da je temperatura zemlje večia pod rn- deeo in erno barvo in radi tega tudi bujnejsa vegetaeija. Zato so erna zcmlji- sča v Rusiji in rudcča v Maroku taTtb plodonosna. Smrt siavne plesalke. Te dni je umrta v Parizu slavna ples.alka. ki je bila «a časa drugega cesarstva vrhovna mai- tresse de ballet. Umrla ]e v starosti 82. let in je bila v svoji službi 65 let. Zadnji- krat jei na.stopila 16. aprila 1920, ko se >e priredila na cast njeni osemldesetletnJcI gala predstava v komieni operi. Naša krona v Curihu danes 2.40, Narodno gospodarstvo. HMEL J. XVII. brzojavno tržuo poročilo: Nürnberg, 21. 10. 1922. Zivahno un- kupovanie, 3000 M višje. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard širunic. Iščem koinponjona z večjim kapiialom za že obstoječo lesno trgowino. Naslov v upravi lista. 1175 6—6 Lepo kmel! jsho posesn?o pri Gomllskema 4 orale njiv, 4 orale travnikov in 2 orala gozda, vse prvovrstno se proda za 650.000 K. Rarol Breznlk, Dolgopolje štev. 1, Celje. 1 SU ¦ uknja črna, nova, iz usnja in lovska puika se po ceni proda. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje štev. 1. 1 Britje samo Z D v brivnici Koštomaj. Prešernova ol. 19. Prvovrstna postrežba! Prepričajte sef Vsem sorodnikoin, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo in ob nenadni srnrti našega predragega pokojnika, gospoda Trstn Hercegnovi, 3VI«.r>ilbor», Ti»a&io, «Jelsa, Metkovič, Za^r^elb. Amepikanski oclclelek. NasloY ml» brzojave: JÄDRÄNSKÄ. Äfiliir»aMLi zanrodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New - York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Prvovrstna u in etna 1153 12-9 • • « gnojila dobavlja najceneje veletryovina Vinho Vohic, s&. Jamstvo za vsebinol Use vrste v zalogi! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. Učenca za sodarsko ofoHt sprejme s hrano, stanovanjem in perilom v hiši Fr. Kepičp stdarsbl moj'oter, bjabijana, Tra&yo Istotam se dobe 1233 novi in stari vinski sodi. Drob^3 sol 4i:~34 in ipacerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC RANT, KRANJ telefon int. fit. 9% ter kupuje po najvišjih cenah poBjske pB*Bdelke in suhe ! gobe, ki se naj povzorijo. ! Kupi se hiša Qli vila 3 v Celju. Ponudbe na upravo. 3 Kupim po visoki oeni vsako množino trdib in tnch!(ih drV plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-30 lesna trgovina, Braslovče. 834 Furniture in orodje ter ure samo na debslo. 1167 Rudofif Pick 10—5 Zagrebs Illoa 47. Sprejmem učenca proti plaLi. Nastttp takoj. Janko Bovha, trgovina papirja Celje. jse« 5C za dMjni 4od jMarilor-Trbo^ju za dalj casa pridnth dclaVccV. Prednost imajo tisti, ki so delali v kamenolomih. Pogoji so po- voljni. Reflektanti se naj predstavijo pri voditelju zgradbe, Breg štev. 6, med 7 In 8 uro zjulraj. 2-? Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. Ramnoseško inUMo drin v Celju lzypfiuje nagpobne si>OMae»ll«:e, &x>ob- MLic©,oItarJe,I>olilštY©A© plošče, zidne olbklacle iz poherskega granitalnvaeh vi>st marmoi-ja, a»lje stopnice, pod- stavke Invsavto stpoko spadajooa dela.