SLOVENIJA - NAJMLAJŠA EVROPSKA DRŽAVA
Občinska odbora Slovenske demokratične zveze in Demosa Ljubljana
Moste-Polje sta 20. 5. 91 v Kulturnem domu Španski borci v Mostah
pripravila javno tribuno z naslovom SLOVENIJA - NAJMLAJŠA
EVROPSKA DRŽAVA. Goste in udeležence sta pozdravila
predsednik IO SDZ Lj. Moste-Polje Milan Matos in dosedanji
predsednik Demosa Lj. Moste-Polje dr. Lojze Marinček ter pozvala
vse stranke v Sloveniji k strnitvi moči pri osamosvojitvenih
prizadevanjih.
Povezovalec javne tribune Maijan Kovačevič-Beltram je najprej prepu-stil besedo predsedniku republiškega IO SDZ in slovenskemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju RupJu. ki je spregovoril o zunanjepolitični strate-giji osamosvajanja Slovenije in teža-vah, ki nas čakajo na tej poti. Pouda-ril je, da so dobri odnosi Slovenije s sosednimi in drugimi evropskimi dr-žavami, s SZ in ZDA, ki bi se morali izraziti v dejanskem in pozneje v for-malnem priznanju slovenske državno-sti, konstitutivni del te državnosti. Brez dobrih odnosov z mednarodno skupnostjo ne moremo postati dr-žava. Slovenija lahko razvija takšne odnose samo kot zanesljiv gospodar-ski in politični partner in v kolikor
lahko ponudi tujim državam privlačne poslovne zveze. V ta namen pa je po Ruplovem mnenju ustrezno prirediti slovensko zakonodajo. posebno bančne in gospodarske sisteme, ki jih že imamo, sicer pa je po njegovem prepričanju potrebno čimprej skleniti proces privatizacije slovenskega go-spodarstva. Slovenski osamosvoji-tveni načrti motijo mednarodno skup-nost zato, ker vidi partnerja v enotni Jugoslaviji. Naloga naše zunanje poli-tike je spremeniti takšna razmišljanja. Vzroki in pogoji podpore Jugoslavije so med seboj v protislovju. Slovenska zunanja politika je namreč večkrat opozaijala, da pogoji niso izpolnjeni in da je podpora nesmiselna, ker za-njo ni pravih vzrokov. Rupel je opo-
zoril, da mora slovenska zunanja poli-tika spoštovati bistvene elemente evropskih integracijskih sistemov, kot sta na primer Pentagonale in Konfe-renca o evropskii varnosti in sodelova-nju. Svoj cilj pa bo zgrešila takrat, ko ne bo usmerjena v to, v kar je usmer-jena Evropa: v upoštevanju človeko-vih in narodnositnih pravic ter v pro-stovoljno in soglasno vključevanje v integracijske procese.
Podpredsednik IO SDZ in direktor SDK mag. Igor Omerza je z zadovolj-stvom poudaril, da je 26. junij datum, ki smo ga dobro izbrali, saj bomo do takrat prišli do konca procesa, ki se mora razrešiti tudi v gospodarskem smislu. Po njegovem prepričanju pa ti procesi ne potekajo koordinirano. Proračun smo namreč sprejeli pred prevzemom carinskih in monetarnih instrumentov. Prav zato, ker stvari niso potekale vzporedno. lahko pride do določenih težav. ker ZIS še zme-rom obvladuje carinske službe in de-name agregate. Žal so se njegove na-povedi nekaj dnii po javni tribuni ures-ničile. Po njegowem se je Demos s pri-
hodom na oblaist lotil izredno težav-nega dela. Ne gre samo za razdruže-vanje. ampak piredvsem za dedovanje institucij, ki jihi bo moral spremeniti in prilagoditi zahodnovropskemu trž-nemu gospodarstvu.
Predsednik Sveta SDZ in slovenski obrambni minister Janez Jaša je naj-prej zagotovil, da bo Slovenija zava-rovala interese tistih naših državlja-nov. ki so ta L;as izven ozemlja naše republike. nat<o pa je spregovoril o treh načinih cosamosvajanja. Največ pozornosti je poosvetil možnosti eno-stranskega razdiruževanja. Glede na razmere v Jugmslaviji in svetu ter na čas. ki ga je dcoločil zakon o plebis-citu. je ta različiica z vsakim dnem bolj verjetna. Enosttranska razdružitev ne bo enostranskai odcepitev in sicer iz preprostega razloga, ker je ena od republik. eden od konstitutivnih de-lov federacije. slovensko ponudbo o sporazumni razdružitvi že sprejel. Gre za to. da je sabor Hrvaške sprejel resolucijo slovenske skupščine, s tem
pa je bil deten sporazum že dosežen.
Po Janševih besedah je za nas to to-liko bolj pomembno. ker gre za na-čelno soglasje republike. ki je od vseh jugoslovanskih republik edina soseda, s katero imamo preko 600 km meja. Reševanje nekaterih vprašanj s Hrva-ško pa je pomembno tudi za medna-rodno javnost. Janša je prepričan, da bo do tega enostranskega koraka mo-ralo priti, saj do širšega dogovora v Jugoslaviji do 26. junija ne bo pri-šlo. Če bi bil namreč v Jugoslaviji dogovor možen, potem ne bi bilo raz-mer. ki nas silijo v razdruževanje.
Udeleženci javne tribune, ki so na-polnili dvorano Kulturnega doma Spanski borci, so s številnimi vpraša-
h]i odpirali različne vidike osamosva-janja. V razpravi je dr. Dimitrij Rupel poudaril. da se pomembne odločitve (Ustava, sistemski zakoni) v republi-ški skupščini sprejemajo z dvotretjin-sko večino. Glede na razmerje politič-nih sil v parlamentu je tudi daljSi pro-ces sprejemanja rešitev. Demokracija predpisuje točno določene postopke, s katerimi pridemo do določenih skle-pov. Prav zato potrebujemo v teh usodnih trenutkih zgodovinskega raz-voja soglasje med vsemi dcmokratič-nimi strankami in silami v Sloveniji. da bi bolj odločni in močni zaživeli v lastni samostojni državi.
MARJAN KOVAČEVIČ BELTRAM