List 32.
Sušenje češpelj — naprava prunel.
Spisal Jak. Majdič.
Po marsikaterih krajih opazujem letos drevje z lepim sadjem dobro obloženo. Posebno sem videl v nekaterih vaseh Gorenjskega in Dolenjskega češpljeva drevesa polna. Premišljeval sem pri tej priliki, kako lepa svota denarja bi se lahko pridobila iz tega sadii, ko bi naši vaščani znali in — hoteli to sadje obrniti ter tako do veče vrednosti spraviti. Uže pred dvema letoma je sadjereje strokovnjak mnogo pisal o umnem sušenji sadja, posebno češpelj. Narisal nam je v „No-vicah" izvrstne sadne sušilnice, opisal način sušenja itd., a, žalibog, redka, da, prav redka je prikazen, če zaradi tega tu ali tam koga vprašam, da bi mi dal odgovor, da je kje tako sušilnico opazil. Kaj pomagajo našemu boremu kmetu časopisi, ako jih ne bere ali pa ne posluša, ali hitro pozabi, kar je bral! Kmetijstvo je steber blagostanju, al od kodi hočemo ta steber dobiti, če se v ljudskih šolah ne vcepuje v glavo in v srca kmečki mladini nekako nngnenje do tega znanstva, ki bode prihodnjemu gospodarju pomagalo do boljih dohodkov in mu zlajšalo življenja breme. Ko pa je človek šoli odrastel, mu je branje kmetijskih knjig in kmetijskih časnikov živa potreba, v katerih najde dobrih naukov in dobrih svetov za umno gospodarstvo. Zato bi dolžnost vsacega iskrenega rodoljuba bila, nagovarjati in siliti kmeta, da bere ali si brati da kmetijske časnike.
Pa obrnimo se nazaj k predmetu, ki na čelu stoji temu članku. Cešplje se lahko na več načinov v denar spravijo, ali da navadne pa dobro posušene, neokajene prodamo, ali pa kot prunele, to je, da so olupljene in koščic oproščene, ali da kuhamo iz njih „žgano vino" pod imenom „slivovica".
Moj glavni namen je tu popisati, kako se delajo prunele. Predno se pa lotimo naprave prunel, moramo pred vsem imeti za to potrebne priprave: 1) pravo sušilnico, 2) kadilnico. Sušilnica ni ravno neobhodno potrebna, kajti ko je še solnce v pričetku jeseni močno, se vse to lahko na solncu opravi. Drugo je kadilnica. V to se lahko porabi prost zaboj, kateremu se naredijo od spredaj čisto prosta vrata, v zaboj pa de-nejo 2, 3 ali 4 lese. Lese se lahko napravijo čisto prosto iz vrbovih šibic; ako kdo hoče boljših, naredi naj jih iz deščic.    Zaboj se mora dobro zamašiti,  da žvepljeni
254
dim ven ne vhaja. Ko se denejo olupljene češplje notri, se pod lese postavi v posodo žrjavice in na-njo da žvepla, da se tako dobro kadijo, to je, ožvepljajo.
Za napravo prunel je najboljše vzeti še nepopolno zrelih češpelj. Delo samo vrši se pa tako: Češplje se olupijo (obelijo) kolikor mogoče natanko; ko so olupljene, se takoj neso v zaboj, kjer se pustijo v žvep-lenem dimu dobrih par minut, da lepo rumene postanejo, a ne rujave; potem se denejo na solnce ali pa v dobro sušilnico (naše navadne domače sušilne peči temu ne vstrezajo), da dobro zvenejo; na to se jim vzamejo koščice ven na nasprotni strani peclja. Po vsem tem se tukaj tako stiskajo z dlanmi, da postanejo lepo okrogle in da dobijo podobo posušenih fig, kakor se v navadnih vencih kupujejo v štacunah. Ko jih tako pripravimo, jih denemo zopet na lese ali druge deske in na solnce par dni, da se do dobrega osušijo. Potem se vložijo v zaboje, katerim se strani prevrtajo. Vkladajo se pa tako, da se na dno dene dobra lega prunel, na-njo pa listja od breskev, ali pa še bolje listja od lavorike; na to pride zopet lega prunel, lega listja in tako naprej. Zdaj se spravijo prunele za daljno rabo ali prodajo.
Na ta način dobimo prav lepo svoto novcev za tako brez stroškov napravljene češplje. Zato poprimite se, dragi vaščani, tega dela!
Pri tej priliki naj posebno priporočim prečastiti duhovščini in pa večim kmetovalcem, ki imajo lepe sadne vrte in s prelepim sadjem obložena drevesca, naj bi začeli s svojim zgledom vnemati kmete, da začn6 bolje gospodariti s pridelanimi češpljami in ne ostanejo vedno gluhi nasproti opominu, ki ga jim daje naš Vodnik, rekoč:
Glej  stvarnica vse ti ponudi, Le jemat od nje ne zamudi;
Lenega Čaka
Strgan rokal,
Palca beraška,
Prazen bokal!