Poštnina plačana v gotovim. Leto XVI., št. 255 Ljubljana, nedelja 3» novembra 1935 Cena 2 Din . t.. i-iLaivo. t-ju£jijhLQiv tinailjeva ulica a. — leieioD 51. 3122, 3123, 3124. 3125, 31Zb. inserauu jaaeien: Ljubljana, Seien-ourgova lil. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — ieieton št. 2455. Poaruzmca Oelje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. £ek_ za vodili: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, iVion it 105741 Preteklo nedeljo se je zgodil na zboru združene opozicije v Šabcu zanimiv in značilen incident. Ko je bil izčrpan vrstni red najavljenih govornikov, -*e je oglasil iz skupine zborovalcev, ki je poprej burno pritrjevala izvajanjem opozicijskih voditeljev, k besedi skromen poslušalec. Po kratkih pogajanjih, v katerih se je nepovabljeni govornik skliceval na svobodo in demokracijo, so mu končno dali besedo. »Mož iz naroda« je segel v žep, potegnil iz njega rokopis in začel čitati skrajno levičarski govor. Gg. Davidovič, Jovanovič in tovariši so bili hudo ogorčeni. Govornik seveda svojih izvajanj ni smel nadaljevati, shod pa se je končal z neprijetno disharmonijo. Citali smo v ponedeljek govor gg. Da-vidovica in drugih govornikov v Šabcr pa smo se nehote morali vprašati, zak neki so bili gospodje tako razburje zaradi neprijavljenega govornika. Saj so sami dali, čeprav morda nevede in nehote, potuho onemu »človeku iz naroda«. Gospodje od združene opozicije na vseh oglih kličejo duhove, potem pa so ogorčeni, če se jim odzovejo. Ko vsak ponedeljek ali torek čitamo v listih, kaj vse se danes ob nedeljah govori ljudstvu in kako ljudje z uglednim imenom in resno politično preteklostjo ne pozna j d več nobenih mej v izbiranju sredstev, da bi si pridobili poslušalce, ali vsaj njihovo pritrjevanje, potem šele vidimo, v kakšno psihozo je zabred-1?. naša javnost. Objavili smo pred par dnevi »deset narodnih zapovedi«, ki jih je v Šabcu postavil g. Davidovič kot program združene opozicije, odncsno njenega srbi-janskecra dela. Niso morda najhujše in pa j bolj neresne med zahtevami in napovedmi, kar se jih danes sliši po raznih shodih. Pozornost pa zaslužijo zato, ker jih je formuliral mož, ki je skozi desetletja zavzemal v državi najodgovornejše položaje, v bil ponovno nosilec državne politike in je že vso povojno dobo šef politične stranke. V njegovih desetih zapovedih so vsakdanje fraze pomešane z nazori, ki bi morali, ako bi se uresničili, narod in državo pognati v gospodarsko-politično in tudi v moralno anarhijo. Naj navedemo za primer samo zahtevo, da si mora ljudstvo samo izbirati sodnike in sploh vse uradništvo postavljati z volitvami. Ni treba podrobno poznati naših razmer, pa si vendar lahko vsak napravi sliko, kako bi še le izgledala Jugoslavija, v kateri bi se vršile volitve za sodnike, politične in druge upravne uradnike, davčne eksekutorje in morda nazadnje trdi še za orožnike. Drugič in tretjič smo šli čitat, ali je vse to v resnici prišlo iz ust sivolasega starčka, ki je bil minister in šef stranke že v predvojni Srbiji in ki je navzlic vsej demokraciji vedno precej konservativno gledal na. prilike in potrebe naroda in države. Pa je res tako stalo črno na belem in nikakega demantiia ni bilo na to časopisno poročilo. Sicer pa so na enakem nivoju tudi de-magoške fraze v ostalih »narodnih zapovedih". D?, mora ljudstvo samo prešteti vsako paro. ki se v današnjih težkih časih izda iz državnega proračuna, zahteva med drugim g. Davidovič. Ni pa pri tem razrešil uganke, kako naj se to zgodi drugače, kakor na način, ki je danes povsod običajen, t. j. pri parlamentarni razora vi o državnem proračunu. Prav tako spada v demagogijo zahteva., dr? mera kmet dobiti za svoje pridelke tako -vrednost, da si bo lahko kupil, kar potrebuje. G. Davidovič ni povedal ali zadostuje za to morda zakon ali sk'ep vlade ali samo pobožna želja. Ravno tako ni razložil, kako si predstavlja zagotovitev obstoja vsake družine in zagotovitev brezplačnega zdravljenja vseh državljanov . Vse to so leni cilii, ki bi jih gotovo vsi radi dosegli. Ne dajo pa se doseči na način, kakršnega se poslužujejo g. Davidovič in drugi opozicionalci, ki samo proklamirajo pravice in zahteve, ne pokažejo pa pota. Očividno računajo na naivnost poslušalcev, ki naj bi v teh cenenih zahtevah videli že sredstvo za rešitev naroda in države. Na žalost pa v današnjih hudih časih nihče ne živi od samih zahtev. Od politika in državnika resen človek zato ne pričakuje formulacij pravic in zahtev, marveč zahteva stvarnih in realnih načrtov, kako naj se zagotovijo narodu in državi obstoj, posamezniku pa zdravje, napredek in človeka dostojno življenje. Z deklama-cijami o svobodi, o demokraciji in socialnih pravicah se ničesar ne ustvarja. Prav to velja tudi za deklamiranje o jugoslovenski ideji, ki tudi samo po sebi ne more prinesti narodu niti kruha niti zadovoljstva, če ne začreš resno in dosledno izvajati vsebine te ideje. V poplavi demagoških fraz, ki odmevajo od vseh koncev in krajev naše Jugoslavije, je marsikomu res težko ohraniti treznost preudarka. Prav nič ni popularno se postavljati proti struji, ki pljuska že preko vseh branikov elementarnega poznavanja razmer in možnosti. Dobro izmišljena in spretno formulirana politična fraza ima danes več izgledov, da ji bodo široke mase verjele, kakor NaroCnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo O in 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knarljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Manboi, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Tretji plebiscit v Grčiji Danes bo grški narod že v tretjič po vojni glasoval o vprašanju: monarhija ali republika — Pred povratkom kralja Jurija na grški prestol Atene, 2 novembra. AA. Jutri bo grški narod poklican, da s plebiscitom poirJi sklep ustavotvorne skupščine od 10. oktobra, ki je razveljavil republikanski režim in vzpostavil v Grčiji monarhijo. To bo hkratu tretji plebiscit v Grčiji po vojni radi dinastije. S prvim plebiscitom od 6. decembra 1920. je grško ljudstvo malone soglasno glasovalo za povratek pokojnega kralja K°n-stantina na prestol. Pri drugem plebiscitu leta 1924. se je •rrški narod po ustrelitvi šestero prvakov ilističnega gibanja v Grčiji izrekel s "05 glasovi proti 229.913 glasovom za l!»o republikanskega režima. S tem pa ,,Tašanje državne oblike v Grčiji nikakor še ni biio odstranjeno z dnevnega reda in bo imelo jutri grško ljudstvo že v tretjič priliko, da odloči o tem vprašanju. Plebiscitna agitacija je bj]a snoči zaključena z govorom generala Kondilisa v Pire-ju. Na atenskih ulicah opozarjajo samo številne slike kralja Jurija II. in lepaki na jutrišnji dan. Med lepaki so posebno značilne objave z naslovom: »Kraljevina Grčija, atenska otčina«. ki opozarjajo prebivalce prestolnice, da bodo jutri glasovali v Atenah na 126 voliščih. Med njimi je tudi poziv atenskega župana Kocijasa, ki pravi med drugim: Grške politične stranke, ki so se borile za vzpostavitev monarhije, soglašajo v tem, da bo Nj. Vel. kralj Jurij II. po vrnitvi v domovino, kralj vseh Grkov, ne pa samo ene stranke, in da bo svoboden in močan kralj, ki bo svojo inoč črpal iz ljudstva. Božja previdnost je odredila Nj. Vel. kralja, da reši domovino, da jo obnovi in da ji vrne mir in blagostanje. Nocojšnji rojalistični Usti objavljajo velike slike Nj. Vel. kralja Jurija H. in številne brzojavke iz raznih krajev Grčije, ki prekipevajo splošnega navdušenja za monarhijo. V zvezi s plebiscitom dozdaj niso izdali nobenih posebnih ukrepov. Kakor pri drugih volitvah je z nocojšnjim večerom prepovedano točenje alkoholnih pijač. Jutri bodo zaprti vsi javni lokali. Gostilnice todo odprte samo med kosilom in večerjo. Promet avtomobilov in zasebnih vozov je omejen in bo dovoljen samo s posebnim dovoljenem, kakor pri volitvah narodnih poslancev dne 9. junija t. 1- Glasovanje bo po grškem volilnem zakonu od sončnega vzhoda do zahoda. Po solnčnem zahodu bodo smeli glasovati samo tisti, ki bodo tedaj na voliščih. Glasovanje bo tajno s pomočjo listov. Glasovali bodo z dvema vrstama tiskanih listov. Plavi listi s krono in z napisom »Kro- nana demokracija« so za volilce. ki bodo glasovali za vzpostavitev monarhije, rdeči listi s feniksom in napisom »Republika-? so namenjeni pristašem republikanskega režima. Volilnih upravičencev je nad 1 milijon. O izidu plebiscita sploh ni govora. Vsi se zdaj samo vprašujejo, kaj bo po plebiscitu. Za razvoj dogodkov bo najvažnejše, komu bo kralj Jurij po svoji vrnitvi v Grčijo poveril mandat za sestavo nove vlade in ali bo sedanja skupščina razpuščena. Vladni krogi so prepričani, da bo kralj dal manflat za sestavo vlade Kondilisu, ki bo nato stopil pred skupščino r. deklaracijo in skušal z njo delati. Ce pa bi tega vlada ne m°gla izvesti, mislijo pristaši sedanje vlade, da bo dobila od kralja pooblastilo za razpust skupščine in za nove volitve v enem mesecu. Na podlagi ustave iz leta 1911. ki jo je skupščina vzpostavila s sklepom od 10. oktobra t. 1., ima kralj pravico razpustiti skupščino, kadar nastopi spor med vlado in njo in kadar ni mogoče dokazati, da bi skupščina uživala zaupanje ljudstva. V tem ozira je zanimiva izjava, ki jo je dal general Kondilis opoldne novinar- jem. V njej pravi: Notranji položaj v Grčiji se je po 10. oktobra popolnoma razčistil. Skupščina je razveljavila- republikanski režim, za katerega sem se tudi jaz nekoč boril z vsemi svojimi moralnimi in gmotnimi sredstvi- Ta režim pa ni mogel vrniti ljudstvu notranjega miru in je povzročil samo nered. Republiko so smrtno zadeli 1. marca njeni izkoriščevalci. Za rešitev Grčije ni bilo drugega izhoda kakor vzpostavitev monarhije. Ko se kralj vrne v Grčijo, bo vršil svoje pravice. če bo treba razpustiti parlament, ga bo razpustil, ker je revizionističen, ker ima pravico izpremembe ustavnih pravic, vendar samo na podlagi ustave. Ni pa usta_ votvoren. Med menoj in bivšim predsednikom vlade ni nobenega nesoglasja. Prav tako ne med vojaškimi činitelji v državi. Med nami je popolno soglasje. To dokazujejo dela, ki jih je vlada izvršila v zadnjem času. Po plebiscitu bo kralj prevzel svoje funkcije, vlada pa bo iz protokolarnih razlogov podala ostavko. Kralj Jurij bo nato odločil o nadaljnih političnih poslih. GlcOe zunajije politike smatram za potrebno poudariti, da nas družijo z vsemi velikimi silami kar moči prijateljski od-nošaji in da je naše soglasje z načeli Balkanske zveze zelo globoko. Vprašanju notranjega razvoja po plebiscitu posvečajo veliko pozornost tudi listi. Pišejo pa vsak s svojega stališča. Vsi skušajo določiti politiko, ki jo bo uvedel kralj Jurij po svoji vrnitvi 17. novembra v Grčijo. novembra pricetek izvajanja sankcij Zanimava razprava v glavnem sankcilskem odboru — Posredovalna akcija še ni rodila nobenega uspeha ženeva, 2. novembra, b. Odbor Osemnajstih je sklenil predlagati glavnemu koordinacijskemu odboru, naj se sankcije uveljavijo z 18. novembrom. Predsednik odbora Vasconcellos je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim uspehom ženevske akcije za uveljavljenje določb čl. 16. pakta* DN in je obenem objavil, da je pristalo doslej na uveljavljenje prvega in drugega sank-cijskega predloga 51, na uveljavljenje predlogov št. 3 in 4 pa 39 držav, za predlog št. 5 je 41 držav. Zelo živahna debata se je razvila o sklepu Švice, da bo izvoz orožja prepovedala v smislu sklepa DN ne samo za Italijo, temveč tudi za Abesimijo. Ta sklep je švicarski delegat utemeljeval s tradicionalno nevtralnostjo njegove države, ki je že ob vstopu v DN postavila pogoj, da ostane vedno nevtralna. Francija, Anglija, Poljska, države Male antante. Balkanske zveze in Rusija so ugovarjale temu švicarskemu sklepu- Francoski delegat Coulondre je izjavil, da francoska vlada ne soglaša z utemeljitvijo švicarskega zveznega svetnika Mot-te, ker pa ta konkretni primer nima večjega praktičnega pomena, naj bi odbor vzel to izjavo enostavno na znanje. Kljub temu naj bi pristojni organi DN načelno proučil to vprašanje in sicer tem bolj ker bi bila vloga Švice kot tranzitne države v morebitnem bodočem evropskem spora zelo ve!ikega pomena. Temu stališču so se pridružili tudi zastopniki Poljske, Male antante, Balkanske zveze, Rusije in Anglije. Odbor je razpravljal tudi o poostritvi gospodarskih sankcij nasproti Italiji na ta način, da bi se omejitev uvoza razširila tudi na petrolej, premog, železo, jeklo in lito železo. Konferenca naj bi pooblastila, odbor osemnajstih, da bi predložil vladam glede tega nove predloge in nato doloiil rok za uveljavljenje teh novih sankcij. seja sankci jske konference Po popoldanski seji odbora osemnajstih se je začela ob 16. javna plenarna seja Glavnega koordinacijskega odbora. Predsednik je najprej obrazložil slc'epe odbora osemnajstih in prečital nato resolu. cijo odbora o sankcijskem predlogu št. 2, ki je bila brez debate sprejeta ter se glasi: Odbor za strnitev sankcijskih ukrepov ugotavlja, da je 39 držav, članic DN, uvedlo ukrepe ali pa jih že izvaja, ki bodo onemogočili finančne transakcije z Italijo in italijansko posestjo in sicer v obliki, kakor jo je odobor določil v predlogu spreietem dne 14. oktobra. Razen tega ie 10 drugih držav pristalo na uvedbo enakih ukrepov-odbor poziva vse vlade, naj vse potrebne ukrepe za izvedbo omenjenega sankci iskega pa najskrbneje sestavljeni gospodarski, socialni in politični program, ki računa z dejstvi in temelji na stvarnosti našega edinstva. Tem večji sta dolžnost in odgovornost treznih, preudarnih ljudi, ki znajo ločiti resnično od neresničnega, fantazijo od stvarnosti. Njihova naloga je, da se z vsemi silami postavijo zoper poplavo demagogije, naj prihaja od koderkoli. predloga pravno.veljavno začnejo izvajati najkasneje dne 18. novembra. Nato je bila prečitana resolucija odbora osemnajstih o uvedbi sankcijskih pred'ogov št. 3 in 4, ki ugotavlja, da je na te predloge pristalo 43 odnosro 44 vlad, 6 držav pa je izjavilo, da bo proučilo uvedbo enakih ukrepov. Resolucija določa kot rok uve. ljavljenja teh predlogov 18. novembra in poziva vse vlade držav-članic DN, naj ukrenejo potrebno, da se bodo mogli ukrepi z določenim dnevom tudi izvajati- Obenem prosi vlade, naj po možnosti v najkrajšem času obvestijo konferenco o ukrepih, ki so jih v skladu s temi sklepi odredile za njihovo izvedbo. Laval: Francija bo izpolnila vse dolžnosti nasproti DN Nato je govoril francoski ministrski predsednik Laval, ki je med drugim poudaril, da mora ob času sklepanja o uveljavljenju sankcij opozoriti, da Francija lojalno izpolnjuje in bo izpolnjevala svojo dolžnost nasproti DN. Pri tej priliki pa mora tudi pripomniti, da je treba izpolnjevati še druge dolžnosti in sicer delati z vsemi silami za to. da se mirno uredi spor med Ita'ijo in Abesinijo. Francija in Anglija stn se odločili, da bosta tudi v tem pogledu delali skupno. Ravno zaradi tega in v smislu francosko-italijanske prijateljske pogodbe je dal pobudo za takšne razgovore, ki pa bodo imeli uspeh samo v okviru DN. Obljublja, da bo t« prizadevanja še nadaljeval v nadi, da bo na ta način moglo DN slednjič vendarle izpopolniti svojo mirovno misijo. Hoare: Spor se mora urediti zadovoljivo za vse stranke Za njim je govoril angleški zunanji minister sir Samuel Hoare, ki je izrazil svoje prepričanje, da bodo države-članice DN dosledno izpolnjevale danes prevzete dolžnosti. Vsi obžalujemo, da smo bili prisiljeni k takšnemu p°stopanju, toda prepričan sem, da ni nobene druge poti, če hočemo ohraniti načelo paleta DN o kolektivni varnosti. V prizadevanju. da bi S3 našla pravična ureditev afrišk&ga spora, je bilo med Rimom, Parizom in Londonom v zadnjih dneh več važnih razgovorov. Njihov namen ni niti tajinstven, niti mračen, temveč služi samo mira. Doslej je šlo samo za prehodno izmenjavo misli, če pa se bodo pokazale konkretne oblike, bo o tem dobil svet DN nemudoma izčrpna poročila. Anglija niti od daleč ne misli na rešitev za hrbtom DN, temveč le na takšno, P5 zadovoljila vse prizadete stranke. Van Zeeland za pogajanja pod kontrolo DN eBlgijski ministrski predsednik Van Ze-eland je poudarjal da se pospeši akcija za dosego miru. Predlagal je tudi, naj bi Laval in Hoare dobila oficielno naročilo, da nadaljujeta posreao^ p Ine poizkuse, toda ne več po poti tajne diplomacije, temveč v okviru in pod kontrolo DN. Ta predlog je bil slednjič tudi sprejet. Potemkin: Prva manifestacija solidarnosti Ruski delegat Potemkin je naglasil. da bodo sankcije proti Italiji zahtevale žrtve, ki pa so v interesu miru neobhodno potrebne. Današnji sklepi so prva večja manifestacija solidarnosti med narodi- Ta prvi poizkus uporabe čl. 16 pakta DN bo imel odločilni vpliv na vso bodočnost DN. Rušilci miru bodo za vselej izgubil pogum. 9 Pariz, 2. novembra o. Listi poročajo, da je bii danes dosežen sporazum v naslednjimi točkah: 1. Vsa bodoča pogajanja se imajo voditi v okviru Društva narodov. 2. Končna ureditev vzbodno.afrišKega spora ni mogo. na na bazi rezultatov vojaških operacij 3-Pakt Društva narodov se ima uporabiti v polnem obsegu. 4. Francija in Anglija se posebej sporazumeta o paralelnih akcijjh, žeholu in Caharju ter delih Notranje Mongolije. Tudi mikadova vlada igra igro po angleškem receptu: za navidezno domačo vlado in upravo se skriva že-lezua pest ja[>onskih generalov, ki skušajo uresničiti načrt Tauake in osvojiti ves v^liod vladi rumenega plemena japonske nianse. S to rusko in japonsko osvojitvijo bi oilo doseženo nekako ravnovesje, dasi je japonski plen neizmerno večje gospodarske, strateške in politične važnosti. Zasedba Mandžurije in sosednih pokrajin je močno ohromila vzhodno krilo ogromne ruske države in Moskvi ne preostaja drugega, nsgo da širi in zaokroža svojo posest ob srednjesibirski in tuikestanski meji. Južno in-vzhodno od Amurja sta ruski vpliv in pritisk na vsej črti omagala in Rusom v tem delu Azije ne gre več za drugo, nege da si ohranijo ogrožano Primorje z Vladivostokoni, ruski del Sahalina in Kamčatko: vse to leži v neposrednem območju japonske oborožene sile-Rumeni sosed se zaveda te prednosti in čisto nežen i rano razpravlja že o najbližji možnosti zaželjene izpremenite V osrednji Aziji, kamor japonski vpliv ne sega neposredno, se stvari za Ruse razvijajo daleko ugodneie. Kakor smo izvedeli iz zadnjih poročil, je Moskva napravila pomemben korak naprej 3 tem. da je severnovzhodni de! Sinkjanga (kitajskega Turkestana) organizirala na sličen način, kakor Tuvo in Mongolijo. Naši čitatelji se bodo spominjali, da smo v nekoliko člankih že opisovali to gigantsko borbo za nadvlado v teh krajih med Rusijo in Anglijo, ki tekmujeta v tur-kestanskem odseku. Zdi se, da je do delitve Sinkjanga prišlo via facti na način, da je Anglija prevladala na jugu puščavske reke Tarima, Rusi pa si laste severni del, Džun- gariio. ležečo na obronkih Altaja, vse do visokega gorovja Tjanšanja. Moskvi je pri prodiranju v Džungarijo izvrstno služila nova turkestansko-sibirska žc-leznica, ki v svojem srednjem delu teče prav ob meji in je privlekla vso trgovino na rusko stran. Razen tega so Rusi popravili staro trgovsko cesto v Kuldžo, s čimer so popolnoma usmerili promet na zapad in v svoje gospodarsko območje. Zaradi neposrednega sosedstva je ruski vpliv v Sink-jangu jačji nego britanski, ki nima tako ugodnih pogoiev za prodiranje iz Kašmira in preko Tibeta. So pa še drugi razlogi, zaradi katerih uspeva Moskvi njeno podjetje. Kalmiki in Uzbeki teže na rusko stran, kjer je že pretežni del njihovih rojakov in sonlemenjakov. Dungani. t. j. Kitajci muslimanske vere, pa so od nekdaj tako strastni na=nrotniki budističnih Kitajcev, da se le težko kje najde tako sovraštvo med ljudmi iste krvi na te-meliu verske razlike. Upoštevati je treba nadalje, da boljševiki iz taktičnih razlogov ni*o tako ze^ nasprotni mu«limanstvu kakor krščanstvu in da ne dražijo muslimanov z en^ko pretiranim ateizmom- Kakor pravijo poročila, se je Moskva 'krilno zasidrala v Urumčiiu in tam osnovala lokalno domačo vlado, ki ima pač isto nalogo, kakor vlada v tuvinski Ksilordi in mongolskem Ulan Bator Hotn. da namreč posoešu-ie razvoi v moskovski cmeri. Samostojnost ie zahteva trenutka, kniti te dežele — tako rrpviio boliševiki — šo niso dovolj - zrele, da hi bilo cnreiotp v SSSR. Bolj ko dozore-losti na čaka Mockva pripravnega mednarodnega položaia. da »usliši pro5nio< teh narodov in iih spreime v svoio zvezo. Brutalne aneksi je danes niso v modi. Hud vihar na Jadranu Kotor, 2. novembra, p. Nad južnim Jadranom je dirvjBd strašen vihar, ki je napravil mnogo škode ob oba,Iti pa tudi ladjam na odprtem morju. Neki čoln, s katerim so prevažali les, je vihar prevrnil. Pri tem je utonil mornar Nikola Nadilo, njegovega tovariša Viška Stršena pa so rešili ni-biči, ki so ee vračali z iova domov. Sklicanje vrhovnega fašističnega sveta Rim, 2. novembra, g. Vrhovni fašistični svet je sklicani na sejo dne 16. novembra. Ministrski svet se bo sestal dne 30. novembra Poljski polet v Avstralijo Varšava, 2. novembra. AA. Poljski letalec Karpinski je včeraj preletel progo Aiaba-bad-Kallkuta. Danea namerava preleteti na-d",i j n io etapo svojega poleta Varava-Avstralija. Železniška proga Egipt-Palestina porušena London. 2. novembra, d. V sina.iski puščavi je močan peščen vihar porušil železniško progo, ki veže Egipt s Palestino. Beležke Dr. Maček je Slovenec Danes bodo vzidali spominsko plo"čo na rojstni hiši pokojnega inž. Janeza Mačka, >četa dr. Vladimirja Mačka. Hiša stoji v Lisičnem, v občini in župniji Pilštanju bli-'.u Kozjega. Priprave je vodil prireditveni nibor, ki mu naeeluje nar. posk dr. Rudolf Dobovišek, izvoljen na listi dr. Mačka v marskem srezu. Odbor je izdal povabila, v katerih pravi, da je bil oče dr. Vladimirja Mačka vse življenje zaveden Slovence in da sta bila na njegovo željo tudi njegova vnuka, otroka dr. Vladimirja Mačka, krščena na slovenski imeni Andrej in Nežika. Inž. Janez Maček je bil rojen v Lisičnem 22. decembra 1845., umrl pa je ravno na svoj 88. rojstni dan. Kakor nam iz Zagreba poočajo. bo svečanosti v Lisičnem prisostvoval tudi dr. Maček, ki se bo pr pclial z avtomobili z večjim številom drugih Zagrebčanov. Bojevniki med seboj »Bojcvn.ik,« ki je postal po izvolitvi g. Vidmarja za predsednika takrat še neraz-puščenega »Boja« glasilo slovenskih bojevnikov ter se pozneje po razpustu »Boja« pretvoril v »edino tedensko glasilo slovenskega dela združene opozicije«, objavlja o priliki ustanovitve nove »Zveze bojevnikov« naslednje pojasnio: »Na mnogoštevilna vprašanja bojevnikov odgovarjamo, da je nova »Zveza bojevnikov« ustanovljena brez našega znanja in sodelovanja, da torej nikakor ni kakšno nadaljevanje našega pekreta, marveč je ustanovljena z drugimi nameni in cilji, kakor naš pokret. Naš pekret ni bil in ni hotel biti veteranska garda, ampak pekret za moralni in duhovni preporod naroda. Nova »Zveza bojevnikov« pa je že s svojim rojstvom pokazala, da ni to. Način in čas ustanovitve, sestave odbora, v katerega so bili voljeni tudi nenavzoči naši tovariši brez predhodnega obvestila in brez svojega pristanka, vse to vzbuja sum, da zo tukaj na delu druge sHe, katerih namen je pred vsem oslabiti nak) akcijo in zavesti zmedo v naše vrste. V koliko je ta sum upravičen ali neupravičen, bo pokazala že Pri nekaterih »oleznih žolša m jister, žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna FRANZ • JOSSFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenj? črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ-JOSEFOTO vodo zmešano z malo topfe vode, zjutraj na prazen' želodec. najbližja bodočnost. Pokazalo sc bo tudi, kdo je samo ved-ril v našem pokretu in kdo je bil iskren. Nas mora taka preizkušnja samo veseliti, ker se tako vrste čistijo in krepijo.« Pojasnilo je podpisaf g. Stane Vidmar. Zanimivo je, da je predsednik nove »Zveze bojevnikov« g. katehet Ratej iz Trbovelj, ki je bil še pred meseci vnet sovoditelj V:d-marjevega bojevniškega krila. Iz parlamentarnih klubov V ponedeljek se sestane klub senatorjev JNS pod predsedstvom Koste Timotijc-vica. Ravno tako bo v ponedeljek seja odbora poslanskega kluba JRZ. ki jo sklicuje začasni klubov predsednik Dragica Cvet-kovič. Ob tej priliki so se danes raznesle vesti, da se snuje tudi klub senatorjev JRZ V novi klub bi predvsem vstopili oni senatorji, ki danes niso v klubu JNS, med njimi tudi bivši predsednik senata dr. Ante Pa vel i č. V krogih JRZ pa računajo, da se bo sčasoma v senatorski klub nove stranke prijavilo tudi nekaj senatorjev, Iri so danes še v klubu INS. Posvetovanje v združeni opoziciji V Beograd se je vrnil čian ožjega ocfbo-ra združene opozicije Božidar Vlajič, ki se je mudil nekaj dni v Zagrebu. Tam je razpravljal z Viktorjem in Slavo Kosanovičeim, s katerima je tudi obiskal grobove hrvatskih politikov na Mirogoju. Popoldan se je sestal z dr. Mačkom, s katerim se je dogovarjal o potrebi skorajšnjega sestanka šefov združene opozicije. BožidaT Majic je takoj po svojem povratku v BcogTad ob-iskal Ljubo Davidoviča in Joco Jovamo-v;ča ter jima poročal o svojih zagrebških razgovorih. Sestanek se bo baje vršil še v prvi polovici novembra. Odpovedani politični shodi Za danes je srbijanski del združene opozicije napovedal dva velika shoda, prvega v Pančevu, drugega v Skoplju. Shod v Pan-čevu je policija prepovedala, ker ni bil pravilno prijavljen, shod v Skoplju pa so sklicatelji sami odgodili za nedoločen čas. Ravno tako je bil za nedoločen čas odložen ma-nifestacijski shod JRZ. ki je bil tudi za danes sklican v Šabcu in ki naj bi bil nekak odgovor na m-V7'c;shod v Šabcu. Nova trgovinska pogodba med Poljsko in Nemčijo Varšava, 2. novembra. AA. Jinfri bodo podpisali novv» trgovinsko po?o>l^o med Nemčijo in Polijsko. Poroka Edisonove vdove New Y«rk, 2. novembra. AA. Edisonova vdova Nima se bo poročila z Edvardom Hu-ghes^m. indu*trijcem S!,_'ra je že 70 let. ženin pa 73. Bila sta prijalelja že iz mladosti. Čajanka Presbiroja inozemskim novinarjem Beograd, 2. novembra, a. Sef Geniralnega presbiroja g- dr. Lukovč je danes popoldne v hotelu Srbski kralj priredil čajanko inozemskim novinarjem in tiskovnim atašejem, ki živijo v BeogTadu. C-ajaiiki so prisostvovali tudi mrinisfTa gg- dr. Vrbanič :-n Djuro Jankovič ter pomočnik zunanjega .ninnstra g. Mantinac, Navzoči so bili tudi d-žrektor Avale dr. Svetislav Petrovič, šefi glavnih odsekov Presbiroja narodni poslanci, novi nar)i itd. Med inozemske novinarje je prišel tudi min »trski predsednik in zunrnji minister g. dr. Milan Stoj^dinovič. k; je bil sprejet z ovac jami in se je pomud>il mi ča;anki celo uro v živahnem razgovoru z zastop-rrki inozemskega tiska. Novo poslopje bolgarskega poslaništva v Beogradu Sofija, 2. novembra. AA. Vlada je dovotPa kredii.t za z^mdbo novega poslopja bolgarskega poslaništva v Beogradu. Din 150 je mnogo? Din 150 je malo! RADIOAPARATf n3 mesečne obroke po Din 150.— Velika izbera kvalitetnih aparatov pri T E H N I K" J. 5 A N J A I, LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 2« Z abesinskih feapšl Na frontah nobenih važnejših dogodkov, pričakovati pa je v kratkem resnejših spopadov | no od MakaJe. Od tedaj niso prispele nobene nad-djnje vesti o usedi te ka^zenske ekspedicije. Rim, 2. novembu. d. Po najnovejših poročam il liuiijau^kega glavnega sii.na f je že mogoče u»ivar»td jajseu pregled lialija.i-Sikih p^slojauiic. na entiejoka ni <5omaiisx.i tronii. .\a severu so litalijanske glavne sile zbrane nu piiuiižno iOU ni uo.gi tronti, ki se po-c-si ponuica dalje z dosedanjih posoj^nk med Aduo m L»euia i>ionoiu. L»ebra Siona pošiljajo nepres,,-ano močne patrulje na konjih preko težavnih gorskih potov v smeri pioti Mikali. Nekatere iimod njih so prišie v neposre Ino bh-žino mesta .Tudi dalje, zapadno od Aksuma, so bili izveden, stični sunki, pri k: -lerih so italijanske patrulje brez [osebnega od|>ora dosegle reko Takaze približno na mestu, kjer zavije iz prvolne južno-se^erne smeri p oti severozapadu. Zelo važna je za italijansko prodiranje velika karavanska cesta, ki vodi iz Adue južiiovzhodno preko .Makale v Anlalo in od •lani vv-dolž obrobnega pogorja v Desie, kjer ••jim svoj glavni stan vojska abesinskega prestolonaslednika- Ta cesla predsiavlj-a tako rek>č os italijanskega prodiranja. Na južni fronti polekajo sedaj italijanske postojanke od Do;a n-.i ekrajmem jugoz-pa-du v vzhodino-eeveriio-vzhodni smeri pno'i ne'avmo zasedenima krajema Kaiafu in Ge-lediju. kjer zavijajo proti severu v dolino moke Faf-an in vodijo v velikem loku oko L Cioraheje. nakar potekajo nato. zopet proti severovzhodu mimo Gerlogubija inUaluala. Od postojank, ki so jih imele italijanske če-le zasedene v sredmjeni oiseku južne frone ob pričetku svojega prodiranja v bližini Mu-stahila, je sedanja fronta oddaljena približno 80 do 110 km. Glavni; in najbližji cilj sedanje itelijoimsk? ofenzive na jugu je Goraheja, brez katere je nemogoče nadaljnje protiikaoie prako a-randabi in Sasabane proti Džidžigi in Iia-Pirju. Oisioj je italijanska glavna sila napredovala preko tretjine p.^ti med Gerlogu-bijeni in Gorahejo ter so samo poizvedovalne čete pnodrle približno do srede 100 km dolge proge. Gorahejo samo so dos^j dosegla lo italijanska letala, ki so mesto ponosno močno bombardirala. Tu se pričakujejo najhujši boji, ke>r <=»o Abesinci zbrali p> ugotovitvah italijanskih poizvedovalnih letalcev izmdno močne cele v mestu in njegovi okolici. Zdi: se. da abesinsko voiaško vodstvo ni samo odločeno hrami ti Gorahejo z>a vsako ceno, * entveč .da misli za počet j tu^Li prM:i-ofenzivo proti oddelkom italijanskih miličnikov in dubatov ,ki prodirajo z vzhoda in juga. Komunikeja št. 34 in 35 Rim, 2. novembra, d. Ministrstvo za tisk in propagando je včeraj objavilo naslednji krmunike št. 34- General de Bono poroča, da se poglavarji in druge ugledne osebnosti iz nezasedenega ozemlja še vedno javljajo pri italijansk'h vojaških oblasteh. Oborožene skupine v pokrajini Tigri, ki so se podvrgle so prostovoljno vstopile v italijansko službo ter so bile naglo organizirane. Te čete skrbe za red v pokrajinah Čire in Madebaj Tabor v zahodni Tigri. S somalijske fronte poročajo iz vseh odsekov o znatni delavnosti patrol. Letalci so bili kakor vedno zelo delavni. Danes je ministrstvo objavilo komunike št. 35: Okrog Ilaramata in Geralte se vrše važna gbanja, ki naj pripravijo nove opera, cije. Organiziranje doslej zavzetega ozemlja napreduje redno. Ker se je število prostovoljcev iz zasedenih krajev povečalo, so v vzhodni Tigri sestavi H oddelek prostovoljcev* Letalski izvidi se nadaljujejo zlasti v Da-nakilu. V pokrajini Goraheje na somalij-sketn bojišču je naše letalstvo ugotovilo /natno zbiranje sovražnih sil. Naše čete prodirajo. Zopet 10.000 miličnikov na potu v Afriko Neapelj. 2. novembra. AA. Parniki »Pie-monte«, >Colomtoc in »Saiurnia« odplujejo jutri v vzhodno Afriko z 10/j0o fašističnimi miličniki. Kazenska ekspedicija pristašev rasa Gukše Asmara, 2. novembra, d. V italijanskem ; glavnem stanu izjavljajo, da italijanske čete Makale doslej še niso dosegle, vendar pa smatrajo kot mogoče, da so prodrli do tega mesta četniki rasa Gkikše, ki so odšli 38. oktobra iz svojega taiborfcča v Adigratu, j da maščujejo smrt svojih žena in otrok. Ras Gukša je namreč prejel vest, da so bile na povelje rasa Kase pomorjene vse družine njegovih vojščaikov, ki so prešli na italijansko stran. I z maiščevamja je odšlo nato kakih 1.500 voj.ščakov pod poveljstvom pristaša rase Guk?e, po imemu Bbeje, na kazensko ekspedicijo proti MakaJi. Zvečer 30. oktobra so b:;le te čete približno 90 km južno od italijanske črte, torej tudi že juž- Povratek reiaršafa Bado^lia v Rim Rim, 2. novembra. AA. Davi je vj-nil iesixi-skih frontah vladal sorazmerno popoln mir, v«ndar pa se je opazilo, r!a se itali-j'-aai'#ke priprave za nadaljnje prodirajo niso ustavile. Posebno živaihne so biie ,iz-vidoilske akcije atskanskUi oddelkov. TuiI letalska akcija ni nit: najmamj popustila. Deževje, ki je še zadnje dni hudo oviralo operacije italijanske vojake v O^adenu, je sedaj popolnoma prenehalo in se more zato pričakovati spilo^na ofenziva na jui^u. V tem <=<> strinjajo vse brzojavke, ki prihajalo iz Addis Abebe. Italijanska letr..:a razvija :o živahno akcijo zlasti v sektorjih okrog l>o!a in vzdolž reke sebe1.:. ItalljssLsiic izgube Rim, 2. novembra, d. Agesicija Štefani objavlja: Italijanski listi so že v treh ko-nnan ikejih objavili imeni 160 oficirjev, Pocloficirjev iin vojakov, ki so o-l 1. januarja do 30. oktobra 1. 19C5 umrii v vzhodni Afriki. Od tega dne do 31. oktobra so padfli na bojSšču 1 oficir in 4 v0 tki. V isrtem času so umrli zaradi bolezni in nesreč 1 oficir, 27podoficixjev, korporalov in vojakov. Vseh smrtnih žrtev je bilo torej od 1. januarja do 31. oktobra 193. Od 3. oktobra do 31. oktobra je umrlo v Eritreji 10 delavcev, od 1. januarja d» 31. oktobra pa skupaj l&S. Nova abesm^ka armada Addis AJ>eba. 2. novembra. AA. Dedžas Makonen. guverner pokrajine Ilubnlior. ki leži na skrajnem zapadu, bivši župan v •Addis Abebi in bivši akesinski poslanik v Rimu, je prispel v Addis Abebo ]x> oOdnev-nem pohodu. S selx»j je pripeljal 20.000 vojakov. iske olalšavc s^-v-ii^1«? Beograd, Z novembra. AA. Minister za pode, brzojav in telefon je znižal telefonsko naročnino za telefone kmečkih občin. Kmečke občine so pred vsem oproščene plačila pristojbin za vzdrževanje lastnih telefonskih zvez, če te zveze vzdržujejo z lastnimi ljudmi. Za priključek k državni telefonski centrali plačajo letno naročnino 300 Din nannesoo 450 Din,kolikor so morale plačevati dosedaj. Kmečke občine, ki do zdaj iv. proračunskih razlogov niso mogle poravnati telefomske naročnine v določenem roku, so oproščene plaCila pristojbiine za ponovno spojitev telefona v znesku 200 Din. Direkcije pošte, brzojava in telefona so dobile nailog, da lahko v lastnem delokrogu dovoljujejo kmečkim občinam vzdrževanje njihovih telefonskih zvez, če te niso postavljene na istih drogih, kakor državne brzojavne in telefonske zveze, marveč. imajo svojo posebno progo. Iz prometne službe Beograd. 2. novembra, p. Premeščeni so prometni uradniki Roman Oberlinddner iz Laškega v Slovensko Bistrico, Adalbert \>r-hovšeik s k<"im5keira na glavni kolodvor v Mariboru. Svetistev Lederor z Rakeka na Zidamniost, Janko Jeglič iz Laškega n>a Zidan i most, Fran Cah s koroškega na glavni kolodvor v Mariboru, Fran Oset z glavnega na koroški kolodvor v Mariboru. Albin Za-kotnik iz Ptu^a v Ma ribor-koroški kolodvor, Fna.n Šl^bar z Bleda na Pra^prsk«. Fran Alt iz Celja na Zidanž-moot. Vekoslav Ba-tieta iz Giradačca v Polzelo. I^eopold M«t-tinčič iz Vrhovne v Ribnico na Dolenjskem, Miha Pelrič iv. Nosv^a mesta v Ljubljano, Anton Spolanak iz Zidanega mos'>a v Ljubljano in Janez Koželj iz Trbovelj v Celje- Mstch Aljchin - Euwe Amsterdam, 2. novembra, u. Trinajsta par^ia v niatchu za naslov svetovnega šahovskega prvaka se je končala po dvodnevni borbi neodločeno. Euvve je imel sicer boljšo pozicijo, vendar v ča-sovnri st'ski ni našel najboljšega nadaljevanja in se je moral končno zadovoljni z remijem. Stanje dvoboja: AliehiTi 5 dobljenih iger, Euvve 4, \ partije remis. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved Za nedeljo: Jasno, jutranja megla- Temperatura brez sprememb. Dunajska vremenska napoved za nodel.io: Milo vreme to še trajalo. Pretežpo jasno, ponekod talna megla- Ko je zima pred durmi in ko posta« jajo večeri vedno daljši in daljši, člo* veka nehote prične privlačevati knji= ^e .Kako domače prijetno je, sedeti v topli sobi v kotu za mizo in se poglab* I juti v lepo štivo, medtem ko dež ena« komerno naškrublje na okna, ali pa burja žvižga okoli voglov in sipa sne« žinke na vse strani. Ob tem času tudi prihajajo v hišo knjige književnih družb. Kar ne mo« remo si misliti slovenske družine, pa tudi ne odraslega sanica, da ne bi z radovednostjo pričakoval vsakoletni književni dar. Vsak objektiven kritik pa mora priznati, da so si knjige Vod« nikove družbe v kratki dobi desetih let njenega obstoja priborile prvo mesto. Predvsem Vodnikova pratika. Koliko« krat sem čul med znanci izrek: »Čez \ odnikovo pratiko je pa res ni!« Po« znam družine, kjer stojijo v kn jižni omari Vodnikove pratike lepo v vrsti, druga poleg druge in ni ga- skoraj zim« skega večera, da ne bi eden ali drugi .segel tja in vedno znova čital v starih letnikih. Koliko zanimivih člankov, ko« liko lepih slik! Že zunanja oprema je nekaj posebnega. In kako zanimivo je citati opazke, ki so bile pripisane v koledar! Važni dogodki v družinskem življenju, veseli in žalostni, pomembne novice z doma ali iz tujine, opazke o vremenu itd., vse je tu lepo zbrano in tvor nekakšno kroniko, ki io vsakdo rad prebira v poznejših letih. Tistim, ki niso bili naročeni na druž« bine knjige od vsega začetka, ali pa ki so izgubili eno ali drugo pratiko, sve« MI—HI i" 1 ni ' msaBoamamas. KINO UNION. Tel. 22-21 Danes ob 10.30, jutri ob 14. uri FILMSKA MATINEJA. Veličastni zgodovinski film »V ZNAMENJU KRIŽA«. Najnovejši zvočni tednik s slikami iz Abesinije. Danes spet vsi sedeži samo po 4.50 Din. tujem, da si manjkujoče pratike naro čijo pri družbi. Gotovo jim bodo v ve« selje in vir mnogih lepih, tihih uric za« dovoljstva. Deset pratik bo letos pred nami za razdobje od 1. 1926. do 1. !l>36. Koliko truda in dela je vloženega v teh deset letnikov, ve le oni. ki ima opraviti s knjigami. Družba je pa lahko ponosna na teh deset knjig: dostojno jo pred« stavljaio pred domom in pred svetom. Prepričani smo, da bo naslednjih deset letnikov prav tako na višku. Sotrudniki družbe so si bili vedno svesti, da je večina članov kmetov in drugih takozvanih malih ljudi, da je treba zanie pisati poljudno, poučno in zabavno. Tn mislim, da se je to tudi posrečilo. Dokaz temu je silen razmah Vodnikove družbe v tako kratkem ča« su. Sij če kniiae velikim množicam ne bi bile ugajale, ne hi bilo število čla« nov tako naraslo. Tudi gospodarska stiska družbi nj mogla do živega. Res je število članov nekoliko nazadovalo, toda le v maihni meri Tn to ie dokaz, da so si liudie svesti. da pri kniilah ne smeio štediti Kaj pa je tistih 20 di« narjev letno? Al? ie bolie. kupiti zanie dva litra vina, a'i štiri lene, zanimive knjige, ki ostanejo za vedno? Vodnikova družba bi lahko izdajala tudi pet ali šest knjig letno za tistih 20 dinarjev, in še mnogo lepše opremlje« nih knjig, če bi imela večja denarna sredstva na razpolago. To bi bilo na le mogoče, če bi se vrste njenih članov nomnožile. Zato se obračam kot prija« teli lene slovenske kniige na vse č1ane s prošnjo, naj bi skušal vsak nridobiti samo enega novega člana. To je res majhna nrošnja in ni ji težko ugoditi. Med Vašimi prijatelji in znanci boste gotovo našli enega, ki še ni član in ki rta lahko pridobite, če mu pokažete Vodnikove kniige. ki jih imate v svo« ji domači knjižnici. B. ljudje žlahtnih trt, drevesnica zalaga daljno in bližno okolico letno s 4000 d« 5000 drevesi. Ako gledamo danes ta hribček, zasajen s trtami, zlasti kadar so te obložene z zJatim grozdjem, na« navda ponos, da so mnmmsKe pri Kapeli mm vfff Pogled na banovinsko trsnieo in drevesnico pri Kapeli Dre 2S. aprila 1. 1935. je agrarna reforma razlastila vinogractao posestvo madžarskega grofa Batthjanija v Kapeli pri Ra-rVneih. Prera.no umrli vinarski nadzornik g, Paklavee je tedaj spoznal potrebo, da se v tem lepem vinorodnem kraju ustanovila tržnica in drevesnica in uredi vzoren vinograd, ki naj kaže našemu ljudstvu, kako t>o'ii delo v takem vinogradu. •S tc svojo za mislijo je uspel pri takratni vladi, pripravil vse potrebno in izbral osebo, ki naj bi ta njegov' načrt izvedla. Imel je srečno roko, ko je poiskal za to mesto secJanjega upravnika g. Jožka G laserja. ki je bi! od !. 1914. do 1918. vodja vini-čarske šole v Silberbergu pri Lipnici, po preobratu pa vinarski inštruktor v kmetijskem oddelku velikega župansvta v Mariboru Upravnik g. Glaser je prišel h Kapeli pred desetimi leti (26. oktobra 1. 192,5.) Prevzel je popolnoma zanemarjena posestva in poslopja ter se z odločnostjo lotil težavnega dela. Ustanovil je trsnieo in drevesnico. Trsnica ima v zalogi do 70.000 Pokojni vinarski nadzornik Tone Puklavec to ustvarite roke naših ljudi, moramo biti hvaležni g. upravniku, ki je položil v to delo vso svojo «krb in ljubezen : skoro ''ocela je izpodrinila iz naših krajev nesrečno šmar-nico. ki je obdajala prej lepe terce naših goric. Banovina daje brezplačno trte on1m lastnikom, ki izrujejo šmarnico in jo nadomeščajo z žlahtnim nasadom. Ob desetletnici banov inske trsnice in drevesnice pri Kapeli čestitamo tej k njenim uspehom in ee zahvaljujemo g. upravniku in njegovim nameščencem za neumorno dlelo v blagor ljudstva. Ing. Zisianš&k odhaja Ljubljana. 2. novembra. V četrtek se je poslovil načelnik kmetijskega oddelka kr. hanske uprave sl. ino. Josip Zidanšek od strokovnega uradništva oddelka, ki ga je celo vrsto let z velikim uspehom vodil. Z ing. Zidanškom izgubi kmetijstvo drav ske banovine svojega najuglednejšega strokovnjaka. Gospod načelnik je rodom iz Spitaliča pri Konjicah, kj&r mu je stekla zibelka pod krovom trdne kmečke hiše. Kakor le redki kmečki rnteligent je v vsem svojem bitju ohranil pristno kmefTco miselnost- Zato kmeta nj samo razumel, ne. z nim je čutil vse njegove s'adkosti in tegobe. On nima nikakih drugih interesov kakor edinole napredek kmetijstva Svojo lastno osebo, svoj gmotni interes in celo svoje zdravje je podredil edinemu svojemu življenskemu smotru, svojemu lepemu poklicu. Ostal je snmec, nikake vezi ga niso odvračale od svojega življenjskega poslan, stva. Iz svojega kmečkega d^ma ie prinesel s seboi v življenje globok verski čut. resnično krščanstvo. V cerkev zahaja iz notranje potrebe, ne iz spekulativnih razlogov. Vedno pa strogo loči med cerkvijo, ki naj pripravlja dušo zn drugo življenje in med izživljanjem v družbi, narodu in državi. On je veren katoličan, obenem pa naprednjak globoko udan narodnemu in državnemu edinstvu. ki ga ni imel samo na jeziku, temveč v srcu. Kot strokovnjak uživa velik ugled med kolegi in med kmetovalci. Visoko kmet'j-«Vo izobrazbo si je pridobil na Dunaju-Pred vojno je deloval kot profesor na kmetijski šoli pri Sv. Jurju ob j ž. Po vojni je bil najprej referent za živinorejo pri Po. krajinski upravi v Ljubljani, pozneje inšpektor živinorejskega oddelka v kmetijskem ministrstvu v Beogradu, dalje šef kmetijstvo pri velikem županstvu v Mariboru in končno načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave. Sedaj odhaja v Beograd nazaj v položaj inšpektorja. Z ing. Zidanškom izgubimo kristalno čist, kremenit značaj: moža, ki je v vsem svojem življenju pošten in odkrit. Neod-kritost in maščevalnost smatra za nizkotne človeške sVibosti. Sam je srčno dober človek. ki ni nikdar vedoma storil kaj slabega-Zato ga bomo te/ko pogrešali, najtežje pa naše kmetijstvo. Iz srca mu želimo mnogo sreče na novem mestu. Na skorajšnje svidenje! Beogradu. Za časa beograjskega angaž-maja je gostovala v Rumuniji. Zagrebu in Ljubljani. Ko je zapustila Jugoslavijo, je šla v Pariz na opero Comique in v Nico ter v Buenos Aires. Iz Južr.e Amerike jo je poklicala k sebi slavna umetnica Ana Pavlcvna kot prvo plesalko baleta, s katerim je prepotovala Evropo, Ameriko, Avstralijo in Azijo. Njena delavnost pa ni samo kot prima-balerina, temveč tudi .Jieff.-JP ' 7 a ■■'X :' -i. 5V haffl®£. - i Vifjbirr y k . • i:" Kina Kirsanova kot koreografinja znamenitih baletov svetovne glasbene literature- Kar je pomembnih del iz te literature, vse je ona vprizo-rila na najrazličnejših odrih, kjec je sodelovala. Spored ponedeljkovega plesnega večera je sestavljen tako, da bo imelo občinstvo mnogo prilike videti pravi klasični balet, pa tudi karakterne plese. Med posamez- P KO Ljub I janski dvor f* A Telefon t^TPO Premiera razkošnega, nepozabnega filma iz predvojne Rusije dfiil <3 HOf -^-S T ti Svetislav Petrovič, Camila Horn Adele Sandrock, Til»or Iialmay iu II. Junkermaiin. Krasno petje, balet in glast>a OSKARJA STRAUSSA. Nov zvočni tednik! Predstave ob 15, 17., 19. in 21. uri. Matineja ob 10.30 dop. Enotne cene 4.50 Din. Elizabeta B^rgner, Rudolf Forster: aria>:a. nimi plesnimi točkami bo pel razne arije in pesmi odlični bari tonist Boris Popov, ki je bil pa.r let član naše opere. Prodaja vstopnic poznižanih opernih cenah je pri dnevni blagajni v operi. K vežer Ljubljana, 2. novembra V ponedeljek 4. t. m_ bo v operi izredno zanimiv baletno-koncertni večer, ki ga izvajajo priznani umetniki. Predvsem opozarjamo na go Nino Kirsanovo, sedanjo voditeljico baleta in prvo plesalko opere v Monte Carlu bivšo učenko najslavnejše ruske plesalke, umetnice Ane Pavlovne. Dovršila je slavno baletno šolo v Moskvi ter plesala nato d»-e leti v muzika'ni drami in mali državni operi v Moskvi kot primabalerina, vzlic temu. da je bila stara šele 16 let. Za tem je nastopala v Lwovu. Krakovu, Poznanju in Varšavi, ter bila 3 leta prvakinja Narodnega gledališča T Boris Popov „En madež več ali manj! Sej je prt že tako ves porumenel 1" „Tako — zdej pa samo ?s cvetje. To napravi prijeten vtisi" „Kaj naj samo storim, da bo perilo zopet belo?" „Čisto preprosto - peri ga sSchicht-ovim terpentino-\ vjn rr.ilom uporabljala bom vedno scr.io Gospodarstvo Zahteve pgoslovenskih obrtnikov V Osijeku 3e je 29. in 30. oktobra vršila konferenca delegatov obrtnih -zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic ter delegatov drugih obrtniških organizacij. Prvi dan je bila skupna konferenca delegatov zbornic, na kateri so razpravljali o obrtniški statistiki o strokovnem šolstvu, o organizaciji izvoza obrtniških izdelkov in o uvozu obrtniških izdelkov v našo državo. Drugi dan sc je vršila plenarna seja delegatov, kjer so najprej razpravljali o vprašanju pobijanja nelojalne odnosno nesolidne konkurence. O tem vprašanju so bili trije referati, nakar se je razvila obširna diskusija. Sprejeta je bila daljša resolucija. ki zahteva, da se to vprašanje uredi s posebno uredbo, ki naj med drugim proglasi za kaznivo dejanje prodajo blaga po cenah, ki ne pokrivajo produkcijskih stroškov. Tako zbijanje cen pod lastne stroške škoduje vsem konkurentom, pa tudi državi in ustvarja kaos v gospodarstvu. Zbornici v Beogradu in Sarajevu sta na konferenci dobili nalogo, da v kratkem izdelata načrt uredbe o pobijanju nelojalne konkurence v obrti, zlasti v pogledu nizkih cen. ki m; krijejo stroškov produkcije. Nadalje je konfarenca razpravljala o režijskem delu pri državnih in samoupravnih oblastvih ter je bila o tem predmetu »prejeta resolucija, ki zahteva, da se taka režijska dela vršijo samo v mejah predpisa čl. 82. zakona o državnem računovodstvu, zlasti pa. da se dela ne smejo vršiti v lastni režiji, če se je vršila za dotični posel pravilna in uspešna licitacija. Na predlog podpredsednika ljubljanske Zbornice za TOI g- Rebeka je konferenca so-gkisno sprejela resolucijo, s katero se ponovno prosi kr. vlada, naj izda zaščtne ukrepe za obrtnike v pogledu njihove raz-dolžitve po principih, ki so jih zbornice predložile merodajnim faktorjem že o priliki prejšnjih konferenc. Resolucija zahteva za obrtni stan podobne zaščitne ukrepe, kakor so bili že izdani za kmetovalce. Iz resolucij, ki so bile sprejete na konferenci, posnemamo naslednje: V zvezi z referatom ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o proučevanju razlogov uvoza obrtniških proizvodov (ki «a je podal dr. Pretnar) ugotavlja konferenca, da naše danes še nerazvito gospodarstvo plača letno inozemstvu ogromen tn-but za njegovo obrtniško delo in izdelke, ki se lahko oceni na več kakor 1 milijardo Din, dočim se inozemstvo proti uvozu naših agrarnih proizvodov vedno bolj zapira. Da bi se čimbolj ojačila intenzivnost in kvaliteta domače obrtniške proizvodnje, da bi postal uvoz obrtniških izdelkov iz inozemstva bolj in bolj nepotreben, smatra konferenca, da je treba izvesti naslednje ukrepe: ]) Uvoz strojev, tehničnih instalacij, orodja. sirovin, pogonskega materiiala in pomožnih sredstev, ki so ' potrebni obrtniku za čim racionalnejšo delo in pocenitev proizvodov. ki pa jih v državi sploh nimamo, je treba čim bolj olajšati- Razen tega je potrebno, da se administrativni postopek za dosego olajšav čim bolj poenostavi. 2) Da se ublaži težko stanje mnogih panog obrtniške pro- izvodnje, ki se nahaja v konkurenci z inozemsko. je treba izvesti reglementacijo in kontrolo uvoza ter z odklanjanjem uvozuih dovoljenj in plačilnih sredstev onemogočiti i vsak uvoz izdelkov, ki se v zadostni količini proizvajajo ucma. 3) Da bi se naša kon-sumentska javnost prepričala, da naši domači obrtniški proizvodi niti najmanj ne zaostajajo v kvaliteti za proizvodi inozemdva. je potrebno opozoriti s sistematsko propagando konsumente, da je v njihovem in splošnem interesu, da kupujejo blago domačega izvora. Usposobili pa je treba tudi obrtnike v tehničnem in komercialnem pogledu, da bodo mogli zadostiti tej zahtevi 4) S strokovnim šolanjem in praktično izobrazbo obrtniškega naraščaja in mojstrov, zlasti pa z dopolnilno izobrazbo in prakso v inozemstvu ter s specializacijo je treba usposobiti naše obrtnike, da bodo mogli prevzeti tudi ono vrsto proizvodnje obrtniških izdelkov, za katere obstojajo vsi objektivni pogoji pri nas, a se ti proizvodi v državi še ne izdelujejo ali ne v zadostni količini in kvaliteti. 5) Za uspešno izvedbo teh ukrepov, zlasti pa, da se prouče konkurenčni pogoji domače proizvodnje in vse možnosti, da domača obrtniška delavnost v čim večji meri nadomesti inozemske obrtniške proizvode je potrebno, da se osnuje pri ministrstvu trgovine in industrije poseben posvetovalni odbor v svrho zaščite domače obrtniške proizvodnje. Na podlagi poročila delegata zbornice v Novem Sadu .je bila v zvezi s poročilom o možnostih izvoza obrtniških izdelkov sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je potrebno v obrtniški proizvodnji 'zboljšanje kvalitete in določitev standardnih tipov onih obrtniških izdelkov, ki bi se mogli razpečavati v velikih količinah. V komercialnem pogledu se priporoča obrtniškim združenjem, da proučujejo možnost sodelovanja in združevanja obrtništva zaradi samostojnega izvoza brez posredništva. V propagandne svrhe je treba prirejati kolektivne razstave v inozemstvu. Posebno važno pa je. da se pritegnejo o priliki sklepanja trgovinskih pogodb k sodelovanju obrtniške zbornice in obrtni odseki skupnih zbornic, da se zajamči povečan izvoz obrtniških proizvodov. V resoluciji glede obrtnega nadaljevalnega šolstva se mecl drugim zahteva podpor-i iz državnih sredstev v znesku najmanj 10 milijonov Din, dečim se je glede nelojalne konkurence sklenilo, da se izdela načrt posebnega zakona, ki bi zaščitil solidno obrcni-štvo pred onimi načini nelojalne konkurence, proti katerim danes ni nobenih sankcij, zlasti pa pred delom iu prodajo za slepe cene. Na predlog novosadske zbornice je konferenca razpravljala tudi o vprašanju Bate ter sklenila zahtevati od ministrstva za tr-I govino in industrijo energične ukrepe, da se Bat'i onemogoči poslovanje, zlasti da se ugotovi, zakaj se mu dovoljuje prodaja in popravljanje čevljev, četudi za to nima pooblastila- Na predlog zagrebške zbornice pa je bila sprejeta resolucija glede postopanja pri licitacijah in glede režijskega dela. Končno je konferenca vzela soglasno na znanje poročilo podpredsednika ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo gospoda Josipa Rebeka o položaju absolventov tehničnih srednjih in delovodskih šol ter na njegov predlog sklenila v zvezi s svojo akcijo glede uvoza in izvoza obrtniških izdelkov ter sistematskega usposobljanja obrtniškega naraščaja za povzdigo, razširjenje in specializacijo obrtniške proizvodnje, da se o tem vprašanju razpravlja pod posebno točko dnevnega reda prihodnje konference.' Pomeša hranilnic v svetovnem gospodarstvu O priliki praznika štedmje 31. oktobra je mednarodni institut za hranidmee v Milanu izdal zanimivo statistiko o hranilnih vlogah pri hranilnicah v posameznih državah. Po teh podatkih so znašale v aprilu t. 1. hranilne vloge pri vseh hranilnicah v svetu 16i30 milijard dinarjev, število hranilnih računov pa je znašalo 159 milijonov. 60% vseh hranilnih vlog pri hranilnicah na svetu odpade na Evropo, kjer igrajo hranilnice važno vlogo baš v gospoda,rsiko najbolj razvitih državah. Stanje hranilnih vlog pri hranilnicah v posameznih državah (preračunano v milijarde Din) nam kaže naslednja zanimiva primerjava: hran. vloge v povprečno na milijardah Din prebivalca v Din Švica 38.9 9500 Belgija 73.5 9070 Danska 20.9 . 5800 Francija 184.1 4400 Zed. drž. 480.9 3900 Nizozemska 27.8 3530 Nemčija 229 2 3470 Italija 135.7 3310 Anglija 120.2 2600 Češkoslovaška 37.9 2570 Avstrija 15.6 2400 Finska 5.0 1350 Madžarska 7.8 890 Poljska 10.5 330 Jugoslavija 2.0 145 Bolgarija 0.8 140 Rumunija 0.8 - 45 Kakor nam predočuje gornja statistika, so hranilnice najbolj razvite v Švici. Belgiji. Danski in Franciji, pa tudi v Zedinjenih državah, Nizozemski. Nemčiji in Italiji. V naši državi igrajo hranilnice še razmeroma slabo vlogo, saj predstavljajo hranilne vloge pri hranilnicah komaj 20% vseh hranilnih vlog. enako je v Bolgariji, še slabše pa v Rum unij i. Gornja statistika nam nazorno kaže, da mora naša država z vsemi silami pospešiti razvoj hranilnic, ki nudijo prebivalstvu najsigurnejšo naložbo za prihranke. Stanje aktivnih kliringov Po izkazu Narodne banke je bilo stanje naših aktivnih kliringov z inozemstvom na dan 31. oktobra naslednje: V kliringu t Nemčijo je nemški klirinški dolg narasel za 5 na 322 milijonov Din. Dne 31. oktobra so bila izvršena izplačila do avi- ze 8220 od 6. maja in je treba čokati na izplačilo šest mesecev. V kliringu z Italijo je italijanski dolg, ki se je prejšnji teden dvignil od 159 na 175 milijonov, nekoliko nazadoval in je znašal 31. oktobra 170 milijonov. Ta dan so bila izvršena izplačila do avize št. 75.158 od 29. julija in, je treba na izplačilo čakati 90 dni. V kliringu z Romunijo se ie rumunski dolg v poslednjem tednu zmanjšal, in sicer od 4.7 na 34 milijona Din (zadnje izplačilo 31. oktobra je bilo po avizi štev. 843 in je treba čakati 20 dni). V kliringu s Turčijo znaša naša terjatev 0.84 milijona Din (zadnji izplačani avizo št 657, čakati je treba 30 dni). V kliringu z Rolgarijo pa znaša naša terjatev 0.63' milijona Din (zadnji izplačani avizo št. 785, čakati je treba 75 dni). Po poročilu Narodne banke od 2. novembra t. 1. je biil ta dan iz nemškega kli-ringa izplačan kot zadnji avizo št 8.319 od 11. maja, iz italijanskega pa št. 75.235 od 1. avgusta t. L Gospodarske vesti — Bilanca Ljubljanske kreditne banke. »Jutro« je že preteklo nedeljo poročalo, da se je 26. oktobra vršil ofočni zbor Ljubljanske kreditne banke za poslovni leti 1933 in 1934. Kakor znano, je ta zavod v zvezi z razčiščenjem Dilance znižal svojo glavnico od 50 na 20 milijonov Din in je z zneskom tega znižanja kakor tudi z uporabo izkazanih in tihih rezerv ter z valorizacijo nepremičnin odpisal vse sumljive terjatve, če ne upoštevamo odpisov iz tihih rezerv, ki niso znani, tedaj vidimo, da je zavod v cefloti vidno odpisal okrog 60 milijonov Din, ne da bi bilo treba zahtevati žrtve od strani vlagateljev, kakor to omogoča uredba o zaščiti denarnih zavodov, ki dovoljuje pretvoritev 40% hranilnih vlog v prioritetne delnice ali v specialni rezervni fond. Občni zbor je odobril zopetno povišanje glavnice od 20 na 30 milijonov Din z emisijo 10 milijonov Din nove prioritetne glavnice- Kakor pri drugih večjih zavodih, opažamo tudi pri Ljubljanski kreditni banki v novem poslovanju kopičenje gotovinskih sredstev, ki so skupaj z žirovnimi dobroimetji pri Narodni banki. Poštni hranilnici in z do-broimetjem pri Drž. hipotekami banki ob koncu lanskega leta znašala 20.30 milijona Din (vrhu tega je imel zavod v sta^ rem poslovanju 1.2 milijona Din gotovinskih sredstev). Nove vloge na knjižice in ostale vloge v novem poslovanju so ob koncu lanskega leta znašale 44.8 milijona Din nasproti 38.9 milijona Din ob kon. cu leta 1933. Zavod je v lanskem letu pričel v večji meri kratkoročno plasirati ta nova sredstva, kar sc kaže zlasti pri menicah, ki so narasle od 3.6 na 108 milijona Din. Ostale naložbe sredstev v novem poslovanju znašajo 11.4 milijona Din. — Pri razvijajočem se novem poslovanju je lani napredovala likvidacija starega poslovanja. Stare vloge na knjižice so ob koncu leta znašale še 98.1 milijona Din nasproti 101.8 milijona Din ob koncu leta 1933 in 166.3 milij. Din ob koncu leta 1930- Skupna vsota vlog po tekočih računih in ostalih upnikov pa je znašala lani ob koncu leta 135 milijonov Din nasproti 146.5 milijona D^n v prejšnjem letu in 3^6 milijonov Din v letu 1930. Reeskomptne obveznosti so se v teku lanskega leta zmanjšale zi 7.6 na 33.2 milijona Din v dveh letih za 17 milijonov). Za preteklo leto izkazuje, bilanca čisti dobiček v višini 87.000 Din. — Rumunija odpovedala klirinško pogodbo z Italijo. Kakor znano, ima Rumunija v kliringu 7. Italijo prav znatne terjatve, ki izvirajo iz velikih dobav bencina in nafte. Ker so pri tolmačenju sedanje klirinške nogodbe vrhu tega nastala nesoglasja, je Rumunija odpovedala Italiji klirinško pogodbo in ie istočasno predlagala Italiji nova podajanja. = Lovski kataster. Minister za šume in rudnike g Irrnjat štefanovič je na osnovi zakona o lovu izdal pravilnik o ureditvi in vodenju lovskega katastra in statistike o lovu. = Tekstilana, tvornira sukoa d. d. v Tvo-ju je s sklepom občnega zbora od 20 septembra znižala svojo delniško glavnico od 6 na 1 milijon Din"ter je nato ponovno zvišala glavnico na 4 milHone Din z izda'o 40.0(.0 v gotovini vplačanih delnic po 100 Din. ' = Gradnja mostu preko Pesnice. Tehnični oddelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje oddajo sradnie inun-dacijskega mostu preko Pernice. Druga 'licitacija bo 14 novembra ob 11. Proračun znaša 86.000 Din- = Štefan Snšee: Neposredni davki — za-kon s pravilniki, uredbami in komentarjem. Knjiga. ki jo ie priredil g Sušeč Štefan- na-čelnik fin. oad. banske uprave v pok., je izpopolnjena z najnovejšimi prednisi in ni-vodili. izdanimi v septembru in oktobru 1.1. in bo izšla -sredi novembra t. 1- O tem se obveščajo na številna vprašanja vsi interesenti. ki po knjigo naročili v prednaročili Knjiga stane 160 Din in se naroča pri nri-reditelju (Sušeč Štefan. Ljubljana, Beethov- nova 15) in v tiskarni "Merkur d. dt (Ljubljana, Gregorčičeva uL 23). Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1.-10 mibjona Din nasproti 3 34, 2-73, 5.14 in 7.4S milijona Din v zadnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu- kjer so se tečaji prejšnji teden povzpeli, tako da se je dvignila baza na 16.10 — 10.15 Din za švicarski frank nasproti 15.35 štiri tedne prej, smo v preteklem tednu opazili popuščanje tečajev. Pri visokih tečajih prejšnjega tedna je prišlo na trg več blaga, kar je povzročilo. da so tečaji popustili na bazo 15.90 na 16 Din za švicarski frank in je ob- koncu tedna noliral New York 48.90 — 49.3» in Pariz pa 3.23 — 325. Napolcondori imajo privatno c<>no 320 Din (prejšnji leden 328 — 330 Din)- Pri tečaju za kompenzacijske lire. ki je prej stalno nazadoval, smo v minulem tednu zabeležili nasprotno gibanje. Dočim smo ob koncu prejšnjega tedna pri komppnzarij-skih lirah dosegli najnižji tcČ3.j 277.70 (22% nižje nego oficijelni tečaj) sc je v minulem tednu cena dvignila ter je bil v četrtek na zagrebški borzi zaključek po 807.71, istočasno pa se jc v Beogradu nudil denar po 311.30. Devize Curih. Beograd 7, Pariz 3X2675, London I 15.1250. Ne\vyork 307.775. Bruselj 51.80, Mi-lan 25. Madrid 42. Amsterdam 208.95, Berlin 123.70. Dunaj 56.90. Stockhodm 77.95, Oslo 75.95. Kobcmhavn 6760. Praga 12.72, Varšava 57.7750, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. E&agsvna tržišča HMELJ + 'Zatec. 1. nov. Položaj na hmeljskem trgu se ni bistveno spremenil. Cene se gibljejo meti 1450 in 1725 Kč za 50 kg. Pro-ducenti so doklej prodali štiri petine pridelka. 2ITO -4- Chiczgo. ?. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 98. za maj 97.625; koruza: za dec. 53, za maj 58. -j- lVinnipeg. 2. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. S5.625, za maj 89.75. BOMBAŽ + Liverpool, 1. nov. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dcc. 6.15 (6.11), za marc 6.09 (6.07). + Newyork, 1. nov. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 1102 (11.04). za marc 10.86 (10.88). N|e^a narodnogospodarski in narodno politični pomen za obmejno ozemlje Gornja Radgona, novembra ( Po svetovni vojni imajo Slovenske go- ; rice od leta do leta večje gospodarske sii- j ke s Prekmurjem, vendar pa se medse- j bojni odnošaji ne morejo tako poglobiti, ! kakor bi bilo to ootrebno glede na obmejne gospodarske razmere. Mura, ki je bila sto in sto let državna meja med Avstrijo in Madžarsko in je v teku časa odtujila prekmurski del našega naroda od onega tostran Mure, je še dandanes velika zapreka medsebojnih zvez. V vsej razdalji od Gornje Radgone do Veržeja (okrog 20 km) namreč ni nikakega mostu za promet med prebivalstvom na tej in on' strani Mure. Po prevratu sta začeli občini Radenci in Petanjci s podporo še 54 drugih občin in samoupravnih in gospodarskih korpora-cij akcijo, da zainteresirajo za novi most v Petanjcih vse odločujoče činitelje. Novi most ne. bi bil samo v interesu nekaterih obmejnih občin, ampak bi bi! velikega narodnogospodarskega in narodnopolitičnega pomena za vse obmejno ozemlje dravske banovine ob Madžarski in tudi Avstriji, že bivša deželna vlada za Slovenijo je leta 1920. spoznala nujno potrebo zgraditve tega mostu ter je dala napraviti načrte-Zgradil pa se je takrat samo most v Ver-žeju, a ostalo vprašanje zgraditve mostu Radenci - Petanjci je še vedno odprto, čeravno postaja potreba po njem čedalje nujnejša. Promet na progi Radenci — Petanjci vzdržuje čez Muro še vedno brod, ki zaradi slabe konstrukcije prenaša le manjše tovore, med tem ko se morajo večji tovori odpravljati na most pri Veržeju, ki je oddaljen nad pet ur. To pa povzroča ne samo ogromno zamudo časa. temveč tudi visoke transportne stroške. Ko so v zadnjih letih cene kmetijskim pridelkom občutno padle, se je celo zgodilo, da je moral kmet, ki si je r.a.jel voznika za prevoz žita. še doplačati k izkupičku za žito. Prevažanje z brodom pa je zvezano tudi z velikimi težkočami. Ob nizkem stanju vode ni mogoče spraviti na brod teže naloženih vozov, med tem ko pri visoki vodi spet groze druge nevarnosti. Prav tako je nevaren zimski čas, ko reka zmrzne ali nosi s seboj velike ledene plošče. Ob takih prilikah promet počiva po cele tedne. Kakšno škodo trpi obmejno prebivalstvo zaradi' pomanjkanja tega mostu, si je lahko predstavljati. Ako bi imeli most čez Muro pri Radencih — Petanjcih, bi se ves vozov-ni promet lahko vršil nemoteno in po najkrajši poti po našem ozemlju, medsebojni stiki in gospodarski odnošaji pa bi postali tesnejši. Za prebivalstvo iz 1'etanjcev in i*e-trovcev in vseh ostalih bližnjih vasi onstran Mure bi postala železniška postaja Slatina Radenci najbližja |>ostaja, ki bi jih vezala z ostalo Slovenijo in svetom sploh. Preračunana vsota za gradnjo mostu znaša okron l.OOO.OOO Din- Dobila bi se s prispevki banske uprave (približno polovica), sklada za javna dela, privatnih interesentov in cestnih odborov za sreza Mursko Soboto in Ljutomer po izvestnem ključu. Banska uprava je nedavno poslala na lice mesta komisijo, ki je stopila v stik s prizadetimi občinami in ostalimi interesenti zaradi morebitnih prispevkov h gradbenim stroškom. Zal pa je spričo hude krize naletela komi sija razen pri cestnih odborih v Murski So boti in Ljutomeru povsod na odklonilen od. govor. Tako so zastopniki privatnih podjetij, kakor zdravilišča Radencev in Petan ;ske Slatine, ki bi z zgradbo mostu brez dvo ma mnogo pridobili, odklonih primerne prispevke. med tem ko občinam. na primer Slatini Radencem, ni zameriti, da se bo- mostom ji jo novih dolgov. Velikega gospodarskega pomena bi bila gradnja tega mostu tudi za Slovenske gorice, odkoder bi se že tako živahni promet z vinom znatno povečal. Poleg tega pa bi bila gradnja mostu v korist tukajšnjemu siromašnemu prebivalstvu, ker bi se mu omogočil skromen zaslužek. Ker si zainteresirane občine zaradi hude stiske ne upajo nakladati še novih bremen, privatniki pa odklanjajo pomoč, bi bila dolžnost države, da upošteva tudi važnost pre-potrebnih kumunikacijskih del ob državni meji. Morda bi se dal uresničiti načrt na ta način, da bi se začasno najelo posojilo ali ustanovil poseben sklad, iz katerega bi se krili stroški gradnje, nato pa bi se pobirala od pasantov neke vrste mostnina. S tem bi bilo po tolikih letih osvobojenja ustreženo upravičeni težnii obmejnega prebivalstva. Odločilni činitelji naj rešijo to važno obmejno zadevo. Vremenski pregled Vreme je bilo v tem tednu zopet tipično jesensko, vendar se je v znatni meri začelo približevati zimskemu značaju. Nenadno izboljšanje, ki smo ga bili de. Iežni preteklo nedeljo, se je prav naglo zaključilo z novim dežjem. Toda ta preo-kret na slabše je bil v ostali Evropi brez primere bolj neprijeten nego pri nas. Močni ciklon, ki ga je povzročil, se je bil zapodil z veliko naglico od Oceana čez južno Skandinavijo. Poljsko in Ukrajino na Črno morje Na svojem potu je sprožil izredno hude viharje po srednji Evropi, zlasti na Nemškem, Češkem in v Avstriji, ponekod tudi hude nalive. Kakor je v taki situaciji navadno, smo mi južno od Alp ostali nekako v zatišju, pa nas je spričo tega oplazil samo kratko trajajoči naliv v ponedeljek zvečer, zato pa smo naslednji dan, v torek, dobili najčistejše ozračje, najlepše razgledne priliike. ki si jih moremo misliti za naše kraje. Toda samo mi v zatišju ob Alpah smo tako hitro opravili: po ostalih predelih Jugoslavije zlasti v sevemozahod-nih in osrednjih, kamor je od severozapada zložen dostop za vlago prinašajoče vetrove, je bil v torek še mnouo dežja, po bosanski gorah tudi sneca in tamkaj se je vreme šele v sredo popravilo. Vremenske zgode sploh potujejo eden do dva dni, da napravijo pot od naših alpskih krajev do južne Makedonije. Prve snežinke ob zaključku prejšnjega tedna so zaplesa'e pri nas med dežjem že v soboto, v sredini države. na pr. v Bosni, so se pokazale v nedeljo, seveda v pomnoženi izdaji, a v Makedonijo so dospele v ponedeljek, ko je na pr. v gorah okrog Bitolja snežilo prav pošteno. V drugi polovici tedna se je vreme v Evropi začelo nagibati k zimsk:m značilnostim Nad vzhodno Rusijo se je razvil ogromen anticiklon, naslanjajoč se na znano sibirsko in srednjeazijsko področje visokega zračnega pritiska Pod njegovim vplivom. zlasti ko je na vsem ruskem severu že padel sneg in obležal, se je ozračie ja-ko shladilo in temperaturo se je začela pomikati pod ničlo v vedno širšem področju, pa se je ob Uralu znižala ce'o že ni —26»C, kar je vsekakor že prava zima S tem se je anticiklon še bolj utrdil in sc nričel širiti proti Oceanu. še bo'j pa proti Balkanu ter se končno v petek /družil z iužnoevropskim visok;m zračnim tlakom, ki nas ie bil že dotlei ščitil nred deoresiick'mi vibrami, da «0 ostajale čim dalje bolj omejene na se-vernorajiadno Evropo- Oriaška nova depresija, ki je dosegla v premeru čez 3000 km, je morala odjadrati po morju ob Skandinaviji proti severozahodu, mi pa smo ostali očuvani pred njenimi mokri ni blagodat-n*i. ki so nas samo malo strašile tik pred praznikom. Ob zaključku tedna obv'aduje vremensko situacijo rusko-balkansko-sredozemski anticiklon. Ker gospoduje v c*račju še vedno tok od juga. se ne more zjasniti in tudi temperatura sc še ni zniža'a. k kor bi sc sicer. Ali na splošno imamo že tinično top-linsko razporedbo zimske dobe: Vsa celina od Urala tja do Alpe je hladna .1 pokrajine ob Oceanu ter v njegovi bližini od severne Norveške pa tja do Pircne.iev so za 5 do lOH: toplejše; Se nekoliko toplejše so dežele ob Sredozemskem morju z našo Dni macijo vred. Čeprav nas od meteorološke zime loči šc mesec dni. sc nam v nekaterih pogledih že kaž? uvertura v n-o. Z« T*rvi čas pa se n?m obeti nekaj dni m;rnejSeIp. žan J., Pokopališče (akvarel), Mihelič F. Vas (risba), Pavlovec F-, Krompir (olje) in Kruh (olje), Pilon X. OHke (olje), Putrih K., Dekliška glava (mavec), Sedej M., Dvojica (olje), Sirk A., Jadrnice (olje) Slapernik R Pariški viadukt (olje), šantel S-, Metliški tkalec (olje). Trste-njak A., Ob potoku fguaš) in župan F., Zlarin (akvarel). Poleg- naštetih umet, nim si je NG nabavila še sledeča dela: Bulovec K. Marjanca (risba), Loboda P., Portre g", dr. W (kamen), Stroj Mihael, Dva portreta (olje) in čeboj Anton: Sv Valburg-a. (olje). Slednjič bodi omenjen dar g. drja. A. Resa: Napotnik Iv. Po kopeli (les). Hude nesreče In Maribor, 2. novembra. Tudi letos je gneča, običajna na praznik Vseh svetih, imela hude posledice. Včeraj okoli pol 11. dopoldne se je peljal mizarski mojster in tovarnar pohištva Ivan Klanč-nik iz Mejne ulice proti Slov. Konjicam. Pri odcepu Tržaške ulice na Piujsko cesto v bližini Mernikove trgovime je hoteč prehiteti motociklista pred seboj, po nesreči zavozill v gručo ljudi, ki so bili namenjeni na potbreška pokopališča. Posledice te prometne nesreče šo bile usodne. Nezavestni so obležali na cesti 40-letni železniški uslužbenec Janko Mlaker z Betnavske ceste, hudo ranjen na temenu, njegova 38-letna žena s hudimi poškodbami na tilniku ter 65-letna vdova Marjeta Harc iz Studencev. Žrtve prometne nesreče so takoj odprem i li v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je Mlakar včeraj ob 17. podlegel smrtnim poškodbam. Vest v tragični nesreči je napravila v mestu globok vtis. Usodna nesreča pa se je pripetila tudi na znanem strmem klancu pred Slov. Bistrico. 23-le>tna uradnica Marija Siegel iz iHariboru se je peljala s svojim znancem na motorju preti Slov. Bistrici Zaradi defekta je motocikl pričel drčati nizdol in je Sieglovo vrglo s strahovitim sunkom v cestni jarek, kjer je obležala z razbito lobanjo. V mariborski bolnišnici se ranjenka še ni zavedla in je njeno stanje silno resno. S pokopališča v Slivnici pri Mariboru se je vračal domov proti večeru 34-letni posestnik Leopold Štancer iz Orehove vasi. Divjaška neznana napadalca sta navalila nanj iz zasede, ga vrgla v obcestni jarek ter ga s kolom tako pobila, da se mu je razbila lobanja. Divjaška napadalca zasledujejo, Stamcer pa se bori s smrtjo v mariborski bolnišnici. V Kaimnioi pri Mariboru je prišlo včeraj do krvavega pretepa. S presekanimi žilami na levi roki je obležal na bojišču 23-letni Franc Kobert, ki so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Kupujte tfomače blago! •JfccišžsJ> očastitev pokojnih Ljubljana, 2 novembra. Ljubljančani so včeraj na prav dostojen, pieleten način počastili spomin svojih mrtvih- Izredno lep, spomladansko topel dan je zvabil ljudi iz hiš in na pokopališče pri Sv. Križu so se popoldne zgrnile tolikšne množice občinstva, kakor jih grobovi niso izlepa videli za Vse svete. Ob 15. so se ljudje zbrali oh velikem križu, k.ier so |K» opravljenih molitvah zapeli zl>ori Huhadove župe iX)d vodstvom pevovodje Prelovca veličastno žalostinko »Uslisi na»x. Enako močan vtis je napravilo tudi 1'relovčevo »Zadnje slovo ;, nato pa je zbrano množico nagovoril predsednik Hutadove župe dr. Švigelj. V kratkih, a tehtnih besedah se je spominjal skladatelja Davorina Jenka, čigar stoletnico rf-i.-tva obhajamo letos. Pevci ilubadove župe so mu kot šopek na grob prinesli njegovo nepozabno žalostinko »Blagor muc. Nato se je občinstvo zbralo okrog spomenika judenburškim žrtvam, katerih spomin so prihiteli častit predvsem bivši bojevniki in dobrovoljci, rezervni oficirji, invalidi ter številni člani oficirskega zbora. Za spome-. ikoni je bila postavljena častna četa vojakov, ob njegovem vznožju pa ie Lilo položenih več šopkov cvetja in vencev. Vojaška godba je zaigrala žalni koral, združeni pevci pa so zapeli »Vigred«. Spominski govor je imel vojni kurat Maračič, ki je s pesniškimi besedami orisal umiranje narave, ki nas spominja neizprosnega zakona, da brez smrti ni življenja, da mora zrno umreti, če hoče redili. Tudi svoboda se plačuje s smrtjo in naša svoboda je zgrajena na kosteh naših največjih junakov. A ko se spominjamo naših največjih borcev, utemeljiteljev naše države, se moramo spomniti predvsem prvega vojaka in najmočnejšega tvorca naše države, ki je dal za Jugoslavijo svoje dragoceno življenje, kralja Cedinitelja. Spet je zaigrala godba, nato pa je duhovščina opravila molitve. Ko so pevci zapeli »Oj, Doberdob . je v mnogih očeh zaigrala solza. Žalno svečanost je zaključila godba, nato pa so člani Legije koroških borcev še posebej počastili spomin svojega bojnega tovariša podnaredn>ka Dušana Kožula iz Zadra, ki je padel kot eden naših največjih, najLolj požrtvovalnih junakov v bojih pri Podrož-čici. Najprej je izpregovoril vojni kurat Maračič, ki je v lepem, vznesenem govoru očr-tal težke boje na črni fronti pri Podrožčic' in poveličeval brezprimerno hrabrost in požrtvovalnost mladega Zadrčana. Za njim .je govoril predsednik ljubljanskega pododbora Legije koroških borcev vpokojeni podpol-kovnik Milivojevič, nato pa še zasebni uradnik ik>žič, ki -e je prav tako udeležil bojev na koroški fronti. l-slednji častilci brezimnih poštenjakov, ki so se unrli zahtevam avstrijske vojaške sile. Med gomilami v zatišju jesenskega drevja je peščica neniih obiskovalcev prisluhnila tožeči pesmi >Usliši nas«, ki jo je zapel šentjakobski pevski zbor. Oči so se zastr-meie v gomilo, ki je ležala pred njimi skromno okrašena s cvetjem, ki ga je hvaležna roka utrgala z jesenskega vrta in ga presadila v zemljo, -ijer počivajo ostanki junaka, ki je na islem mestu klonil pod avstrijsko svinčenko iu z lastno krvjo blagoslovil svoj grob.... Tam, kjer je stalo tedaj zadnje vojaško spremstvo obsojenca, so stali včeraj tisti maloštevilni, ki niso pozabili njegove žrtve 7. i n;ih bodočo svobodo, in od spominskega kamna, odkoder so nekoč odjeknili smrtonosni streli, je včeraj kanila v srca obisko- valcev glol>oka, prepričujoča molitev župnika Barleta za posmrtni blagor pokojne duše. Iz žare na kamnu je splaval vonjav, prozoren oblaček nad grobove — to pot ne dim, ki se je razpršil za izstreljeno svinčenko. V vizijo preteklosti, v kateri je v dobi trpljenja vsega naroda popadalo na Suhem bajerju triindvajset žrtev za narodno svobodo, se je oglasila pesem v spomin na Doberdob. Oči. ki so srejK) zrle v gomile, so se orosile in duše so zaslutile težo žrtev Ni bilo besed, ne govorov, da bi ovekoveči-le njih pomen — ni jih bilo treba. Skromna družba je razumela. Prišla je z vseh strani, a vodila jo je ista misel. Bil je intimen sestanek maloštevilne družine, ki je ni pozvalo posebno povabilo, a se je le spomnila svoje dolžnosti. In Karel Kalin je našel nekaj skromnih, tihih prijateljev spečih žrtev. Kdo so te žrtve? Lesen križ molči, na njem ni imena. Tisti, ki v letih svobode ni pozabil njih daritve na narodni žrtve-nik, ti pove, koga krije gomila. Sedemnajst Slovencev.... Dva Srba in dva Rusa, ki jih je polovila vojna vihra in jih zanesla na ljubljanski grad, odtod pa v varstvu bajonetov na mori šče.... Tudi nekega Duna.jčana: kaj ga je privedlo v zapore med Slovence? Ali ni morda mržnja strelcev prekipela, ko se je puška odločno prislonila ob' ramo? 'n cigan liudorovac : odkod in zakaj? Trojica : Kromar, Brce, Petrič je bila prepeljana domov in na grobišču je vrzel. Tam sameva še ena in dvajset žrtev. Novomeška pokopališča Sta.ro pokopališče bo menda že prihodnje leto izpremenjeno v Kettejev park. Mnogo grobov je že prenesenih na novo pokopališče. Grob pisatelja in pesnika Janeza Trdine bo pač ostal na svojem mestu tudi v bodočem parku. Grobovi očetov frančiškanov so že na novem pokopališču. Med drugimi je tam pokopan znani jezikoslovec, prof. p. Ladislav Hrovat- Tudi dr. Volčič, pravniški pisatelj, kateremu se je društvo Pravnik oddolžilo že leta 1915 s spomenikom, ima zdaj tam svoje zadnje bivaJišče. Na novem pokopališču je že lepo število rodbinskih grobnic. Tam spi znani skladatelj Ignacij Njegova dela in njegov zdravi humor so že narodna last. Na novem pokopališču počiva tudi prof. Jože Kopač, ki se je odlikoval kot pedagog filozof in govornik. Lepo je urejeno vojaško pokopališče. Otroci osnovne šole skrbijo že nekaj let za vojaške grobove. Na sosednjem šmihelskem pokopališču počiva Julija Primčeva, poročena Scheu-chenstcul. Kamnoseški mojster Lesjak je renoviral stari spomenik na njenem grobu. K temu grobu romajo mnogi tujci v mislih na našega največjega pesnika Prešerna. Na istem pokopališču počiva tudi Ivan Krajec, ravnatelj mestne hranilnice in tiskarniški podjetnik, izdajatelj Va-lvazorjevih knjig in raznih knjižic, ki so postale zalo popularne med našim ljudstvom- Blizu njega počiva gimnazijski ravnatelj Amad Škerlj, ki je umrl leta 1927. Uvrstil se je med odlične naše pedagoge in mnogi študenti so mu ohranili hvaležen spomin. Lepo je urejeno pokopališče zaslužnih usmiljenih bratov kandijske bolnišnice. Mnogi obiskujejo grob organizatorja dolenjskega vinogradništva, ravnatelja kmetijske šole ne Grmu, Bohuslava Skalickega in njegovega sina Zdenka, slikarja in pesnika. Na grobu Janka Lebana je lepa spominska plošča, ki so jo vzidali stanovski tovariši. Preko groba je ostal popularen znani humorist, dolgoletni župan šmihel-stopiške občine Josip Z ure. po domače štembur. Njegovo zadnje domovanje je na podeželskem, sedaj lepo urejenem pokopališču, kamor so položili k večnemu počitku tudi nestorja slovenskih politikov in očeta dolenjskih železnic Prana Šukljeta. Na Mirogoju Xa centralnem zagrebškem pokopališču Mirogoju, ki je bilo otvorjeno 1876, je pokopanih že okrog 120.000 ljudi in približno na toliko cenijo tudi včerajšnje obiskovalce mesta mrtvih. Od ranega jutra do pozne- ga večera je bilo na pokopališču vse živo-Grobovi so bili lepo okrašeni, med venci in cvetjem pa je bilo tudi mnogo papirnatih tablic z naslikanim vencem in napisom »Mrtvim v čast — lačnim v pomoč«. Ti kartoni so se, kakor znano, prodajali v korist pomožne akcije za prehrano prebivalcev od prirodnih nezgod oškodovanih pokrajin. Zagrebčani so ostali pri svojem tradicionelnctn načinu, da z obilnim cvetjem izkazujejo čast mrtvim, kupovali pa so pridno tudi tablice v korist revnega prebivalstva. ki so jih pridno prodajali člani društev, ki tvorijo dobrodelno akcijo Tisoči in tisoči so obiskavali grobove Stjepa-na Radiča, Pavla Radiča, dr. Basarička in Predavca. Odposlanstva iz daljnih krajev so krasila te grobove z venci in cvetjem. Tudi spomin žrtev Save je bil po starem običaju lepo počaščen na savski obali. Tam kjer je letos utonilo 13 oseb. je bil izvršen obred in pevci so zapeli žalostinke. Na Mirogoju pa je včeraj nastopilo kakih 20 pev- w ■ -cisti skih društev. Danes bodo počastili spomin žrtev svetovne vojne- Na vojaškem pokopališču bodo zadušnicam prisostvovali pred stavrviki banske uprave, vojaških in civiL nih oblasti in konzularni zbor. Potem bodo komemoracije na grobovih francoskih in italijanskih vojakov, počaščen pa bo tudi spomin češkoslovaškega legionarja Avguština Kmošeka, ki je bil med vojno ustreljen v Zagrebu. Naša pesem na češkoslovaškem Turneja Slovenskega vokalnega kvinteta tščni zbor na svojem prihodnjem programu. Izražena je bila želja, da poneso naši pevci na Češkoslovaško našo narodno pe, sem. katero so češki gosti pri nas največkrat slišali in se ji divili. To žeJjo je kvintet pri sestavi sporeda upošteval in tako srečamo na programu narodne, ponaro-dele in lažje umetne skladbe naših priznanih skladateljev: Adamiča, Foerster-ja, Hajdriha. Jereba, Mirka, Prelovca, Sa-vina in Zepiča. Slednji je zastopan s celo rukovetjo štajerskih napitnic. Kljub bogastvu, ki ga imajo naši kvin-tetovci v svojih pevskih grlih, so ostali revni in skromni, tudi na češkoslovaško ne gredo po gmotne dobrine- Naj bi bil trud dolge poti ovenčan z uspehom, jrm želimo za popotnico. Ljubljana, 2. novembra. Ponoči so odpotovali z brzim vlakom na koncertno turnejo po čehoslovaški člani našega priznanega Slovenskega vokalnega kvinteta, ki ga tvorijo gospodje Milan Jug. Martin štitoernik. Roman in Anton Petrovčič ter Artur šulc- Pot jim je pripravila Češkoslovaško-jugoslcrvensk a liga. ki se želi na ta način nekoliko oddolžiti tem marljivim pevcem za požtvo-valno uslužljivost, ki jo je bila deležna liga ob tolikih prilikah. Poleg predsednika J. č. lige g. dr. Stareta sta se še posebno zavzela za to pot naših pevcev univerzitetna docenta gg. Vaclav Burian in dr. Vladimir Murko. Pevci pa so tudi vredni po svoji umetniški višini, da zastopajo našo pesem med prijateljskim češkoslovaškim narodom, ako jih sodimo po sedanjih velikih uspehih v Ljubljani, v naši ožji domovini, pa tudi izven njenih meja. Kolikor nam je znano, je Slovenski vokalni kvintet najstarejša pevska ciru-žinica te vrste, saj je v letošnjem avgustu stopila v sedanji sestavi že v šesto leto umetniškega delovanja. Početke kvinteta zaznamujemo že sredi leta 1912, ko sta nekaj mesecev sodelovala v njem tudi sedanji naš operni tenorist g. Josip Gostič in g. Vinko črnko. Pod tihim, a zato tem bolj temeljitim artističnim vodstvom generalnega tajnika banke »Slavije« Ludvika Zepiča se je umetniška višina te naše pevske petorice od leta do leta dvigala in se povzpela do sedanje vsesplošne priljubljenosti. Dokaj bogata zgodovina dela diči to našo idealno pevsko skupino, že 28- oktobra 1930 so peli na Dunaju za 11 gramofonskih plošč, ki še sedaj razveseljujejo marsikaterega ljubitelja lepega petja. Mesečno najmanj enkrat poneso radijski valovi petje kvintetovcev širom naše domovine in preko njenih meja. Ljubljana jih čuje skoraj prevečkrat. Dostikrat so nastopili, da s svojim do potankosti izdelanim petjem pripomorejo našemu ugledu in dobrodelnosti do večjega uspeha, pa najsibo to pod okriljem Rdečega križa. Jadranske straže, Ciril-Metodove družbe. Sokola, Kola jugolovanskih sester, slepcev itd. Dva samostojna koncerta, ki so ju priredili do sedaj v Ljubljani, sta nam še močno živi priči umetniškega stremljenja teh resnih koncertnih pevcev. Nastopili so že v šiški, na Viču, v žireh, Logatcu, Ribnici, Radovljici, Celju. Ptuju v Rogaški Slatini, na Bledu in Golniku. Leta 1932 so se pridružili »Grafiki« ter v Pragi, Podjebradih in na Dunaju z nekaterimi samostojnimi točkami spopolnili koncertne nastope tega zbora Z dobrodelnim koncertom so se 1934 predstavili tudi že na koncertnem odru v Beogradu. Kot člani pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske so že opetovano izpopolnili in popestrili koncertne nastope tega zbora s svojimi pevskimi točkami. Naj izdamo danes še tajnost, da bodo člani kvinteta prevzeli solo točke pri izvajanju št. Sla-venskega »Religiofonije«, ki jo ima Ma- ki povzroča toliko obolenj, se skoro i;i»i iiMk-t NEREDNO KROŽENJE KRVI vedno nanaša na bolan želodec in črevesje; tako tudi bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje i. t. d. — Vse to je v zvezi s krvjo. Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvajajo kri in ženejo zdravo kri po telesu. In če nastopajo motnje, kakor: pomanjkanje teka, nerazpo-loženje, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje — potem telo dobro prečistite s priznano naravnim »Planinka« čajem Bahovec, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte v lekarnah izrecno »Planinka« čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20.— in z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. ph. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12. Beg. S. Br. 12590 20.VII. 32. Uboj pri vasovanju Gornja Radgona, 2. novembra K posestniku Antonu Krambergerju i»a Jamnii pri Sv. Juriju ob ščavnici je že dalj« časa zahaja*! vašo vat 21 letni želarskri sin Franc Prelog, ki je imel razmerje s K rami-bergerjevo pastorko, 19-letno Pepco Vu-kovo. Tako je prišel vasovat tudi minili torek okrog 19. ure, in sicer se je pripeljal Z vozom. Umevno je, da Kramberger kot skrben očim, ni mogel trpeti poznih nočnih obiskov. Usodnega dne sta gospodar in njegova žena Ana že počivala, a Pepca je bila v svoji sobi. Ker vasovalec Prelog Prane le predolgo ni šel, sta ga začela pozivati, naj se odstrani ter ne nadleguje ljudi pri nočnem počitku. Okrog 20. ure je Prelog šel. Z njim je sla iz sobe tudi Pepca ter sta nato nekaj časa kramljala še pred hišo. Ko se je Pepca po slovesu vrnila v sobo, jo je očim pokaral, da teko poznih nočnih obiskov ne trpi pri hiši. To popolnoma nedolžno svarilo gospodarja je slišal Prelog. ki jc še bil pod oknom in prisluškovali. Začel je kričati, češ, da je Pepca njegova ter da ie nima nihče ko-mandirati, nato pa Krambergerju groziti z nožem, češ: »Pridi ven, bo smrt tvoja aili pa moja!« Da odpravi vasovalca zlepa od hiše, je Kramberger vstal in šel kar v spodnji obleki, kar je bilo zanj usodno, ker ga jc zunaj Prelog talko j napadel ter ga sunil trikrat z nožem. Prizadejal mu je na levici dolgo im globoko vrezni no in na zunanji strani taikisto Občutno ramo, man j-o poškodbo pa na vratu. Moža je prišla branit tudi njegova žena Ana ter hotela odvzeti napadalcu nož. Toda bilo je že prepozno, kajti zločinec je že opravil svoje. Kramberger se je vrnil v sobo. češ da je že drvbil dovolj. Pitilog je po zločinu sedel na svoj voz ter se odpeljal proti domu, vendar pa mu vest ni dala miru in se je kmalu spet vrnil h Krambergerjevim, ki so med tem časom poklicali zdravnika dr. Petra Sokolova od Sv. Jurija ob Ščavnici. Zdravnik je nudil poškodovancu prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Ko so domači do okrog 3. ure zjutraj pripravili vse potrebno za prevoz v bolnišnico v Ptuju je poškodovanec zaradi ogromne izgube krvi umrl. Tnupilo so prencsili v mrtvašnico pri Sv. Juriju, kjer se je vršila obdukcija. Sodna komisija iz Gornje Radgone je ugotovila kr-kor rečemo, da je Kramberger umrl zavoljo zmatne izgube krvi. Aretirani Prelog France je priznal dejanje, ki ga je izvršil v treznem stanju ter se izgovarjal, da je zločin storil v razburjenosti in v brambi svoje izvoljenke. Pokojnik, ki se je bil priženil na posestvo, je štel komaj okrog 32 let in je bil trezen in skrben gospodar. Pokopan je bil na praznik Vseh svetih na domačem pokopališču pri Sv. Juriju ob. Ščavnici. Blag mu spomin! Univerza se je spet napolnila. Do 22. oktobra se je vpisalo na vseh fakultetah 1732 hiIuiiLh ljudi, naknadni vpis pa traja še do 'JU. novembra. -Na posamezne fakultete odpadejo naslednja števila: juridična 3-16 moških. 49 žensk (,>9-3); medic. 113 moških, 43 žensk (156); filozofska 226 moških, 216 žensk (142); tehniška 377 moških, 13 žensk (390), te>Hr.-.;a 1-19 in par izrednih slušateljev na filozofski, tehniški in teološki fakulteti. Vid-imo, da skoro polovico vi?eh slušateljev filozofske fakultete zavzemajo ženske. Njih število pa nesorazmerno močno p.ide pri pravnem študiju, vendar ne bomo trd:..i po stari navadi in po nekritično prevzetem mnenju, da se jim udejstvovanje v poklicu, ki sledi iz filozofskega študija, b lj prilega kakor v pravnih poklicih. Ker dandanes ne študiramo le za ugoditev svojim notranjim nagmenjam, pač. pa tudi zra kruh, se vsaka študentka rajši odloči za pok ,ic, ki ji bo slednje tudi donašal. Pravil pa v naši držav težko najde državno 0i'l samoupravno zaposlitev. Nekateri poklic', kakor je sodniška, kateremu je pravni študij na univerzi nad tretjino svojega obsega namenjen, pa so ji povsem zaprti kljub temu, da mora v svojem študiju doprinesti tudi to obsežno tretjino in enoletno sodno prakso. Nadalje opažamo, d« križe število slušateljev naše univerze leto za letom neko stalnost, da niti občutno ne pada. niti se občutno ne dviitra, kljub vsem zaprekam, ki so študentu sojene. Tako klju-b minimalnim ©venskega ne strani •izgledom zaposlitve po končanem študiju in kljub visokim in krivično odmerjenim šolninam, ki so bile predpisane z namenom, da zajeze velik naval na univerze. In ker se je račun, da se bo s tem sredstvom znižal dotok, izkazal za pogrešen, kak zmisel potem še imajo? I nu, v blagajno gredo. Ko se poslavljajo študentie od svoiih znancev in prijateljev, ali pa jih obiščejo v dnevih počitnic, vsaj večina njih naleteva na slabo poznanje njihovih nrilik. Mlado In staro, zlasti ono, ki se je kdaj v preteklosti sprehajalo po hodnikih te ali one univerze, dobrohotno vzdihujejo... »Fant, to so tvoja najlepša leta, leta svobode, hrezskrbno-sti —« iin tako naprej v hvalospevih na akademsko dobo. A le za malo število teh se ta slika, polna nekakih sladikrb romantičnih doživetij izkaže pravilna. Za vse druge razen teh izbrancev pa je slika druga. bedna, njegovega poklica nevredna. Njegovo življenje ni brezskrbno: študij, hrana, stanovanje, šolnina, takse, razni prispevki, drugo za drugim, večno preganjanje, večna notranja razdvojenost, trajna raakosanosa izkaže le komaj zadovoljiv rezultat, kako se to presoja? Ne da bi današnji materi jalno nezaščiteni študent prav zaradi te ne-saščitemosifti morda pričakoval posebnih obzirov do njegovega dela- Ne, pošten študent tega noče. Pričakuje pa, da se mu njegovi komaj zadostni uspehi ne bodo vraču na v a'.i v manjvredno sposobnost ali celo neresnost do njegove naloge. Na dlani je, da študent, ki med pripravami za izpite sedi z zategnjenim pasom za učnimi knjigami in prireja partije boksa, da se ugreje v nezakurjemi sobi, ki se zadnje tedne pred izpiti lovi za posojila, da bo plačal zahtevane izpitne takse ali pa ure in ure vtepa znanie v ^la^e razvajenih srednješolcev, tak študent gotovo ne more osredotočiti vse svoje pozornosti niti mehanični obdekiivi izpitne materije, ki se od njega zahteva, kaj šele pravemu znanstvenemu delu. To zmore dandanes Ico-moj še kak študent. ki se., ie ■slučnino rod;i nn,| .-r>"nn zvezdo, v okrilju dobre ali vsaj zadovoljivo situ.irane diružine in ki je svojemu nadebudnemu potomcu dovolila oro='oat dn si izbere za svoj življenski interes to. k«r mu je drasro. Drugače je z onimi. Jo! so izšli iz tesnih razmer in jim je družina z žrtvami utkala pot do boljših dni za izboljšanje njegovega položaja in neredko tudi do svojega. Ko je odrasel srednješolskim klopeni. v'ak";l zreKstno spričevalo v žep in nemo pogoltnil poslovilne besede svojih profesorjev, je stal na cesti. Rod'b:T*a je pričakovala od njes>a. če že ne pomoči, pa vsaj razbremenitve. Ko so bile že vse kljuke obrisane, je bi'o pridobitno življenje izključeno, ali P« tako, da lačnemu psu ne bi bilo dovolj. AM naj poseda doma. da trajno izziva nodpor-no nemoč rodbine in da se v njem jaiča občutek odvišno=ti? Ali naj morda dekle čepi doma in čakn na pravi jičnesra prinoa iz devete dežele? Dote ne bo in kdo bi hotel tailoo neuporabno šolano gospodično? In če se primeri 5e to. da je dognala v sebi neugasljivo žel jo po akademskem studi iu in znanstvenem delu in bi je nevrednoteno delo v domu in morda kdaj v lastnem go- | spodinjstvu. pri možu in deci ne izpolnje-; valo? Kam naj krene ta mladina, v kateri po-Ijejo najrazličnejše težr»je in ki ji preti ne-vamost, d« izgubi tla p>d nogami? Bridek je spomin na visoke besede profesorjev, da gredo v novo. svobodnejše življenje, na odgovorna mesta itd. Ironija za pretežni del mladine, na katero so bile t-ake besede naslovljene! Za te rr svobode preveč 'e ob-ču!ma gonja za košček belega kruha. Le preponc«t je shičaj. da ni špiritu« agens iz-kliučno le težnia ^o 7nr>niu. če kdo nrosfoni prag univerze. Pridružuje se ji tudi pri ljudeh, ki so z vso dušo predani štud:ju. izkoriščeni*1 r»rns'ecra s pridobivanjem novih sTKvobn^ti. da ne doma sedeli b>-ez donosne^ dela. kateremu bi se bili trotovo zanihali, če bi era bili našli. Tudi kljub višjim hotenjem! Predvsem je tem liudem krvav doživliaj, če nadete na krut oč;tek: »Zakaj pa študiraš ,če nimaš denarja?« In to se dodaja, celo taim. kjer bi mlad človek tega najmanj pričakoval! Tako je. kakor da bi ta ubrvra ratja premožnim odiedala iz sklede, ki za-ijo ni bito nanolnjetra. Pa pridemo do fa-moznega vprašania. kaj ie meroHiirio za članovo na univerzi: denar ali spo^ohno^f? Vprašanje je res nenavadno, zoprna je taki miselnost, če se kdaj neriravo oglasi, pametno pa je. če si zastavimo vnrašanie. kaitero merilo je pravilno in katero ni. če že ob^toič nasprotujoča si meri>a. f'e h: bilo merodajno vprašanje sredstev, bi bila negi rana ur>rav:čenost r>bst»>ja študentskih podnornih fondov, kajt-i kdor bi ne irn^I sredstev, ne bi bil upravičen do študija, kljub eventualni sposobnosti. Vendar pa O upravičeno^' niib oh«tr>i-> in morn<1»inn-shi sposobnosti noben uvideven fflovek ne podvomi. Na žalost moremo že pri površnem statističnem pregledu ugotoviti eeio j veliko nemoč podpornih činiteljev pri m-: tiranju pomanjkanja, ki ga le omiljuije, ne | more pa ga ozdraviti. Za primer navajam I višino in rezultat prošenj, ki so bile na-slov- 1 liene na Oražnov podt>orni fond in ki ie obenem menda najjačji po podporni zmožnosti: za brezplačno stanovanje je prosilo 128, za brezplačen cbed 141 (skupno 269); ugodno je bilo rešenih 66 prošenj za stanovanje. 85 za obed. med temi je bilo 21 ugodeno oboie. skupno 139 prošenj. Ugoditev je odifehtala torej komaj polovico prošenj- Še slabšo socialno zaščito uživa naša študentka. Ta mora študiiu doprinesti nrav toliko, k^kor njen moški tovariš.n da fe na niepo delo če«!o gleda bodisi s strani profesorjev, bod;.si tovarišev z večjo kritičnostjo. fo že d^vno vemo in ce obširneje | "-a tpm mestu ne bomo dotaknili tega vpra-.š>~Tra. Ko na 7° govorimo o socialni zaščiti naveza študenta, nij omenimo še socialne razmere našp študentke. Vt»e kar je bilo v sploJneni navedeno o razmerah našega študenta. vpImj nrav tako tudi zanjo, ven-<~Mr « to p*.-»Uko razm°re zario šn fe- žavneve. Spominjam se študenta, ki je prošnio za brano v enakih izvodih poslal na 5ectna'c'f naslovov Komrčno :n tragično _ ker rorifivne r^Sitve pi bil.-> od nikoder. Pa vendar, obrnil se je lahko na precej nae'ovo.v in linanie ie Vo šestnaistkrafno! TV, n^čvvno r»a se n?Ša študentka tokore-t-rvs ni iim^.T I-anT obrnit!. Le 'Tti^nia ji Jp V^aj pad\a dnnbtina s sicer skromne mi- 7" k' na ie vn^T-lo ^^Hilj, neko varr-ocV A re 'no ie morala p"»m visokošo'ko vsem sveta znanega znanstvenika dr. \ikole Miličeviea. Poljski ueeniak se požrtvovalno udeležuje akcije z'a ustanovitev mednarodne astronomske postaje v Juuoslaviji. * Pred obiskom gradišoanskih Hrvatov. V Zagreb bo prispela 9. novembra večja skupina gradiščanskih Hrvatov. Na obisk bodo prišli pevci in razni prosvetni delavci- Povabilo jih je hrvatsko pevsko društvo »Zvo-mmir«. ki je že nekajkrat dokazalo, da ne želi samo s petjem manifestirati svoje ljubezni do domovine in naroda, temveč da se tudi v kultu rno-prosvetnem pogledu zavzema za rojake, ki so raztreseni po tujem svetu. To društvo ie v posebno tesnih zvezah z gradiščanskimi Hrvati in priredilo bo veliko pevsko kulturno turnejo po vseh krajih, kjer živi ta naš živelj. Volitve jeseni Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana Vil. * Predavanja ZKD. Sokol v Hotedršici priredi danes ob 11 dopoldne v Sokolsketn domu predavanje o Abesiniji. Predaval bo g. dr. Vrooai Branilko. — Vajenski dom priredi v ponedeljek 4 t. »n. ob 17. predavanje za vajence Predaval bo g. Viktor Pirnait o naši mornarici. 5kioptične slike. — Sokol v Novem mestu bo imel 7 t- m. ob 20. predavanje v Sokolsktm domu. Predaval bo profesor 2- Stepišnik Drago o snovi: »S »Kra. liico Marijo« po Grčiji in Egiptu« (ob spremi ievanin slik). + Angleško-ameriški dan. Združenje prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji je lani sklenilo, da bo vsako leto ob obletnici premirja praznovalo v vseh svojih organizacijah angleško-ameriški dan kot izraz hvaležnosti do onih Angležev in Američanov, ki so se med svetovno vojno žrtvovali za osvobojenje našega naroda, ali pa so kot člani raznih dobrodelnih ustanov pomagali lajšati gorje jugoslovenskih vojnih žrtev in beguncev Letos bo praznovan tak angleško-ameriški dan ' 10. t. m. Beograjsko združenje prijateljev Anglije in Amerike bo priredilo lepo spominsko prireditev v dvorani novega vseučiliškega poslopja, podobne proslave pa bodo priredile tudi organizacije združenja v drugih mestih- ELISE BOCK kosmetieni preparati no najboljši od najboljšega »VENUS« nasproti giavne pošte. * Vodstvo višjega držAmega tožilstva v Ljubljani je 3-1. oktobra prevzel namestnik višjega državnega tožilstva g. dr iMun-da Avgust. 41 Diploni-ki izpiti na višji pedagoški šoli v Beogradu so se vršili od 15. do 26. oktobra. K izpitom se je javilo 33 kandidatov — rednih slušateljev, diplomiranih pa jo bilo 25 kandidatov, doč'm je osmini izpit odložen za pol leta. Med diplomiranimi jih je doseglo odlične uspehe. * Reorganizacija Knlturbunda. V Novem Sadu se je vršila konferenca prvakov Kulturbunda. katere so se udeležili tudi delegati raznih nemških ustanov iz drugih krajev države. Sklenjena je bila reorganizacija Kulturbunda. v prvi vrsti pa njenega mladinskega odseka. Konferenci sla predsedovala predsednik Kulturbunda, Keks in senator dr. G rasi. * Za odcepitev Petrovaradina od Novega Sada. Notranjemu ministrstvu je bila poslana obširna prošnja za odcepitev Petrovaradina od Novega Sada. Vlogo ie |K>dpisalo preko 8THV) Petrovaradincev. Ministrstvo je vioeo poklalo v izjavo sedaj banski upravi in bo tudi bana obiskala posebna deputaci-ja iz Petrovaradina. da mu razloži škodo, ki io trpijo 1'etrovaradinci, odkar je bila nekdanja samostojna občina združena z Novim Sadom. * Eno srce — ena radenska! KAVARNA TABOR vsako nedeljo in praznik KONCERT prvovrstnega orkestra. Začetek ob 17. uri. živi iz nizikeea prspevka 150-500 Din svojih 22 stanovalcev za stan in prehrano io če upoštevamo, da zavzenrajo študentke nad [i-et.iijo weh visokošolcev, spoznamo, da trenutno študentkam niti minimalno še ni porna^ano. Zato bi bilo tembolj umestno, da bi ustanove, ki so. kakor se tolniaoi. namenjene le študentom, vsaj dotlej delno prevzele skrb tIt za študentke, dokler se podoorn'3 si>osobno=;t njim namenjenim ustanovam ne razširi. Umestno je izraziti tudi mne«r nrav tako ri^orozno nretro^ti razlosre."' knifenih se prosilec nanje obrača kakor ri^orozno pretresa ^o študijske rezultate proo;l"a. Oba k rit t jia bi uigrala Peljati enakovredna diru? nb drugem Obrača sp nanpe pa? tisti, kateremu materiJalul r>o!ožai nn^mojora. ali pa vsaj zavlačuje študij. Tn prosi z^to. d-a bi si ga omogočil, ali rja b' ga ne zavlekel. To bi b;la bežna sliika v malem tisifrh npmib'h «reeani našega študenta, na bod;«i tistega, ki sra ie prisrnala nfl univerzo tež-ni-a k virom rajnih ved. aln pa tis!e?a. ki ie tv>sku<5il spletati le na všjo družabno le=>tvi0r.. Pri to'-k i from'l:i mladnb "rud.i težko to^no >-oči. kai odločilno r»reveva in boli tega ali on^^a. to »li ono skupino Nekoliko roda v to slitkm obeta ornesti anketa <• 1*«>nsk:t> pip-nMfi aknd^mst-p mls^tip "»a na-5! univerzi, ki io je mora* izpolnit oni vpisu rs^.k *m kalppo nroij,"itev r! je z>q nalogo > Akademska akrifa« *a iz-j-vooolrnn^f '«n.rven*>. Le žftfH bi bilo. n«rp«no«t kameno so tu in tam nekatori Bli|5otpHi do "ie iTka^ova1' ne bi noVwj»r?ln ♦prr.f, Kniri^Tv-.lnpa.a HpI^ k? na? rwm.aga pnrripera rtogleda do celotne ®Wke na"e?a Studentstva. Kani. * Jubilej celovškega muzeja. Celovški domovinski muzej je nedavno slovesno proslavil 10 letnico svojega obstoja. Muzej je prav zanimiv velik del njegovih predmetov pa izvira iz slovenskega dela Koroške Na proslavi in sploh pa se govori seveda samo o spomenikih »koroške narodnostih. Lepe zgodovinske umetnine ima tudi slovenska cerkvica starega bogoslovja. To cerkvico popravlja sedaj akademski slikar Veiter. Po izjavi nekega umetnostnega zgodovinarja so freske v tej cerkvici dragocene umetnine. Cerkvica je pod zaščito urada za spomenike. * Žili so spet grozile poplave ob zadnjem neurju. Poplavne nevarnosti so v zadnjih letih česte. V Leški dolini pa je padlo po močnem deževju do 1 meter snega- * Veliko preseljevanje v Beogradu. K v četrtek objavljenemu članku pod tem aa slovom lahko danes pristavimo, da je v Beogradu odpovedanih za 1. november preko 2.000 stanovanj. Beograjske ulice od središča do skrajne periferije so že polne selitvenih transportov. Ti transporti imajo za nekaj dni prednost v velemestnem prometu Pri selitvah eo zaposlena najrazličnejša vozila in tudi velike trume nosačev. Kolikor se je dalo doslej ugotoviti, je več stanovanjskih odpovedi od strani hišnih posestnikov kakor pa od strani najemnikov. V bistvu pa je vse enako. Stanovanja so pa« odpovedana, ker so predraga Mnogi stanovanjski najemnik' so stanovanja odpovedaili. ker jih zaradi znižanja prejemkov ne morejo plačati. Se v večjem številu primerov pa so odpovedali hišni posestniki, ker «o jim najemniki izjavili, da ne morejo plačati. KAVA-MGTOH dnevno sveže pražena, Ljubljana — Vodnikov trg 5. * Smrt starega Beograjčana. V vi*oki starosti 101 leta je umrl v Beogradu Mla-den Gjukanovič, ki je živel v Beogradu od leta 1848. Tedaj v dobi upora proti Madžarski so njegovi starši pribežali v Srbijo. Mladenu je bilo tedaj 12 let. Gjukanovič je bil nekdaj znan dobavitelj plemenske živine. Velik sloves si je pridobil kot dobavitelj konj za dvor in za gardo. Pridobil si je lepo premoženje, zelo čislan pa je bil zaradi dobrodušnosti in dobrotljivo-sti. Svež in čil je ostal do visoke starosti. * Velike proslave sv. Metoda in sv. Cirila se bodo vršile po vsej državi zaradi 10-"i0 letnice smrti narodnega apostola sv. Metoda. Posebno slovesne bodo te proslave v Zagrebu, kjer bodo zgodovinsko bivšo Gosposko ulico, sedanj »Ulico 23. listopada 1847« prekrstili v »Ulico sv. Cirila in Metoda«. Začetek proslav bo 21. t. m., konec pa prihodnje leto na praznik sv. Cirila in Metoda. Na katedrali sv. Cirila in Metoda v Zagrebu bodo odkrili tudi lepo spominsko ploščo. * Zabava v korist šolske kurjave. Pod zaglavjem sMedju nama« beleži beograjska >Politika«: V neki vasi blizu Sarajeva je osnovna šola priredila zabavno prireditev. Dvorana je polna. V prvi vrsti sedita prpd-sednik in blagajnik občine. Učiteljica pozdravlja goste: Naša občina nima denarja-da bi nam nabavila krjavo za šolo. Da ne bi bilo treba šole zapreti, smo priredili to zabavo, da bj se z dohodki nabavila kurjava za šolo. — Predsednik in blagajnik sta se pri teh besedah spogledala, rdečica pa ju ni bila oblila. MED. UNIV. Dr. Jože Jakša specialist za kožne in »polne bolezni OKDUNIRA od 10—12 dop. in 15—17 pop. LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 8-II. * Službeni list dravske banovine od 2. t. m. objavlja ukaze o sklicanju Narodne skupščine iai senata ter o ustanovitvi konzulatov na Krfu in v Temišvaru, uredbo o vračanju opolnomočenih ministrov in izrednih poslanikov iz pokoja v aktivno državno službo ter Izpremembe praviinika o plačevanju voznim za pošiljke državnih naprav po železnicah in ladjah. ♦ Nov zvezek »Ljubljanskega Zv0na<;. Po daijšem presledku je zopet izšei novi (7. _ 'j.) zvezek literarno — kulturne revije »Ljiubljanski Zvon«. Trojna številka ima obseg ceJe knjige in prinaša obilo le. Posilovneiga esejističnega im znanstvenega štiva, referate, članke, kritike in informacije. Z liriko so zastopaaii Miran Jarc, Ji-ži Woiker (v prevodu M. Klopčiča), Božo Vodušek in Vtira Tau/ferjeva, s pripoved-no prozo Ivan Potrč, Ivo Grah ur in Anton Ingolič Iz velikega števila ostalih prispevkov navajamo za sedaj samo imena avtorjev: N. Bachtin, B. Borko, dr. Fr. Bradač, »Ivo Brnčič, Andrej Budal, dr. K. Dobida, Ivo Grahor, Rajmund Habfina, Stanko Janež, umi'v. prof. dr. Fr. Kidrič, Juš Koza>k, Bratko Kreft, Marijam Lipov-špk, Tone Seliškar, univ. prof. dr. Fr. Sturm, Vera Seraiaizanova, Tone šifrer, Stanko Vuk. Obširnejše poročilo o tej vsebinsko bogati in izredmo zanimivi številki objavimo prihodnje dni v kulturni rubriki * Načrt novega zakona o islamski verski zajednici je izdelala posebna komisija ter ga predložila pravosodnemu ministrstvu. Novi zakon predvideva vrnitev verske prosvetne avtonomije muslimanom ter prenos sedeža verskega poglavarja reis ul ulema v Sarajevo. Volitve v verske ustanove naj bodo tajne in ne več na podlagi davčne moči. * Poročila sta se v Zagrebu šef šurnar. ske uprave in žen j er g. Mile šolaja in gdč. Alda šorli, abs. phil. in iur., hčerka slovenskega pisatelja dr. Iva Šorbija v Mariboru- Bilo srečno! PRIZNANO ELEGANTNI DAMSKI PLAŠČI iz suknenega blaga od Din 350.— dalje z dobrim krznom od Din 530.— in dragocenim krznom od Din 950.— dalje FRAN LUKI 6, Stritarjeva al. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Tudi sinoči je bil naval k predstavi BENGALL Ljubljana govori: BENGALI je senzacija. B E N G A L I je film, ki ga mora videti vsak. Kdor zamudi BENGALI, ta je prikrajšan za največji doživljaj. Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9.% uri. Predprodaja od 11—l/2l3. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! » Iz telefonskega prometa. Minister za pošte, brzojav in telefon je izdaj odtok o otvoritvi telefonskega prometa na progi Dubrovnik—Trst—Reka in Benetke. Pristojbina zaiaša 3.45 zlatega franka v relaciji Dubrovnik—Trst. 3.75 zlatega fra.n-ka v relaciji Dubrovnik—Reka in 4.20 z!a. tega franka v relaciji Dubrovnik—Benetke. * Polovična voznina za občni zbor bančnih, zavarovalnih in trgovskih uradnikov v Sarajevu. Prometni minister je dovolil Polovični popust na državnih železnicah za člane Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, ki bodo potovali na svoj občni zbor. Zbor bo 15. decembra v Sarajevu. Ugodnost bo ve-lj?la od 12. do 17. decembra. * Obramba okolice Siska od poplav. Ministrstvo za gradbe je votiralo 200.000 Din za utrjevanje savske obale tam. kjer je pred petimi leti valovje razbilo stare obrambne nasipe ter povzročilo katastrofalno poplavo-Po tej poplavi se je Sisak ogradil 7 velikimi nasipi od v«eh strani, ki pa t"di ne nudijo prave varnosti, dokler ni rečna obala zavarovana na najbolj nevarnem mestu, ki je znan pod imenom Štakor. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ Veliki film iz dunajskega umetniškega življenja MASKARADA Paula Wesely, Adolf VVohlbriick. Režija: Willy Forst. Dopolnilo običajno! Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri. Pri vseh predstavah se dele brezplačni vzorci svetovno znane Chlor-odont zobne paste, jugosl. proizvod. V nedeljo ob 11. uri dopoldne film STRUP V KRVI. Vstopnina Din 3—. Otroci Din 2-50. V torek: 30 dni princesa. — Silvya Sidney. I * Zgradba železnice Nikšič — Bilcča. Z gradbo železniške proge iz Nikšiča v Črni gori v Bileče v Hercegovini so pred kratkim pričeli- Pričeli so istočasno z deli na progi iz Nikšiča proti Trubjeli in iz Bileče proti Petroviču. Zaposlenih je 1000 delavcev. Med delavci je tudi mnogo študentov, ki opravljajo tudi težka dela. Pri zapeki, lenivem črevesju, odvisni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. # Poneverbe računovotlje okrožnega sodišča v čačku. Pred okrožnim sodiščem v čačku se je začela obravnava proti Di-irutru Obrenoviču, ki je kot računovodja istega sodLšča poneveril na razne načine blizu 400.000 Din. Obtožnica navaja 29 primerov utaj in falsifikatov, izvršenih od leta 1927 do 1934 Obtoženčeva karira je zelo zanimiva. Mož je doma iz neke male vasice v okolici čačka jn nekaj let je bil zaposlen kot pisar v domači občini. Leta 1921 je postal zvaničaiik finančne uprave v čačku. kmalu pa je bil brez potrebne kvalifikacije postavljen za raču-novodjo pri okrožnem sodišču v Kumano-vu. Na tem službenem mestu se je baje dobro obnescl in dosegel je imenovanje za računovodjo okrožnega sodišča v čačku. V čačku je začel razkošno živeti, njegove poneverbe pa so polagoma odkrili šele potem ko je bil premeščen v Petrovac na Mlavi. Tleguite &voje noge Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. ČGi&eite našo pediktito V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedikiranje stane Din 6.—. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi priporočamo slrokovnjaško masiranje nog. Masaža nog stane Din 4.-—. Posctite nas, prepričajte se sami. Ljubljana, šelenburgova 7 * Nevarnost vojnih plinov za civilno prebivalstvo v primeru napada iz zraka, je prisilila mero»iajne .faktorje, da preiskujejo in ukrenejo zaščitne mere. V nizu pre. davanj in navodil se je ponovno opozorilo, pri nas in v inozemstvu, na dobro, gotovo hermetičmo zapiranje oken in vra.t. Pri izložbah, prirejenih od meščanskega odbora za obrambo mesta Zagreba pred zračnim napadom, so kazali na WINDFIX kot zaščitno sredstvo. Poleg tesa, da so prostori dobro zaprti, se znižajo tudi stroški za kurivo tako. da je prihranek skoro večji »d nabavnih stroškov * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na praz<*n želodec ko^rec naravne Franc Jožefove grenčice. * V silobranu je oče ustrelil dva svoja sin». Spor zaradi zemljišča je povzročil v vasi Priličici, nedaleč od Slavonskega Broda strašno rodbinsko tragedijo. Ugledni posestnik Bogoljub Vukotič, star 50 let, se s svojima sinovoma nikakor ni mogel pogoditi o razdelitvi zemljišča. Mož je užival ugled pridnega in dobrodušnega gospodarja, sinova 27 letni Bogdan in 24-letni Sava pa sta se zaradi prepirov z očetom udala pijači ter postala razdražlji-va in nasilna, da so pred njima večkrat trepetali tudi sosedje. Oni dan sta Bogdan in Savo naravnost iz kriime pridrvela domov ter grozila očetu z gorjačami in nožem. Oče se je naposled zaprl v svojo sobo, a ko sta razbila vrata, je snel lovsko puško in se postavil v bran Sosedje so slišali kako je sinova rotil, naj se umakneta, ker sta pijana. Taki pozivi so ostali brez uspeha, počili so streli in oba sina sta obležala mrtva. Oče se je takoj podal v Slavonski Brod ter sodniku sreskega sodišča ves obupan opisal strašni dogodek. * Krvava bftka zaradi pašnika. Vas Vlahovič pri Glini je te dni izgubila svoje tipično obeležje mirnega in delavnega naselja. Vas se deli na gornji in spodnji Vaahovič in imajo prebivalci obeh delov skupno pašo. Ta pašnik ni dosti vreden, a je povzročil že nekajkrat hude prepire in spopade. Tudi tokrat so se kar na lepem skregali m spoprijeli pastirji, kmalu so posegli vmes gospodarji in na pašniku se je razvila pravcata krvava bitka. Dva sta obležala mrtva, ranjencev pa je 10 ali še več. Zdravniške pomoči ni nihče zahteval. ravno tako pa nočejo udeleženci in priče krvave bitke ničesar izpovedati orožnikom, ki vršijo preiskavo. Po vasi se samo govori, da je bilo na pašniku «ka u Besinijis. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. " Zvočni kino Ideal Danes senzacija! Danes iznenadenje! Grof Moštte Chrlsto po Dumasovem romanu. Predstave ob 3., 5., 7. in 9'.,4. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Dim Danes ob H- UI"i matineja GROF MONTE CRRISTO. —I—I IHMIIimil lili lili IIIIII »m I I 11 M I'I P u_ Izmf>d slovenskih modernih skladateljev si je utrl pot v tujino predvsem Slavko Osterc. Njegova dela se izvajajo na raznih modernih glasbenih festivalih, na rednih in radijskih koncertih v slovanskih in drugih kulturnih centrih. Tudi pri nas ga zelo pogosto srečamo na koncertnih sporedih. Tako je pr~d par dnevi imel ja.ko lep uspeh na simfoničnem koncertu ljubljanske Filharmonije. Njegove skladbe se izvajajo ponovno v ponedeljek 4. t. m- v Hubadovi dvorani na intimnem koncertu Glasbene Matice, ki je posvečen slovenski modami skladbi. Poleg njega so na siporedu še skladbe Franca. Daniela Stur. ma. švairc in Bogumira Deskovica. Sedeži po 10. stojišča po 5 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice. PO ZELO NIZKIH CENAH Fine zimske suknje LASTNEGA IZDELKA — PRIPOROČA A. KUNC, Gosposka ulica BlMMBBMTingMiTiTigginiMail^ u— V šentjakobskem gledališču ponavljajo v nedeljo 3. t. m. ob 20.15 poslednjič Govekarjevo ljudsko igro s petjem >Legi. jonarji*:. Igra je dosegla pri vseh uprizoritvah lep UF.peh. Pri predstavi sodeluj* ves ansambel odra. V večjih vlogah nastopijo Bučarjeva, černičeva. Petrove ič-eva> Hanžič. Karus, Lavrič. Kdor se hoCe nasmejati zadregam prostovoljca Ježa—Lav-riča, na i poseti predstavo- Cenjeno občinstvo opozarjamo na fotografske posnetke, razstavljene v izložbah ljubljanskih trgovin. Prodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. Zakaj se smehlja gospa Ivanka? Zlobni jeziki sosed pravijo, da gospo Ivanka obeša samo lepše kose, - zaprane pa, da skrivaj suši. Temu se gespa Ivanka smeji: Moja tajnost imeti lepo belo perilo je pri vsakem trgovcu naprodaj. Imenuje se terpentinovo milo Ziatorog, ki opere vse povrsti tako temeljito, da je po pranju lepše kot pa novo. * Blaznikova »Velika Pratikac za leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J- Biasn'ka nasl. j Ljubljani, Breg 10. in v vseh večjih trgovinah. Ta uas najstarejši slovenski ljudski koledar je res zanimiv in praktičen. Zato qa noče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija le-I>e slike »Poklon modrih«. Ako se preveč redite, Slatino Petanjsko pijte! Iz Ljubljane u— Proslava KMNetnice rojstva skladatelja Davorina Jenka se to vršila v Ljubljani v dneh S.. 9. in 10. novembra po naslednjem redu: V petek 8. t. m. priredi Glasbena Matica ljubljanska koncert Davorin Jenkovih skladb, katere izvajajo; solista Štefanija Fratnikova in Jože Gostič, pianist Marijan Lipovšek, dalje šolski zbor Glasbene Matice ter Orkestralno društvo, konservatorijski orkester in moški ter mešani zbor Glasbene Matice. Koncert bo v Filharmonični dvorani ob JO. Ta koncert se ponovi v soboto 9. t. m. dopoldne ob %11. za mladino srednjih šol. V nedeljo 10. t. m. pa odkrije mestna občina pre hišo v Kolodvorski ulici, v kateri je Davorin Jenko dne 23. novembra 1914. leta umrl, spominski steber. Oblasti, društva in vse prijatelje slovenske glasbe opozarjamo na prolavo enega najplodovitej-ših slovenskih skladateljev. Sedeži za akademijo se dobe v Matični knjigarni. u— Pravkar je izzvenela po številnih pokopališčih ena najlepših slovenskih na-grobmic: Bragor mu, ki se spočije... Dne 9. t. m. pa preteče 100 let, odkar se je rodil njen skladatelj Davorin Jenko, Stoletnico njegovega rojstva proslavi skupno z Glasbeno Matico ljubljansko ves narod. Zato že danes opozarjamo na slavnostno akademijo, ki bo na predvečer rojstnega dne v petek 8. t. m ob 20. v Filharmonični dvorani. Na sporedu je 17 skladb Davorina Jenka, ki jih bodo izvajali solisti, mladinski zbor, moški in mešani zbor ter simfonični orkester- Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u_ Nova senzacij* Ljubljane je veitv film j-Bengalic. To deio, ki je posneto na imdo aigan.ski meji, nam kaže sijaj in razkošje, a tudi sk.rivr.of--c.no in nevarno dvojno lice Indije. Obiskovalci veleiiima ne morejo prekrili. Ki.m je pravo doživetje m ni čuda. da predstav a to fš.iraško del0 svetovno senzacijo sezone. Ob -c . priporoča originalna in okusna rekama n Gradu. V dveh dneh si je ogfedaAo film že nad 4.000 Tudi. Pose'ni k i so se vozili z avtobusi iz Tržiča, Kamnika, I>:c n z vse ljubljanske okolice. Pri predstavah v petek in včeraj ni dob''o mesta nad tnsoč Ijua zvočni kino 'Ideal, je po-snet po tem sijajnem romanu, publika kar ne more prehvaliti vsebine in igralcev tega filma. Kdor je enkrat čital glavno delo, mera videti tudi film, kdor pa romana ni čita-1, bo našel v filmu vse, kar vsebuje veliko romantično delo. Ker je zanimanje za film zelo velika, bo danes predstava tudi ob pol 11- u— Diplomirana je bila na državnem konzerva toriju Antič Car men. u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni t rtj 7, bo poslovala v zimskem času od 3. t. m. dalje tudi ob nedeljah in praznikih od pol 10. do pol 1-- dopoldne. Ob delavnikih bo odprta knjižnica od pol 16. do jk)I '20., ob sobotah in dneh pred praznikih pa že od 15. dalje. Vstop v knjižnico ima vsakdo. Pri vpisu ?e j" treba legitimirati. —HB—— OPOZARJAMO eenj. igralce v drž. razr. loteriji, da se morajo srečke za II. razred obnoviti le še v ponedeljek, dne 4. t. m., ker se bo žrebanje vršilo že v torek, dne 5. t. m. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA sv. Petra cesta 1«. Pri reumi, gihta in išiasu vzemite še danes ».\"ibo!« tablete M. Bahovec, ki Vam morejo olajšati muke. Tudi se uporabljajo »Nibol« tablete kot dobro sredstvo pri boleznih vsled piehlada, pri hripi, bolečinah v boku, pri glavobolu in zo-bobolu. »Nibol« tablete Mr. Bahovec dobite v lekarnah v originalnih steklenicah 20 tablet za. Din 20.— ali 40 tablet za Din 34.—. »Nibol« tablete so prave samo z napisom proizvajalca: Apoteka vir. BAHOVEC, LJUBLJANA ki Vam na zahtevo pošlje brezplačno poučno in obširno brošuro za bolnike. Reg. S. br. 17816. 17979 HnBMgBMSSgBggBMBMggHBHMBMaBMBi u— Sla.ri!,stiii akademiki p!es z modnim koncertnim sporedom ob priliki 50 letnici; CiriI->Ieto zasebnih stanovanjih, v trgovine in skladišča. V interesu preiskave. ki ji je naloženo, da poišče še ostale njihove tovariše in da razjasni še nekaj večjih tatvin, ki jih »reti ranči trdovratno taje. za zdaj podrobnosti še ne moremo objaviti. u— »MEL.A«, T.vrševa 20. Vam nudi pletenine cenenih in na^oHHSnejših kakovosti. u— Plesni z.avod Jenko v Kaz.ini — edina strokovna šola za družabni ples v Ljubljani otvori v ponedeljek 4. t. m. ob 8. zvečer zopet novi začetniški tečaj za na. vince-dame in gospode. Vs^ko nedeljo ob 4 popoldanski pies in v to^ek ter četrtek večerni plesni tečaji s poukom novosti »Cuban-Carioce« in »New Charleston«. Posebne plesne ure in -rformacije vsak dan. Dijaki — a Ka dem i ki imajo popust. u— Ali ste že videli kulturni film »Pri-roda kot učiteljica«, ki kaže fabrikacijo umetne svile? Film se predvaja v kinu Unionu dnevno od 1. do 7. t. m. u— Namest,, belih krizantem na krsto gdč. Olge Pleiweisove daruje Ivana T ur k— Dolinar 100__Din za dom slepih. u— Arhitekturna plastika in oljnate slike Ljubljane, dela prot. Franceta Kralja, bodo razstavljena v Jakopičevem paviljonu le še čez nedeljo. V ponedeljek zvečer se razstava zr. Zorjavova ulica 3./I. (poleg drogeri je »Sanitas«!. e— Plesne vaje Društva jugoslovenskih obrtnikov bodo ob nedeljah zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Pričetek danes ob 20. e— Kino l'nion. Danes ob ID matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 30 30 »N jegova visokost sluga« in zvočni tedniik. NAZNANILO Podpisana naznanjava cenjenemu občinstvu. da sva s 1. novembrom 1935. prevzela v najem hotel in restavracijo U „ U N ! v Celju. Tujske sobe po zmernih cennli. Točila bova prvovrstna vina. sveže pivo in druge pijače. Imela bova vsak čas topla in mrzla .jedila. Sprejemava abo-nente na dobro hrano po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporočava. JULIJ IN ROZA OGRIZEK Celje, dne 2. novembra 1935. Nadaljevanje Kačevega „G R U N T A" ki si je pridobil med našimi čitatelji toliko simpatij kakor redkokateri drug naš povojni roman, si želijo vsi, ki so »Grunt« prečitali. Žal jim ne moremo ustreči iz preprostega vzroka: Janko Kač ga še ni napisal. Da pa ugodimo soglasni želji naših čitateljev po izvirni slovenski povesti, smo si preskrbeli nov roman Janka Kača V tem socialno-zgodovinskem pripovednem delu nas po-vede pisatelj spet v svojo Savinjsko dolino, in sicer v tiste stare čase, ko se je pojavila prva industrija v mirnem in romantičnem kmečkem življenju. Novi življenjski pogoji in nove okoliščine izkušajo preobraziti iice velikega dela doline. Ljubezen, rasa in denar bije.jo strastne boje. Kdo bo i. .agal, bo vsakonedeljska skrb naših čitateljev. Iz Celja Ivino Radio bo predvajal v nedeljo ob 15. in 20 vojni velefilm Nevidna fronta« (Gospodična doktorica)' z Loyevo v glavni vlogi. Med dodatki tudi risan film »Plavamo v medu«. Sledi »Jenie Ger-hardt«. Kot matinejo bomo predvajali ob pol ll- dopoldne za mladino in odrasle zelo zabavno »Si!ly in Mickv, čudežno revijo« Osem zabavn;h barvanih Mickyjinih filmov. F^ri matineji cene 4 Din za odrasle, 2 D'n za mladino ne^lede na prostor. e— Sa praznik Vseh svetih je prebivalstvo lepo okrasilo grobove na mestnem, okoliškem m bolniškem pokopališču, mestna občina pa je uredila in olepšala grobove na vojaškem pokopališču. Ves dan so romale množice pes, z avtobusi in avtomobili na pokopališče. Ob 15. so peli združeni moški zbori Celjskega ženskega društva, Oljike in Celjskega zvona žalostin.ke na okoliškem. nato na mestnem in nazadnje na vojaškem pokopališču. e— Mestni svet bo imel redno sejo v petek 9. t. m .ob 18. Na dnevnic ni redu bodo poročila odborov. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? A To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju mm pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in g||j hripi, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas IS POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI BM izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna. bivšega šef-zdravnika v zavodu za |g| fincenkuro o temi: »Ah se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu |S| bolniku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili, da pošljemo §9 to knjigo vsakomur brezplačno in franko v splošni blagor. Treba je samo pisati ||g dopisnico (frankirano z Din 1.75, s točnim naslovom na: FI HL.MANN & Co. |1| Berlin 614, Miiggelstrasse Nr. 25-23a. fcgj Odobreno od min. soc. pol., sanitetsko oddeljenje S. br. 2416 cd 12. XII. 1933. Z Jesenic e— Anketa o občinski pomožni akciji bo jutri ob 18. na mestnem poglavarstvu. e— Iz gimnazijske službe. Prof, Mirko Bitenc je premeščen iz Murske Sobote spet na državno realno gimnazijo v Celje. Na celjsko gimnazijo je premeščen tudi prof. Janko Presker, doslej na državni realni gimnaziji v Mariboru. e— Prva predstava v mestnem gledališču bo v prvi polovici novembra. Novo sezono bo otvorila ljubljanska drarma. Do prve predstave se lahko interesenti za abonma prijavijo v knjigarni »Domovini.« e— Nov upravitelj celjske bolnišnice. Za ekonoma javne bolnišnice v Celju je postavljen v VII. položajni skupini g. Jože šešter. šič, doslej ekonom javne bolnišnice v Murski Soboti. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico, ki bi moral biti 5. t, m., je preložen in bo v torek 12. t. m. od 8. do 12. v prostorih Združenja trgovcev za mesto Celje. e— Iz celjske statistike. V oktobru je umrlo v Celju 29 oseb, in sicer 8 v mestu in 21 v bolnišnici. — Pri celjski borzi dela je bilo 31. oktobra v evidenci 332 brezposelnih (289 moških in 43 žensk) nasproti 365 (309 moškim in 56 ženskam) dne 20. oktobra Okoli 26. delavcev dobi delo pri regulaciji Savinje v Tremerju. e— Umrljivost. V oktobru je umrlo v Celju 29 osek- in sicer 8 v mestu in 21 v bolnišnici. I • v .v. Iz P tur j— človekoljubno delo protituberkuloz. nega dispanzerja v Ptuju. Ni še dolgo, ko je bil v Ptuju ustanovljen protituberkulozni dispanzer in že be!e/i prav lepe uspehe. Prvih zdravniških pregledov je bilo 'zvrše-nih 240: od teh je bilo ugotovljenih 18 primerov odprte, 74 zaprte jetike, dalje 3 primeri jetike v grlu. 1 kostne jetike. 1 kožne in 1 jetike žlez. Poleg tega je bilo ugotovljenih še 60 obolenj za drugimi boleznimi. Istotako kot maj k a dete IiONBON a S7 primerov je bilo p.ipolnoma zdrav:h. Ponovnih zdravn ^kih preiskav je bilo izvršenih b>s. rentgenskih pregledov 77, preiskav izmečka 45 in 114 primerov sedimen-tacije krvi. Tudi je bilo zvršenih 19. bioloških poiskusov glede okužbe, izmed katerih je bilo 11 pozitivnih. Napravljenih pa je bilo tudi 15 pnev»notoraksov 6 osebam. S bolnikov na je bilo oddanih v < -.krbo tv>l-nišnici- Dispanzer je dalj; tudi oskrboval bolnike s termometri, pljuval .iki, razku/il-ninui sredstvi in zdrav iii in v več " • h je bilo siromašnHi bolnikom p««naftno tudi z denarjem. Ti podatki dokazujejo, c'a vrši dispanzer svojo nalogo v p ;'ni meri vi da jc bila ustan -vitev dispanzc" ia trebila. Nujno potrebno je šv\ da di lvl d sp'.n-zer tr-ajno materialno p dlago, da mu bo zajam"en obstoj. j — Osebna vest- Iz Ptuja ie premeščen k postaji v Mariboru železniški uradnik g. Za kotnik Albin. (J. Zako*nik ie hi' del.n-ven član športnega kluba »Drave«, ki ga bo zelo pogrešal. j— Dramsko društvo v Ptuju otwi redno gledališko sezono v to^ek 5. n-.vem-bra ob 20. v mestnem gl.'d:'išču z Ga~gVi-vo štiridejansko dramo »Sin«. !gra'i b"d r domači diletanti. j— Poročilo o proslavi drr-avr,e:-!a prazni ka ČSR popravlj.mo v toFko. da je proslavo o tvoril predsednik JČL g. dr-njak in ne g. dr. Bratina. j— Igra narave. po=;est''ikii 1 eš'ču Francu v llvaletincih je v polnem cvetu sliva. j— Neprevidn0 ravnan'e z orožjem. Anton Plohi, posestnikov sin od Sv. Andro. ža v Slovenskih goricah, je pegicov 1 star samokres, za katerega ni ved.i. di je nabit. Samokres se je zdajci sproži in krogla je zadela njegovo stsrro Ko. "<••> v trebuh ji prebi'a trebušne stene in ob Tvo-i v trebušni, votlini. Z nevarnimi ro-k Ib :nii je bila preocljana v ptujsko bolnišnica. j— Izsledeni tatovi. '/..■ dnj . tir: i? Mio v Ptuju izvršenih več tatvin oMek in per;l«. Zlasti sta bili občutno oškodovani stranki Gombačeva An-a -in barvar Frlač Rudolf. Orožn ki so zdaj izsledili dve osebi, ki sta osumljeni teh tatvin Obe c' i arCirar.i. Zasledujejo pa še druge soudeležence. j— Star grešnik spet v zapiiri11. \T n či n.a 20 tm. je h;'o vlomljeno v k!ei poses^t-nika Pihlerja Alojzija na Trn ••.•-.! vrhu. Tatovi so mu odnesli nekaj mosti. pšen*ec, rži in žgan ja in par usnjenih ?.-m;'š. Teden pozneje r»a so zmanjka'e iz hlcv:i noi:e«f-nice Polančeve Terezije is orarn ;tiri ko. koš;. S-.im je padel na že 17-krat liznova-nega Satlerja Antena iz \ nt >r vskeja vrha. ki so ga orožniki aretirali. S tic jc obe ftvini priznal ter izdal tudi svoje soudel žr.ike. j— Kino bo predvajal v s Iv to ob 20. ;n v nedeljo ob pol 19 in pol 31. film »Peter«. Dodatek kulturni film in F xov tednik. Iz Tržiča ?— Kino Nadišar predvaja danes (3 11.) ob 4.. 1 's?, in 1zvečer sijajen film Revizor iz Petrogradar in dva nova Micky filma- Iz ftvltmm m -I »» e nt K ■* v*. ^tf VRHNIKA, Sokolski zvočni kino predvaja opereto »Havajska roža . Dopolnilo programa je bogato. RIBNICA. S okoliški zvočni kino predvaja danes ob 13.15 in 20. sovjetsko—ruski ku5turni firm č e 1 j u n s k i n c i >_ Za d°-darek nov Paramountov zvočni tedmik. Pri-!e -Carica vseh Ru=ov . SKVNICA. Zvočni kino predvaja danes ob %17. in 20. film iz samostanskega živlienia špansko romanco '. Dodatek tednik in ?a'a. Po XII. državni razstavi • psov v Marsbcrti V »Jutrj«- smo dne 25. avgusta t. 1. (številka 1%) objavili pod gornjim naslovom članek, ki med drugim kritizira pristopanje Kluba ljubiteljev športnih psov.razstavnega odbora Tretje državne razstave psov v Mariboru in ocenjevailcev razstavljenih psov. % s v članki j samem je bilo označeno, da smo ga prejeli »iz krogov ljubiteljev športnih psov.« A Hidi brez tega bi bilo dovolj jas.no, da članek ni bil napisan v uredn^tv-.i, ker je šlo za snov, v kakršno se pal:t:čni dnevniki pač ne vmešavajo. Kasneje s-mo bili opozorjeni, da vsebuje članek žaljive očitke proti funkcionarjem gori omenjenih institucij. Ko smo zadevo preiskali, smo ugotovili, da so bili ti oč;t-ki brez podHage in da se omenjenim funkcionarjem ne da očitati nikskega nekorektnega, postopanja v izvrševanju društvenih, od-nosno razstavnih poslov. Zato lojslno popravljamo krivico, ki smo jo nehote in nevede storili prizadetim. Uredništvo »Jutra.« Riviera« pasta prijeten in osvežujoč vonj, temeljito hitro zobni kamen tn ohrani zdrave uporabljajo v vseh Kulturnih državah POR Današnji nogometni spored Popoldne ob 14.45 na igrišču Hermesa drž. prvenstvena tekma Hašk : Primorje V nadaljevanju tekmovanja v naši skupini se v nedeljo srečata v Ljubljani pri-iiiorje in Hašk. Videli smo že, kako je v naši skupini položaj nejasen, kako bo od preostalih štirih tekem še vsaka bistveno vplivala na končno stanje in kako je prav s tega razloga vsaka teh tekem nad vse važna. Bitka med črno-belimi in rdečimi Zagrebčani bo po vsej priliki izreden dogodek. Obe moštvi imata enako število točk, ie mala razlika v količniku ju loči. in vendar kolika razlika med njima že po uspehih in neuspehih v teh štirih minulih tekmah. Hašk je slabo začel, zgubil je proti Gradjanskemu skoro katastrofalno, potem pa je proti Iliriji na domačih tleh efektno zbrisal prvi neuspeh. S Primor-jem je doma tesno zgubil, zato pa je naslednjo nedeljo zopet prav efektno porazi:! Gradjanskega. črno-beli pa so enkrat tesno zmagali, enkrat tesno zgubili, dvakrat remizirali. Dve borbi med obema v teku liga škili tekem sta dali rezultat 4:1 za Haška v Zagrebu in 0:0 remis v Ljubljani. Ali se da na tej osnovi postaviti pro-gnoza? Vse doslej povedano bi govorilo ekorc v popoln prilog črno-belim, dodati, bi bilo še dejstvo, cia je Hašk prav v zadnjem času raorai od*Jati par svojih odličnih igralcev (Petrak, Medarič), kar ne govori njemu v prilog. Toda treba je tudi računati z razpoloženjem ald neratzpolože-nj«m črno-beli. ki je, kakor smo videli morda najbolj v zadnjem njihovem nastopu. odločilen činitelj. Ce vse to pravilno ocenimo, bomo videli, da se ne da prav nič z gotovostjo povedati. Torej je vsa stvar še zelo odprta. Kar se tiče igre enih in drugih, je stvar dovolj znana.. Hašk issra svojo lepo tehnično igro, ki vedno in Povsod navdušuje, le koristna ni dovolj- Domači pa igrajo bolj na hitrost in na prodore, ki marsikateremu tehničnemu moštvu razfržejo tehnično zgradbo igre. Tudi od tega, kateri 6istem prevlada v medsebojni borbi, je izid tekme v veliki meri odvisen. Na vsak način bomo imeli danes Zopet veliko in, upajmo, tudi lepo in borbeno tekmo. Ostali nogometni spored: Zagreb: Grad j ansk i—Ilirija Beograd: .lugoslavija—Radnički, Niš: Gradjanski—Slavija, Zemun: Sparta—BASK, Novi Sad: Vojvodina—ŽAK, Šibenik: Osvit—Slavija, Osijek: Slavija—Comcordia. Podsavezno prvenstvo: Ljubljana: Primorje—Jadran jun. ob 13.30 predtekma: Mars—Hermes ob 8.30, Svoboda —Slavija ob 9,45, Ilirija—Mladika ob 11. junorske tekme, vse na Primorju. Korotan —Reka jun. ob 9. Korotan—Sloga ob 10.15. obe na Korotaimu. Maribor: igrišče R ani da od 14 15 Rapid —CSK. Trbovlje: igrišče Trbovelj ob 15.30 Retje —Trbovlje, Tržič: ob 15. Svoboda—Gorenjec, škofja Loka: ob 15. Sora—Korotan. Jesenice: igrišče Bratstva ob 15. Bratstvo —Kovinar. Celje: igrišče Jugoslavije ob 15. Jugoslavija—Žalec, Domžale: igrišče Domžal ob 15 Domžale —Radomlje, Ptuj: igrišče Drave ob 14.30 Drava—Lendava. Prijateljske tekme 3. novembra: Reka— Ilirija B ob 10. na Reki; Litija—Laško v Litiijii; Zagorje—Amater v Zaigorju; DASK —Svoboda v Trbovljah; Hrastnik—Rudar v Hrastniku. V ponedeljek bodo prodajali znamke Licitacija škartnih spremnic iz leta 1931* • • • Danes Jadran - Ilirija Oh 14.30 na igrišču TSK. Moste. V odiločilni tekmi za jesensko podsavezno prvenstvo se srečata danes ob 14.30 na igri-;jču športnega kiiuba Moste domača r i vala Jadran in Ilirija. Za Ilirijo bo današnja tekma zadinja preizkušnja pred težkimi finalnimi tekmami za državno prvensstvo, v katerih mora nastopiti 10. in 17. t. m. Nastopila bo zato predvidoma v isti postavi, s katero se bo bori'!a prihodnji dve nedelji J za ponosni naslov drž. prvaka. To nam je dovolj jaka garancija, da bomo gledali lepo in zanimivo igro, zlasti še, ako upoštevamo lep napredek Jadranove družine. Zmagovalec današnje tekme bo zasedel prvo mesto v prvenstveni tabeli jesenskega deia prvenstvenega tekmovanja, zato vlada za igro veliko zanimanje. Ker se vrši tekma na nevtralnem terenu in pred nevtralno publiko m ker bo močna Jadranova družina sigurno nudila trdovraten odpor, je vprašanje zmage Iliirijank še odprto, čeprav razpolaga njihova družina z bolj ruti ni ranimi in tehnično boljše izvežbamimi igralkami. V nekaj vrstah Na praznik v potek sta se vršili v Osijeku in v Splitu dve kvalifikacijski tekmi. V Osijek u je Cor.cordiia s precejšnjo muko porazila osiječkega Grafičarja z 1:0 (1:0), v Splitu pa je domači Hajduk precej lahko nadvlada! sarajevsko Slavijo s 3:1 (2:0). Concordia je s svojo zmago potisnila v svoji grupi osiješko Slavijo na drugo mesto ter se sama plasirala na vrhu taibele. Concordia ima šest, osijeaka Slavija pa pet točk. Splitska tekma pa je zapečatila usodo sarajevske Slavije, ki je sedaj defimitivno izpadla iz lige. Slavija mora sicer absolvirati še eno tekmo, vendar pa nikakor ne more doseči splitskega Hajduka, ki je zasedel z desetimi točkami prvo mesto, za tudi ne svojega domačega rivaila sarajevskega Hajduka, ki drži z osmimi točkami drugo mesto. Nogometno moštvo državnega prvaka BSK je v petek igralo v Luganu proti ta.mo-,sinjemu športnemu klubu, vendar pa je doseglo z 1:1 (1:0) samo neodločen rezultat. Gol za Beograjčane je zabil Marjanovič. Brfvši trener ljubljanskega Primorja g. Puschner je podpisal pogodbo z beograjsko Jugoslavijo. G. Puschner bo danes prevzel trening Jugoslavijenega moštva. V češkoslovaškem prvenstvu se je v petek odigrala tekma med Sparto in Teplitzer FC. Proti pričakovanju je tekma končala z 2:2 (1:1) neodločena. Sparta je s tem ■zgubila prvo točko v jesenskem tekmovanju, vendar pa še krepko vodi z razliko treh točk pred ostalimi klubi. V Parizu sta se srečali reprezentanci Pariza in Dunaja. V dunajskem moštvu so igrali igrači Austrie in Rapida. v moštvu Pariza pa naš A ca Živkovič. Zmagali so Parižani s 6:5. Amerik»nski plavači nadaljujejo svoje uspehe v Nemčiji. V 20 m dolgem kopališču v Miinchen-Gladlbachu je dosegel Brv-dendahl na 100 m prsno 1:11.5. V "ej točki so stopali Kieferia na 100 m 1:09. Na 100 m prosto je Highland zmagal v 58.7. Zelo napeta je bila me-ana štafeta 3x100 m med Amerko (K.iefer, Rrvdendahi Htiglhlatnd) in Nemčijo (Kiippe^s, Koppen. Trocha). Američani so zmf> Vidic N> 4. t. m. ob 19. v operi. Šentjakobsko gledališke Začetek ob 20.15 Nedelja 3. t- m. »Legijonarji«. RADIO Nedelja, 3, novembra. Ljubljana 7.30: Kmetijsko predavanje: O kmeteki zaščiti (dr. Dol'fe Schauer). — 8: Cas, poročuta, spored. — 8.15 Jutranja telovadba (Ciro šoukal). — 8.45: Z dobro voljo v novi dian (plošče). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Vensko predavanje (p. Vaileriian Učafc). _ 10: Lovske in narodne pesroi po-•je g. Banovec, vmes Kmečki trio- — 12.30: Micky nviska pride v radio studio. — 12: Cais, spored, obvestila. — 12.15: PLošoe po željah. — 15: Radio orkester. — 16: O zimski zelenjavi (©dč. Traven Albina). — 16.15: Koncert Radio orkestra. — 17: Iz razvoja slovenske drame. I. Predavanje, 6.30: Godalni kvartet. — 20.1<5: Klavirske skladbe. — 21: Mešan program. — 22. IS: Plee. — Praga 19.10: Svatba na Moravskem. — 20.05: Orkestralen koncert — 2-1.10: Operne arije. — 22.20: Plošče. — 22.30: Jazz. — Varšava 20: Simfonični orkester. — 22.45: Lahka glasba- — Dunaj 11.45: Orkester. — 16.40: Kitare. — 17.50: Operetna glasba. — 19.10: Nadaljevanje koncerta. _ 20: Veseloigra. — 22-20: Violinski koncert. _ 23.15: Jazz. — Berlin 20: Prenos Mozartove opero »Čarobna piščal«. — 23.20: Iz Miinchenja. — 24: Lahka godba. — Miiochen 20: Operetni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Ples. — Stuttgart 20: Mešan program. — 21: Pevski koncert. — 22.40: premo® iz Miinchena. — 24: Plošče. Ponedeljek, 4. r»ovembra. Ljubljana 12: operetni venčki na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obevestila. — 13.15: Po domače! (Magistrov šnamel kvartet). — 14: Vreme, borza. _ 18: Zdravniška ura: O motnjah v srcu (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Nekaj valčkov na ploščah. — 18.40: Kulturna kronika: Podpirajmo našo knjigo (prof. France Vodnik). __ 19: Cas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: I. večer moderne' glasbe (prenos iz Hubadove dvorane). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za zabavo in za ples (prenos z nebotičnika). Beograd 16.20: Orkester. — 17: Narodne melodije. — 20: Prenos oP^re iz gledališča. — Zagreb 12.10: Operna glasba. — 17.15: Iz oper in operet. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.35: Češke narodne pesmi. — 21: prenos iz Rima. — 22.35: Plošče. — Varšava 20.30: Komorni koncert. — 21: Zborovsko petje. — 22: Simfonična glasba. — Dunaj 11.30: Narodni plesi. — 12.20: Orkester. _ 16.05: Koncertna akademija. — 17.20: Vojaška godba. — 20: Mešan glasbeni program. — 21: »Romantična noč«. — 22.10: Koncert orkestra. — 23.45: Jazz. — Berlin 19: Prenos iz Stuttgarta. — 20.30: Orkester in solisti. — 22.40: Klavirski koncert. — 23: Lahka g>la»ba. — Munchen 19: Norveška e-lasba. — 20.10: Pester program. — 22 *0: Chopinov koncert. — 23: Komorni orkester. okolstvo Dramatski odsek Sokolskega društva na Ježici je pred kratkim proslavil 10-letnico svojega uspešnega kulturnega in nacionalnega delovanja. Mnogo truda in ljubezni so bratje in sestre vložili v to panogo sokolskega dela ter premagali vse ovire. Sami so si zgradili primeren gledališki oder in ne bo nikdar pozabljeno delo pokojnega hr. Maj-diča Janka, ki je vzlic hudi bolezni žrtvoval ves svoj čas in vse svoje moči sokol-skem odru. Skromna proslava z uprizoritvijo »Vode Rošlinke« je pokazala, koliko simpatij so si vrli igralci pridobili med občinstvom. Drevi ob 8. nastopijo igralci vnovič z dramo »Kajn«- Prepričani smo, da bo dvorana Sokolskega doma tudi tokrat zasedena do zadnjega kotička. Zadnji >S0kolski Glasnik« prinaša podrobno poročilo o zveznih tekmah v odbojki, ki so bile v Beogradu 13. oktobra ter so se končale v članski kategoriji z zmag0 ljubljanske župe, pri članicau £0 prišle prve na mesto sestre iz Maribora, moški naraščaj iz Beograda si /e priboril zmago nad ostalimi naraščajniškimi vrstami, dočim so celjske naraščajmee zmagal« pri ženskem naraščaju. Ob tej priliki so bile tudi tekme sl0vanskih zvez za prvenstvo v odbojiki. Zmago so o tiesli tudi to pot bratje Cehoslovaki z vzornima vrstama članov im članic. Poleg c:OS in SKJ 6e je teh tekem udeležilo s č~aa-sko vrsto tudi boksarsko junaštvo. »Sokolski Stadion u Beogradu« je naslov zanimivi brošuri, ki jo je napisal znani etr0kovnjak za stavbo sokolskih telovadnic in telovadlišč, brat inž. Kosta Petrovič iz Subotice, avtor znane prvovrstne knjige »Gradjevine za telesnu vežbu«, ki je bila izšla v založništvu Jugosloven-ske sokolske matic© v Ljubljani V gornji brošuri je pisec podvrgel najprej pra-. vilni kritiki vse dosedanje načine gradi tve tel0vadišč za vsesofcolske zlete, ki so se vsa gradila samo za detične prireditve in nato podrla, seve brez koristi za kasnejše delo- Edino izjemo delo v Jugoslaviji stadij zadnjega Sokolskega pokrajinskega zleta v Zagrebu, ki je dokaj lopo napravljen, ima pa vseeno še sv0je nedostatke. Br. Petrovič pa se je dotaknil tudi ostalih velikih stadion0v, ki so bili postavljeni za večje prireditve v inozemstvu, jih lepo opisal ter zlasti na-glasil, da so bili v zadnjem čas« vsi zgrajeni za trajno uporabljanje in ne samo za edino prireditev. Iz tega gledišča izhaja do edtino pravilnega naziranja, da je treba tudi za beograjski vsesokolski zlet poprej poskrbeti vsa potrebna sredstva in seve tudi načrte, da bi se tamkaj nato Postavil »Sokolski narodni park« z obsežnimi telovadnšči in stadioni, igrišči in bo-rišči. Ves konpleks pa naj bi nosil naziv >Sok<,fski nair0dni park kralja Aleksandra I«. Opozarjamo brate, ki se zanimajo za to vprašanje, na izredno dobro pisano brošuro br. Petroviča. O zlptu v Subotici. Letofi je moral biti pokrajinski zlet v Suibo^ici odpovedan zaradi nedograjeriega telovadiišča, ki se7e ne bo postavljeno samo za enkrat, temveč bo trajno- Zato pa bo subotiški zlet na Vidov dan prihodnje leto- Tehnično v0dstvo zleta je v rokah župe Novi Sad. Proste vaj*> bodo m vse kategorije iste, kakor so bile predpisane za beograjsk* zlet. Edino sokolske čete bodo nastopile s svojrmi posebnimi vajami in v novem tel0vadnem kroju. Pri moškem naraščaju odpade četrta vaja. Kolikor nam je znano, bo zlet obvezen za žnp*. petr0vgrad. Beograd, Novi Sad, Osi.iok, Biplovar. va-raždin in Maribor, udeležile pa se ga bo- do v velikem številu tudi vse ostale župe Jugoslavije. Društvo Subotica gradi v ta namen velik 6talni 6tadion, ki bo ostal v okras mestu in na razpolago tamkajšnjemu sokolstvu. Gradbeni odsek saveza je izdelal tudi že skice za telovadišče ob priliki II. vses0-kolskega zleta v Beogradu, ki b0 v najugodnejšem primeru leta 1937. ali pa 1939. Telovadni prostor predvideva mesto zia 30.000 telovadcev v normalnem raz-stopu, kar prefistavlja četverokotnik v dolžini 349 m in širini 279 m. Na0krog naj bi nato prišel 15 m širok pas za po-stavljenje cirodja. Glavni vhod na telovadišče bi zadoščal za hkratni vstop 64 terostopov, dva postranska vhoda pa bi bila ponvico tako široka. Slačilnice so nameravane za telovadišče v tolikšnih morah, da bi zadoščale 60.000 tel0vade-oim. Stadion sam bi imel prostora za 150.000 gledalcev. Ker pa za sedaj še ni mogoče računati s 30.000 telovadci in zgoraj navedenim številom gledalcev, bi se za beograjski zlet zaenkrat postavile permanentno samo delne tribune s skupnim prostorom za 60.000 gledalcev. Kasneje pa bi se jih dogradilo do polne mere. Drobiž iz slovanskega Sokolstva V Jičinu je 15. oktobra umrl starosta župe br. Josef Matejka po 22-letnem delovanju. Sokalstvo je z njim izgubilo enega najboljših Sodelavcev na podeželju. Bil je tudi župan mesta Jičina. V Plznju je priredila domača župna skupina 13. oktobra skupinske tekme članic in naraščajnic, ki je bila zelo dobro obiskana in je potekla v najlepšem redu. Na prvem mestu je župa Plzenjska. V to skupino spadajo še župe gumavska, Hn-sova in Jeronimova. Pri zdravstvenem odseku COS je predaval dr Jan Bjelehradek o celotnem pogledu na sedanjo telesno vzgojo. Odsek medicincev je stopil s tem predavanjem v tretje leito plodonosnega delovanja. Letos je obiskalo sokolski muizej COS v Tvrševem domu nad 5000 oseb. petti-soči posetnik je prejel od muzejskega odseka v dar lepo vezano knjigo >Tyršev dom.t Zbor župnih prosvetarjev COS bo 9. m 10. novembra 'Izmed važnejših zadev omenjamo referat o poskusu nove organizacije prosvetnih župnih tečajev, dalje razgovor o izletih COS na Slovaško, o prihodnjem vsesokolskem zletu v Pragi itd. Tekme za prvenstvo v prostovoljnih sestavah na drogu, bradlji, krogih, konju na šir, preskokih čez konja vzdolž in v prostih vajah bodo 16. novembra vpragi v telovadnici Tyrševega doma. Udeležili se jih bodo vsi telovadci, ki se pripravljajo za olimpijado v Berlinu. Poročali smo že, da bo poklonila COS letalo češkoslovaški armadi v dar. Svečan-predaja bo 10. novembra ob udeležbi vsega praškega sokolskega članstva, naraščaja, vojaštva in javnosti ter ob sodelovanju celotne letalske brigade. Ob tej priliki bo vzletelo tudi od Sokolstva armadi poklo-njeno letalo. V poljskem Sokolstvu je urejeno vprašanje najvišjega tehničnega vodstva pri članih in članicah. Po odločitvi predsedni-štva zveze je bil določen načelnik br. Fa-zanovič za najvišjega telovadnega vodnika za člane, nadomeščal ga bo podnačel-nik brat Hamburger. Pri članicah prevzame vodsfvo in odgovornost za telesno vzgojo načelnica. s. Jadviga Zamojska z namestnico s. Golaševsko. Kraljestvo mode ženimi, svetlimi šivi. Elegantno garn turo je sestavila za nas domača tvrdka V. Les. jak, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Ovratnik v podobi rozets Moda se vedno ne zavzema za iste mo_ tive: sedaj posveča posebno pozornost krilu, potem zopet životu, včeraj jo je zanimal piis, danes jo zabavajo razširjena ramena... Letos pa vse kflže, da se je omahljiva moda resno zaljubila v rokave, ki jim vod"lni modni saloni posvečajo izredno pozornost. Tu razvija moda takšno bogastvo idej in izražanja, da s samim motivom novih in tako raznoličnih rokavov povsem izpremeni in poživi celotno modno sliiko. Svojstvenost teh novih rokavov opažamo na p'aščih in kostumih, kakor tudi na modemi obleki in to ne velja samo za družabne in popoldanske modele, temveč v en«ki meri tudi za bolj preproste vsakdanje obleke. Oglejmo si nekoliko novosti, ki nam jih moda v tem pogledu nudi! Najprej odkrijemo znova moderne rokave v podobi »gnjati«, ki se počasi, a sigurno uveljavljajo v dnevni modi in jah •tukaj vidimo celo na športni obleki (1. skica). Prav zanimivi so tudi rokavi s široko zavihanimi okrajci, ki odkrivajo tesno in svetlo moško manšeto. Namenjeni so športnim modelom (2. skica). Še vedno nam ugaja grac;ja tričetrt.inskih rokavov. K najbolj mikavnm preštevamo oblike iz ozkih sestavljenih prog z zanog-njenimi konci, ki tvorijo s'ikovito p dobo cvetličnega keliha (3. skica). Spodaj močno razš;T'eni so tak^zvan' trobentasti rokavi, ki so znotraj živobarvno podloženi (4. skic-a). V drugi vrsti kažemo mehko prepete rokave, ki nekoliko spominjajo ra »g jat-ne« rokave. Naslednja skica priča. k"ko okusna je sestava dveh tvori, v to m p imeru sestava temnega rokava in vdelanih svetlih čipk. Tudi srednjeveški motivi so letos prav priljubljeni, tako n pr. dvojno balo asti rokavi, ki ugajajo po svojem mladostnem videzu (3. sk a). Zgoraj nabrani rokavi z nad komo'cem pripetimi progami v podobi cvetličnih listov zaključujejo drugo vrsto. V tretji vrsti se nam predstavijo priljubljeni široko nabrani rokavi, ki so na ra- □ Damski plašči □ □ P A U L I N, Zvezda"3 £ □ najcenejši - ker najboljši. Z o vrat- n □ n>koru iz finega krzna Din 550.—, □ □ 650.—, 850.—. 1000.— 1200.— do S menih vsi ti v obliki pajčevine. Prav nenavadno učinkujejo široki rokavi, ki smo jih na notranji strani bogato nabrali. Takšna oblika je posebno prkladna za lepe prozorne svile, ki zopet prihajajo v modo (2. skica). Vpliv renesančne mode se pozna na nekaterih zgoraj nabranih rokavih, ki jih krasi izrazito vezenje tistih časov. Posebno originami pa so trojni keli.hasti rokavi, ki jih vidite na zadnjem mestu v tretji vrsti. Moderne raglanske rokave pod komolcem razrežemo (1. skica spodaj) ali pa jih naberemo v ozko, izvezeno manšeto (2. skica). Na družabnih oblekah pa vidimo širo. ke in povsem preklane rokave, ki so ob zapestju tesno nabrani in zapeti z gumbom iz štrasa (predzadnja skica). Zadnja novost so spodaj močno razširjeni, temni rokavi, ki prinašajo več spodnjih rokavov v pastelnih barvnih odtenkih. občudujemo na nekaterih novih z'mskih plaščih. Izdelan je iz mehkega, voljnega krzna, tesno ob vratu pa ga zaključimo z živobarvnim žametnim šalom, ki v tej sestavi ujinkuje kakor barvasti pašnik v kelihu fantastične cvetlice. Elegantna pop©! 2000.—. □ Za manjše predmete si izposoja moda ideje pri geometriji: moderna torbica ima obliko trapeca in okrogel kovinast ročaj, okusni šal pa je poslikan z vzorcem iz črt in krogov. Na lepem pasu iz stisnjenega usnja opažamo romboidno zaponko, a temne rokavice so prešite s parabolno zaokro- I>- T. 1) Če se po tolikem času ni pojavil noben znak (otok z rano) bolezni, je okužitev skoro izključena. Vendar V asa domneva glede načina okužitve ni točna. Ni potrebna za to rana. kajti sluznica je občutljiva in zadostuje majhen površen defekt. Hanica se pojavi kasneje v podobi trde otekline. Tedaj zatečejo tudi okotišne mez-govnice. 2) Ta povzročitelj običajno ne pride v semenovod, niti ne povzroča gnojenja. Obolenje, ki ga povzroča, je popolnoma druge narave. Ce se pojavi gnojenje, je to le znamenje za okužitev še s kakim drugim parazitom. V začetni dobi ni ničesar opaziti na modih ali senienovodih. To se primeri šele v III. stadiju, 3) Zdravljiva in ozdravljiva je bolezen v vSeh stadijih, in to z injekcijami in drugimi zdravili; običajno se kombinirajo. Čim preje se za-počne zdravljenje, tem boije je. Omenjeno zdravilo pa se uporablja prav v vseh stadijih. Zdravljenje traja običajno 3—4 leta ob kontroli s krvno reakcijo. 4) Krvna reakcija nastopa po par tednih, vendar ne stoodstotno. Kasneje se odstotek zviša. — Toliko pojasnila- Naš nasvet pa je, da greste v ambulanro tamošnje bolnice, kjer Vas bodo brezplačno preiskali, kar je edino jamstvo za sigurno izključitev bolezni. Vam pa bo povrnjen mir, ki ga danes vsak tako potrebuje. L. L. Oploditev v tej dobi je vsekakor možna in tudi česta. Tudi ni vzroka, da bi prenehala ta možnost, ko so spolni organi še v funkciji. Ta možnost obstoja torej tudi v Vašem primeru. Jasnost Vam more prinesti telesna preiskava. Besede in opis ne zadostujejo — tem manj, ker težave v nosečnosti niso vselej enake, ali pa celo popolnoma izostanejo. Obe roki. Vaš opis je razveseljivo točen. Ti izrastki nastanejo h kitnih ovojnic. V Vašem primeru se nam zdi najbolj verjetno. da so posledica predhodnega, neopaže-nega vnetja- Tolčenje teh izrastkov je res da med narodom običajno zdravljenje, vendar je zelo boleča procedura; utegne pa povzročiti vnetje ovojnic, kar je zelo neprijetno. To Vam resno odsvetujemo. Pač Vam pa. kljub Vašemu odklonilnemu stališču. priporočamo operacijo. Na ta način se izrastka sigurno za stalno odstranita. Možno je sicer, da se pojavijo tudi še na drugem mestu, ali ta možnost obstoja tudi sedaj. Vendar je to malo verjetno. Operacija je lahka, brez nevarnosti in bolečin. Kar pa se tiče brazgotin, morate vedeli, da rez ni velik in se da rana zašiti z lepim kozmetičnim uspehom: poleg tega se pa pri otroku brazgotine ne izražajo tako močno kot pri odraslem. Druge metode ni. — Končno se nam zdi umestno, da se dotaknemo še slabokrvnosti, ki je po na- Ugajale bi vse žene. BBBBHag^anHBBMHaiHHaMMB^^Ba ; če bi posvečale svoji zunanjosti večjo pažnjo. ; Cas in denar ne igrata pri tem najvažnejše ulojje. Samo malo potrpljenja in pravilno sredstvo sta pri tem potrebna. Poskusite kremo Leodor, to povsem svileno mehko kremo, ta daje koži svež, mladosten in elastičen izraz, kateremu se zahvaljujejo mnoge žene ra srečo in uspeh. Tube po Din 14.50 in Din. 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta. šem mnenju izraz in posledica preboljenih atak malarije. Dobro bi bilo. da pustite preiskati kri glede parazitov. Ni izključeno, da gre za latentno malarijo. Zdravljenje se potem samo poda- Ljutomerčaii, V drgalih (mandeljih) se nabirajo in zastajajo delci hrane v majhnih grapicah in jamicah. Tamkaj se ti ostanki razkrajajo, kar povzroča neprijeten duh iz ust. Ker tvori ta masa ugodna tla za bolezenske klice, je teh tam v izobilju, odtod tudi vnetje teh žlez. Potrebno je redno grgranje z ustno vodo ali vodikovim preki-som po vsaki jedi. posebno zvečer. — Zadnjega odstavka Vašega pisma pa ne razumemo. Na kaj naj se to nanaša? J. .!., Beograd. 1. Vsekakor morate pričakovati uspeh, če drugega ne, da se vsaj napredovanje bolezni ustavi. Seveda je zdravljenje dolgotrajno in je treba precejšnje merice potrpljenja Včasih pa so uspehi res lepi. Za potomstvo ne bo jiosledic, ker verjetno ne gre za konstitucionelno bolezen, marveč se je to razvilo na podlagi kakega vnetja v detinstvu, ki ga nihče ni opazil. Nikotin in alkohol prepovedana-Opisane senzacije so le posledica bolezni ter minejo, čim se stanje popravi. 2. Najbolje zaščitno sredstvo je kondom. Kemičnih preparatov pa je mnogo, med njimi 10% prolargolov glicerin, vnanja raztopina sublimata. Medicinec. Pojdite v ambulanco živčnega oddelka bolnice; treba je izključiti organsko obolenje. Vse ostalo zveste tam. NovoniPŠčanka. Po našem mneniu in kolikor se da sklepati iz Vašega opisa, je ta ovira popolnoma živčnega izvora. Tu je treba le. da se vsa vživite v nov položaj in da se vsa predate brez mnogega premišljevanja. Stvar se da popolnoma urediti v zadovoljstvo vseh prizadetih. Poslužite se tudi vazeline. Pogum, nič ni hudega' Dolgoletna nart>čn'ca. Žal Vam drugega ne moremo svetovati, kot da pojdete k specialistu za kožne bolezni. Opis sam ne zadostuje. Marjanra. Nikar si glave ne belite radi tega. Ta stvar se sama uredi, ko bo potreba. Zaradi tega ste vseeno sposobna za zakon. Sigurnega sredstva proti temu ni. Deseto partijo mateha za svc*ovno prvenstvo je dobil Euwe in tako zopet zmanjšal Aljchinov na- ko k na dve točlri. Aljehin je v tej partiji igral isto, zelo riskantno varianto slovanske obrambe, ki jo je uporabil že v 8 partiji in svoj čas tudi v matehu z Bogoljubovom. Pozneje je napravil svetovni prvak v 10. partiji še prav grobo napako, tako da se je moral kmalu vdati. Izgleda, da ima Aljehin za črne pripravljenih le malo variant, sa*j je ravno kot črni izgubil doslej tri partije Enajsta partija je dala po dolgem presledku zopet neodločen rezultat, šele tretji v matehu. Aljehin je kot beli igral damski gambit, kar pomeni, da ne računa več na možnost novih uspehov v francoski obramb", ki mu jo je Euvvc stalno igral na otvoritev s kraljevim kmetom. — Svetovni prvak gleda sedaj že zelo optimistično na izid mateha. V nekem intervjuju je izjavil, da bo borba končana najbrž že mnogo prej, nego v predvidenih 30 partijah, ker bo že pirej dosegel potrebnih 15 % točk. Euwe da igra mnogo slabše in mu daje mnogo manj odpora kakor svoj čas Bogoljubov. — Druga tretjina mateha, ki se je začela z 11. partijo, bo po programu odigrana do 17. tm Polovica partij bo zopet igranih v Eirwe-jev m rojstnem mestu Amsterdamu, ki je prevzelo skupno 19 partij mateha. Ostalih 5 parrij druge tretjine se razdeli na Haag (kjer se bodo vršile skupno 4 partije ma+eba).' ter Gronimgen, Soest, Eind.ioven in Zeist. Kakor se sedaj poroča, dobi Aljehin po posebnem dogovoru za mateh fiksni honorar 10.000 nizozemskih goldinarjev (približno 300.000 Din), ne glede na izid mateha. Ta znesek približno odgovarja 6800 dolarjem. kolikor bi moral prejeti kot zmagovalec v matehu po določbah, ki sicer veljajo za matehe za svetovno prvenstvo. Francoska otvoritev Beli: dr. Aljehin Črni: dr. Bnwe. C9. partija. Amsterdam, 22. oktobra) 1) e2—e4 e7—e6 2) d2—d4 d7—do 3) Sbl—c3 Lf8-b4 4) Ddt—g4 Ze tretja varianta, ki jo svetovni prvak v matehu uspešno uporabi v tej poziciji. V 5. in 7- partiji je igral 4) Sge2, v 3. celo 4) a3. 4) Dg4 je menda še res najbolj solidno in dobro. 4) ..........^ Sg8-f6 V poštev prihaja Ki8, z grožnjo eo. Uporabljajte za Vaše lase za Vaše lice shampoon milo 5) De4 : g7 ThS—g8 6) Dg7—h6 lg8—g6 Takoj Se4 : seveda ne h6—e3 Sf6 : e4 8) Lfl—d3! f7—fo Ni šlo Sc3 9) LgG : t in beli obdrži vsaj kvaliteto več. n- pr. Se4 ali b5 + , U>) c3, 9) .... Sdl +?. IO) Kdl : . 9) Sgl—e2 c7—co To Tg2 : , 10) Let : in nato Sg3 bi zašla črna trdnjava v težave. 10> Ld3 : e4 Sicer bi bilo Sob prenadležno. 10) ,________fo : e4 ' Mnogo bolje bi bilo de4 : s pritiskom na d4. 11) De3—h3 Kmeta h7 sedaj ni mogoče prav braniti. Na pr. De7, 12) Sf4! z grožnjo Sd5 : in Sg6 (Igo, 13) Se6 -. Le6 14) Lg5 Lh3 : / 15) Le7 :). Ali pa 11) .. Tg7, 12) Lf4 in o—o—o z veliko prednostjo za belega. Črni se zato raje odloči za riskantno žrlveno kombinacijo. 11) .... Sb8-cG 12) I>h3 : h7 Dd8—f6 Tudi Tg2 13) Kfl ali Se7, 13) bi in Lg5 bi bilo slabo za črnega. 13) Se2—f4 co : d 4 Ni šlo T hO, 14) Sfd5 : ! ali I"g7 14) Sho ! 14) Sf4 : g6 ! Ne pa 14) Dg6 :+, Dg6 :, 15) Sg6 :, dc3 :, 16) b3, eo in črni ima najbrž kljub kvaliteti manj dobljeno pozicijo. 14) .... d4 : c3 15) b2—b3 __ Sc6—e7 Drugače odloči h4 in Lgo- 10) Sg6 : e7 Lb4 : eT 17) h2—h4 l)f3—f7 Kmet je grozil iti v damo- 18) Dh7—h8+ Df7—f8 19)Dh8 : f8+ K*« : f8 20) Let—g5 e6—©5 Beli ima sedai še nekaj težav s črnimi kmeti v centru. 21) f2—f3! Falango je treba razbitL 21) ... e4 : f3 22) g2 : f3 Mala nepazljivost. Treba je bilo najprej vzeti na e7, nakar bi beli hitro dobil. 22) ________Le7—a3 Kmet c3 postane sedaj res Se nevaren. 23) f3— f4 LcS—fo 24)f4 :. e5 Lfo : c2 25) o—o + ! K.f8—g8 26) Tal—cl! Beli se tako enostavno in energično od-križa vseh skrbi. V končnici, ki nastan s. ima kljub neenakim lovcem s kmetom več dobljeno pozicijo. 26) La3 : rl 27) Tfl : cl Lc2—f> Tndi Tc8, 28) Tc2 d4, 29) Kf2, d3, 30) Tel ter Tgl in Ke3 je brezupno za črnega- 28) Tel : c3 Ta8-c8 29) Tc3—f3 Tc8—f8 Napaka. Z Le4 bi se bil črni lahko bolje branil. 30) Lg5—f6 Lf5—e4 31) Tf3—g3+ Kg8-f7 32) h4—h5 . Tega kmeta ni ver mojoče ustaviti. Kar črni igra, je še samo Oiiup. Ne gre sedaj Tg8, 33) e6+ itd. 32) Tf8—c8 33) Tg3—g7+ Kf7—e6 34) ho—h6 d5-d4 35) h6—h7 TcS—cl + 36) K?l—f2 Tel—c2 + 37) Kf2—g3 Le4 : h7 38) Tg7 : h7 Tc2 : a2 39) Ke3-f4 h7—b5 40) Kf4—e4 črni se vda. Vasja Pire. MODNI SALON ROZMAN LJUBLJANA — DVORNI TRG 3. (Pretogova hiša), izdeluje D A MS K E KROJE P° meri iz najnovejših žurnalov. Istotam tudi informacije za izgotovitev obleke. Gustav Strniša: Kdor gre na daljšo pot, vzame rad s seboj kako knjigo. Poznam prijatelja, ki vlači s seboj najmanj pet knjig, kajti zbirčen je in v vsakem razpoloženju si želi drugačne knjige. Pet mu jih sicer ne zadošča, toda fant trdi, da v sili hudič muhe lovi. Meni ni bilo treba knjig, kadar sem potoval. Imel sem vse več s seboj, kar — knjižnico. Vem. da bo marsikdo 6komiz-gnil z rameni, odkimal z glavo in se smejal, češ, da norim, saj ni mogoče, da bi bil vlačil kar celo biblioteko po svetu. No. zadevica je čisto nedolžna. Vsa moja knjižnica je bila namreč spravljena v moji srebrni dozi, v lepi nedo'žn.i cigarni-ci, ki pač ni izdajala svoje bogate vsebine. Sicer pa je bilo takole: Nekdaj so mi prijatelji, med katerimi je bilo tudi več literatov in slikarjev, podarili za god srebrno cigarnico. Sam ne vem. kako da so bili tisto leto tako radodarni. Menda so upali, da postanem še slaven ali kaj? Seveda so se pošteno motili! Torej poklonili so mi dozo v kateri je bilo dvajset podpisov in kadar sem kesneje vzel cigarnico v roke in pričel citati imena pod-pisancev, sem se spomnil na vsakega posameznega. Ker pa je bilo življenje vsakega izmed "njih ze'o pestro in je zalegla njegova vsebina vsaj za eno knjigo, pač lahko spoznate da mi je ta doza bila re« n»koka knjižnica. ★ Sameval sem v svoji sobi, premišljevali in pisal. Zunaj je vladala temna noč. Ko sem se slučajno ozrl skozi okno proti cest- | n,i svetilki pod njim, sem zagledal visoko senco, ki je švignila mimo in se ustavila pri mojih veznih vratih. Zaprl sem okno. Tedaj je močno potrkalo na vrata. Odzval sem se. Nihče ni vstopil. Spet sem se poglobil v delo. Znova je nekdo potrkal. Kateri vrag se iz mene norčuje? Skočil sem k vratom in jih odprl. Nikogar ni bilo. Pograbil sem luč in prečil predsobo in hodnik. Nikjer nikogar! Vrnil sem se. Bilo je že kesno, menda okoli polnoči. Ugasnil sem luč in legel počivat! Kmalu sem zasanjal. Pred menoj so se pojavili trije moji prijatelji vsi v črnem. Sivobradi slikar Tadej mi je kimal in povedal: — Mi vsi trije smo vpisani v tvoji ci-garnici. Zdaj smo mrtvi. Zaznamuj nas in napravi pred imenom vsakega znamenje križa! Nasmehnil sem se, ker sem se zavedel, da sanjam. Ko sem se kmalu nato prebudil, sem spet začul trkanje na vrata. Popadla me je tajna groza, da sem se zakopal pod odejo. Spet sem zaspal in mirno spal do jutra. Ko sem zjutraj listal po časopisih, sem čiital: — Nesreča na morju je zahtevala tri žrtve, ki so bile trije priznani umetniki. Vihar jih je zalotil na izietu. ko so v majhnem rib;škem čolnu veslali daleč od brega. In bral sem imena vseh onih treh, ki so se mi prikazali v spanju. Že sem segel po nožič in pred vsakim teh imen vrezaj v cigarnici droben križec. Ze sem nekoliko pozabil na tisto hudo nesrečo, saj me je valovje življenja neusmiljeno metalo sem ter tje in povsod 6ein doživljal nove borbe Nekega dne me je zanesla pot mimo samotne klopice v parku, kjer so se zbirali ljudje. Približal sem se in zastrmel. Na klopi je ležal eden mojih prijateljev s prestreljeno glavo. Obupal je nad življenjem in si je sam pretrgal njegovo nit. Ko šem prišel domov, sem takoj pred njegov podpis vrezal znak križa Zvečer nisem mogel spati in sem jo mahnij v gostilno ter popival z znanci skoraj do jutra. Bilo je še mračno, ko sem jo prisekal po stopnicah v svoje stanovanje. Ko pridem do vrat, je stal tam moj ustreljeni prijatelj in mi prijazno prožil roko Strah mi je zagomazel po hrbtu Rad bi se oglasil, pa mi je bilo grlo zadrgnjeno. Pognal sem se mimo prikazni, odprl s tresočo se roko vrata in skoraj padel v predsobo. Ko sem se bežno ozrl, ni bilo prijatelja nikjer. še o petem povem. Umrl je naravne smrti. Prejel sem obvestilo, da je podlegel jetiki in šel sem ga kropit. Ležal je pred menoj in se cinično smehljal. Bilo mi je, da me na nekaj opozarja. Takoj sem se spomnil cigarnice in brž sem nar>ravi1 p-ed njegovim priimkom križ. Torej že peti. Potem so šli polagoma drug za drugim. Nekateri so umrli naravne smrti, drugi so si pomagali sami. Čudno le. da sem za vsakega zvedel, da ga ni več med živimi, pa če sem bil še tako daleč proč. bodisi, da sem čital v časopisih, ali mi je priskočil na pomoč slučaj, da nisem nikogar prezrl in izpustil. In ko sem nekega dne pregledoval cigarnico, sem preplašen opazil, da je os*alo samo še eno ime brez križca in sicer ime kiparja Dragotina. mrkega in krepkega človeka, ki je neštetokrat zrl smrti v obraz. Bil je na vseh frontah, bal se ni ničesar, a smrt mu je prizanašala menda samo zato ker ni imel strahu pred njo. Hotel sem mu pisati Ko pa sem tisti večer zaspal, sem ga nepričakovano zagledal. Stal je poleg postelje in me vabil: — Sicer je dvoboi zastarel, toda nisem mogel drugače! Nekdo ie užalil mojo umetnost. Pridi, za sekundanta mi boš. —Veš, da sem nasprotnik dvobojev! Zarezal se je: — Če že moram umreti, zakaj bi ne umrl tudi ti, saj moramo biti vsi prijatelji skupaj! Zagleda! sem cev njegove pištole ;n čul pok Skočil sem kvišku in se komaj predramil. Zjutraj sem zvedel, da je padel v dvoboju. Napravi] sem pred njegov priimek križec in spet nehote pregledal vsa imena v cigarnici: križ pri križu, pravo grob šče! Bilo mi je težko. — Zdaj pojdeš kmalu tudi ti! se je nekdo surovo pošalil, ko sem pokazal dozo v družbi. In to me je strašno razburilo. Pričel sem o vsem premišljevati Dan na dan sem odpiral vedno pogosteje cigarnico in spet či-tal imena svoiih priiateljev Kmalu so se mi pričeli tudi v sanjah prikazovati. Vsi so sedeli okoli mize v črno oblečen' in smehljajoči se Jaz sam sem stal nekje daleč. Vabili so me in klicali T;sti čas sem mnogo delal Živčno sem bil zelo utrujen in bal sem se. da zbolim. Cigarnica mi je postala že nekaka potre- ba. Večkrat čez dan sem jo odprl in se zastrmel v njena imena. Zaupal sem se psihiatru. Pokazal sem mu dozo. Svetoval mi je, naj jo vržem proč. Obšlo me je tesnobno čustvo. Bilo mi je, da sem s to cigarnico na poseben, nedo-jemljiv način združen s svojimi mrtvimi prijatelji in da je ne smem zavreči, ker sicer pretrgam vse vezi med njimi jn seboj. Zdravnik ni popustil Ker sem postajal vedno slabši in so me že o belem dnevu napadale halucinacije, sem se naposled vdal. Obiekel sem se v črno in odšel k vodi s cigarnico v žepu Prestrašil srn se, da bi ne padla preplitvo. Najel sem si čolnič in se odpeljeJ dalee na morje. Bil je jasen solnčni dan. Žarki so trepetali na kodrastih valovih in jim česali lesketajočo se grivo. Počasi sem segel po cigarnici. Zasijala je v soncu. Trenutno mi je bilo. da ie švignilo mimo mene dvajset senc. da me preteče gleda dvajset obrazov mojih mrtvih pr<-jateljev in že je zletela v morje Nalahno je tvljusnilo in ni je bilo več Okrenil sen se. Nenadno sem začutil strašno praznino in vendar tudi r.ekaj olaišljnvega. Urno sem :;aves!»a) nazaj. Ko sem se čez dva tedna oglasil pri psihiatru. mi je začuden žago*jvil, ca sem popolnoma zdrav. Na cigarnico se še sasjh spranim. Tudi spomin na prijatelje mi še vedno 'cbdi v duši. toda tako daljen in tuj. da se časih na vs« imena niti ne unreir spomniti, če sa še tako napeniam mot-iane Le če pomislim ni cigarnico. mi je cesto tako čudno pri srcu kakor b? bil tedaj, ko sem jo vrgel v morje, vrgel v valove tudi nevidni def sebe samega. In to občutje mi vzbuja tesno praznino. t Zwer Težavno bojevanje ob in nosorogi rontama — Levi, sloni, hijene, leopardi vadi in krokodili v reki Poročevalec nekega Švicar?kega lista p še o vsakovrstnih naravnih težavah ki morajo z njimi boriti posebno čete ni severni abesinski fronti. Ena teh težav je trava, ki zrase tu 3 in pol do 4 m visoko V prejšnjih letih so imeli Abesinci navado, da so to travo sredi oktobra ko je posta a suha zažgali, letos pa so abesirrske obasti to prepovedale, baš zato, ker so vedde. da bi pomenila veliko oviro 7a italijanski poh^d. Italijansko vrhovno poveljstvo ie zato izdalo povelje naj z zažigalnimi bombami spravijo travo v ogenj. Tako vidiš po abes;n. skih gorah povsod mogočne stebre ognja in dima. Mnogo vasi je zavoljo teh p žarov pogorelo. Letala so na ta način olajšala italijanski vojski not. razen tega j;m je lažje opazovati gibanje abesinskih čet, ki so bile prej v travni goščavi malone nevidne. Ena izmed glavnih abesinskih postojank na severni fronti je v ozemlju reke Setif že b!izu sudanske meje. Tu stoji dedžas Ajelu s kakšnimi 10.000 možmi. V zadnjih dneh je napadel Italijane ki so ga pa odbili. V tem odseku ne more nobena vojska doseči uspeha kajti skalna dolina reke Se. tit je naravnost grozotno bojišče Reki ie ta čas nekoliko sto metrov široka in v n:e-nem vodovju preži na t:soče krokodMi v. Cele črede divj;h živali, levov. 4on"v. leopardov. nosorogov in opic zahajajo tja po sončnem zahodu n:t. a revarne;še od teh živali so nenavadno velike hijene, ki jih neprestano puškarenje spravlja v bes-nost. Niti abesir«ka. n ti italijanska vojska ne more v tem času čez reko, ker je voda zelo divja in so voiaki v stn-tni nevarnosti tudi zavoljo krokodilov Abesinci so v toliko na boljšem ker vedo k-.iko iim je prepoditi te zverine. Ko so napravili prrd nekoliko dnevi napad, so raiprvo oddali več strelov v vodo, potem so v skupinah po 15 mož preplavali reko s puškami nad glavami. Napad so izvršili ponoči, vendar so j h Italijani opazili in začeli nanje streljati s topovi, tako da so sc morali 'Ajelovi voj-š\aki umakniti. Poročevalec meni. da pred koncem novembra v tem odseku ne bo večjih bojev, kajti reka šele takrat u«ahne. Abesinci pa so prisil jeni. da ostaneio v bližini bregov, ker v zaledju vode tako rekoč ni. Zanimivo je tudi to, da je večina Am-harcev. torej pripadnikov vladajoče abesin. ske kaste, ostala doma in sc ni odzvala ne-gušovemu mobilizacijskemu pozivu Cesar je pozval samo poglavarje provne v vojno službo in ti so se odzvali s svo:in spremstvom, služabniki in vojščfki. Svobodni možje, to je Amharci. ki n so v službi provincialnih guvernerjev, pa so ostali doma. Cesar v verigah š Jasu je z zlato verigo prikovan k roka svojega stražnika Vseh pripomočkov srednjeveškega in no-rodobnega ječars va z c ektričnimi svarilnimi napravami, bodečo žico in izvežbini-mi psi čuvaji vred se poslužuje ccs^r Hai-le Selassie. da se zavaruje pred možem, ki se ga iz političnih razlogov prav tako boji kakor iz vojaških. To je L;dž J.'su, bivši abesinski cesar in vnuk vel koga Me-nelika. Menelikova hči Zajdita, ki .«e je s pomočjo sedanjega cesarja polasti'a prestola. ga je zavoljo slaboumnosti razsto-lič;l-i in zaprla. Lidž .lasu šteje danes 30 let in jc že 12 •let ujetnik. Živi pod stalnim nadzorstvom v trdnjavi podobnem gradu na strmi gori Garamulata pri Hararju. vendar so že davno pripravili vse potrebno. da bi ga v primeru, če bi se Italijani preve' približali tonu kraju, odvedli drugam. Baš zadnje dni so poročali, da se je to že zgodilo. Kot pretendcit za abesinski pres*ol bi bil pač preveč nenop^čljivo orodje v ita'iian-skih rokah. T-rijjo di so s te strani že poskušali. kako bi ga osvobodili. va v i © i ^mm Tudi kolonialna vojska v Libiji se živahno giblje. Tukaj vidimo skupino meharistov (jezdecev na kamelah), ki se vračajo domov z vežbanja leg v živem Kleopatrino svetišče v Armantu Pod vodstvom znanega egiptologa Olivera M>'ersa odide te dni v Armant biizu Luk-sorja ekspedicija. da bi poiskala Kleopatrino svetišče- Malokomu ie znano, da je imela proslula egiptska kraljica sina. Ko se je ta rodil, je dala zgraditi svetišče, ki so ga razdejali šele I. 1SG0. Ivlyers računa, da bo njegovo delo v Armantu trajalo pet mesecev. Tam hoče raziskovati tudi ostanke stare kulture, ki mora biti jx> njegovem mnenju v kakršni koli zvezi s kulturo iužnosaharskih ljudstev, čeprav so ta tako daleč od Armanta kakor Timbuktu. Posod ie, ki so ga izkopali v okolici Armanta, se ne razlikuje v ničemer cd posodja, ki ga uporabljajo v južni Sahari Mvers je dal ob tej priliki časnikarjem zanimive jx>datke o češčenju bikov v starem Egiptu. Po njegovih ugotovitvah so v nekem armantskem svetišču častili boga Bukisa v živem biku. Kadar je ta božji bik poginil, so ga mumificirali in zbrala se je kraljevska komisija, da mu je po skrivnih znakih določila naslednika. Tega so potem ustoličili z velikim pompom. Eden izmed teh bikov, v katerih se je uteleševal bog Bukis, je živel i>o vsej priliki 26 let, a včasih so imeli v omenjenem svetišču do Sli svetih bikov. Njih trupla so pokopavali v svetišču samem in to s ceremonijami, ki so veljale drugače samo za vladarske pogrete. Eno teh živalskih mumij je M>'ers daroval nekemu londonskemu muzeju. Odkritje Epskega profesorja dr. Kiiststerja Lipski zdravnik za ženske bolezni prof. Kiistner, ki si je pridobil s svojimi raziska-vanji in prevodi svojega učbenika za zdravljenje ženskih bolezni v tuje jezike mednaroden sloves, se je proslavil sedaj z novim odkritjem, ki bo imelo še velike posledice- Odkril ie preprosto metodo za pridelavo in konserviranje seruma iz človeške krvi. ki se je izkazal za najrazličnejše bolezni. Odkar znanost ve, da vsebuje človeška kri vse mogoče hormone in nenadomestljive zaščitne snovi zoper bolezni, se je trudila, da bi našia pot za uporabljanje te dragocene tekočine v zdravilne svrhe. Doslej pa so bili vsj napori malone zaman- samo v [todobi drage in tehnično zamotane krvne transfuzije so mogli človeško kri uporabljati — Hladna Jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO§CHWAB T>JUBL,JANA v zdravilstvu. Rajši so zato posegali po živalski krvi ali po serumu, ki so ga pridelovali iz le krvi. Toda živalski serum še daleč ni tako učinkovit za človeka, vrhu tega pa vsebuje tujo beljakovino, ki učinkuje strupeno, tako da je bilo treba pri njegovi uporabi velike opreznosti. Prof. Kiistner se je že dolgo trudil, cla bi temu odpomogel. končno mu je uspelo preparirati človeško kri tako. cia so v neki tovarni za serume lahko brez težav pridelali iz nje serum, ki se lahko tudi dolgo časa hrani. V promet prihaja v znanih injekcijskih cevkah. Prve poskuse z novim serumom so napravili z ženskami, ki se jih je pri porodu lotila zloglasna porodna mrzlica. Serum je prekosil vsa pričakovanja, pokazal je presenetljive učinke in je bjl neprimerno boljši nego vsa lečila, ki so jih doklej uporabljali v takšnih primerih Sedaj ga preizkušajo še za druge bolezni in vse kaže, da bo postal nenadomestljivo zdravilo. Njegova glavna prednost je ta, da je popolnoma nestrupen in da vsebuje vrhu tega velike količine hormonov V doglednem ča&u pač ne bo več lekarne, ki bi ne imela v svoji zalogi tudi serumi iz človeške krvi in ki ga bo dajala kakor vsa druga lečila. na zdravniški recept. Spominjajte se CMD Ponuja se sto tisoč frankov tistemu, ki se mu prvemu posreči dobiti zvezo s kakšnim nebesnim telesom Francoska akademija znanosti hrani vsoto 100.000 frankov, ki se je v teku desetletij bržkone že znatno povečala. Osta-vila jo je namreč neka Pierre Guzmanova že leta 18S9. akademiji z določbo, da pripade možu. ki mu bo kot prvemu uspeio ustvariti zvezo s kakšno zvezdo, izvzern-ši z Marsom, o katerem so tedaj meniii, da bo zveza ž njim mogoča že v najkrajšem času. Akademija je šele dve leti pozneje zvedela za to oporoko, a šele leta 1900. je državni svet odobril navedeno določb0 v njej, potem ko se je pri akademiji še naj-prvo informiral, da-Ii se sklada z njenim dostojanstvom, da bi sprejela denar za stvar, ki itak ne bo nikoli rešena. Toda akademija, ki je znana po svoji konservativnosti, je pokazala v tem primeru izredno naprednost Morda ji je bila v spominu kakšna nesmrtna bla.maža zavoljo znanstvene kratkovidnosti in nazadnjaš-tva, kakršnih je v njeni zzodovini lep kup. Spomnimo se samo na primer s prvim predvajanjem Edisonovega fonografa v njenih prostorih, ko je eden izmed >ne-smrtnikov« predva;'alc-u zavpil, da se ne da po trebuhljaču voditi za no«, kajti človeški glas je nekaj tako kompliciranega in božanskega, da ga ne bo mogel nikoii posnemati noben mehanizem. Naj bo, kakor hoče, vsekako je bila sedaj akademija znanosti mnenja, da ne smemo smatrati nobenega problema za nerešljivega samo za to, ker trenutno nimamo možnosti za njegovo rešitev. Videlo se ji je torej, da utegnemo dobiti zvezo ne samo z Mar-tom, temveč tudi z bolj oddaljenimi planeti - in je prevzela vsoto Guzmanove. In tako čaka ta denar že več nego š''ri-deset let na človeka. V® ' HI unravičen ga dvigniti. Izumitelj gumaste pete Slučajno odkritje — pot do lastne blaginje Slučajno je mladi 0'Sullivan odkril, da vplivajo gumasti podpetniki zelo blažilno na živce- L. 1910. je bil mladi mož zaposlen v neki tvornici. ki se je od svojih težkih strojev v obratu neprestano tresla. Mladi mož ni bil posebno krepke narave in njegovi živci so od tega zelo trpeli. Nekega dne mu je šinilo v glavo, da bi vzel v tovarno gumasto preprogo, ki bi si jo položil pod noge. Takoj je čutil olajšanje, kajti stresljaje lal je ta preproga zelo ublažila. Cez nekoliko dni je pa moral ugotoviti, da so mu preprogo ukradli Kupil si je tedaj kos gumija, ki ga je urezal v podobi podplatov in pet. ter si ga pribil na čevlje. Sedaj je imel preproge, ki mu jih ne bi mogel kdo tako lahko ukrasti. S tem pa je postal tudi izumitelj gumastega jiodolata in podpetnika, njegova tovarna pa = i N Hanps med največje na svetu. Cesta iz žgane ilovice Nov način cestnega stavbarstva v Avstraliji V Avstraliji preizkušajo ta čas po svoji preprostosti presenetljiv način za gradnjo dobrih avtomobilskih cest. širna ozemlja na tej celini so iz same ilovice in jih doslej ni bilo mogoče odpreti prometu z modernim cestnim omrežjem, ker na stotine kilometrov da.leč ni nobenih kamnolomov, ki bi dajali za te ceste potrebni gradbeni material. Po drugi strani bi bil dovoz tega materiala od daleč zvezan z ogromnimi stroški, tako da bi postala gradnja cest nerentabilna. Zveza med iosestvi in naselji, ki ležijo daleč narazen, je obstojala do danes v naravnih Poteh, ki so se v ilovnatem terenu* v deževnem času spremenile seveda v skoraj neprehodno močvirje, v suhi letni dobi pa so hojo in vožnjo Po teh poteh ovirale spet o«ušene in strjene globoke kolovoznice. Iznajdljiva glava je prišla sedaj na imenitno idejo, da bi ilovnata tla sama izkoristili za zgradbo trdnih cest s postopkom, ki bi spominjal malo na žganje opeke. Skonstruiraj je prevozljš_ vo peč. ki se pomika počasi po namočenih in z valjem zglajenih tleh in ostavlja za seboj cestno progo s trdo površino ifz žgane ilovice Zato takšni varnostni ukrepi. Roka Lid-ž-a Jasuja je z močno z ato verigo pnkova-na k roki nekega čuvaja, kateremu so sporočili, da bo takoj ustreljen, če mu ujetnik zbeži. Znamenit vedeževalec. drht.vnk Aba Hana. ki je zanesljiv Sclassiejev pristaš. je vrhovni čuvaj ujetnika. dočim straži 300 izbranih, do zob oboroženih mož noč in dan dohode do ječe. Bodeča žica z električnimi svarim mi pripravami, visoke stene in dresirani pb. Večje težave za izvlečenje bi delal, če že hr>čemo govoriti o tem, kvečjemu kakšni spodnji tretji kočnik, ki ga imenujemo tudi zob modrosti-, ki ie zasidran v debelejšem koncu spodnje čeljusti. Se. veda pa ni za dobrega zobozdravnika, in takšni prihajajo pač v poštev, tudi takšen zob noben problem. AKO HOČETE DOBRO MILO potem uporabljajte HUBERTUS ki je izdelek slovenske industrije. »HUBERTUS« milo je priznano kot n a j b o I j še. ANEKDOTA »Vaše Veličanstvo je na glasu sovražnice moških , je dejal nekoč neki angleški diplomat švedski kraljici Kristini. Kraljica se je nasmehnila in odvrnila: ^Nasprotno je res. Ljubim meške, a ne zato, ker so moški, marveč zato, ker niso ženske. VSAK DAN ENA »Prijatelj, nič drugega mi ni ostalo kakor čast in to, kar sem utegnil prepisati na ime moie žene. OVart Hem<) H. Ei Werners 87 mr.Thorsien hoče bol! Ko so prišli na hodnik, so za trenutek neodločno obstaL. «ln kje je ?oba — » je vprašal Heinize. A Buzz ga je mahoma tako krčevito zgrabil za komolec, da mu je beseda zastala «Tamle — poglejte!* Poročevalec je razburjeno kazal na vrata Thorstenove sobe. In Heintze je videl-- Počasi, čisto počasi je nekdo pritiskal na kljuko — počasi in pri vidno. Vrata so se odprla na ozko režo. «Nekdo je v Thorstenovi sobi!» je zasopel šepnil Buzz- V naslednjem trenutku so se vrata spet zaprla. «Kaj pomeni to?j- Komisar je zmajal z glavo. «Tu nekaj ni v redu!» Komisar je hitro mignili spremljevalcem — nato pa po prstih stopil proti vratom in počakal, da sta ga Buzz in redar došla- Tedaj je odločno prijel za kljuko- Vrata so se neslišno odprla. V sobi je bila trda tema, a Buzz je že iskal stikala. Stropna sve. tiljka je zažarela. Heintze je razburjeno zastrmel v salon in počasi zmajal z glavo: «Žive duše ni videti —!» •»Nemara tam!e!» Poročevalec je pokazal na vrata, ki so menda vodila v sosednjo sobo. Komisar je odločno pokimail in se šepeta je obrnil k redarju: «Nadzorujte hodnik!» Redar je molče odšel na hodnik. Heintze in poročevalec sta se približala vratom in jih odprla. V naslednjem trenutku je razlila stropna svet H jk a svojo med^o I svetlobo po Thorstenovi spalnici. j «Arnster!» je kakor iz uma zatulil Buzz in planil proti možu, Id je stal 3 prekrižanimi rokami v ozadju sobe. «Arnster —?> je osupel ponovil komisar in krenil za njim. «Tak ta je tisti, ki ima Mr. Thorstena skritega?: Arnster je skrivil ustnice v zloben smehljaj. Pcčasa je prekimal. «Da — jaz h Nato se je, še vedno s smehljajem, obrnil k Buzzu: «Vra čast! Nisem mislil, da se boste rešili iz mojih vezi. • «Prihranite si svojo pohvalo!» mu je poročevalec jezno segel v besedo. «Ln vaše nesramno rezanje vas bo tudi še minilo. Vi--» Heintee mu je mahnil z roko- «Nikar! — Dajte najprvo meni, da si nekoliko izposodim tega gospoda! Kdo vraga ste prav za prav?» «Vprašani ste, kje je Mr- Thorsten •.je vzrojil poročevalec. Arnster je zazibal glavo sem in tja. «čujte — saj priznam, da so bile vaše šahovske poteze ti a v«»o noč spretne! A za tako neumnega me vendarle nikar ne imejte, gospod — kdo ste prav za prav?» Buzzu je malo manjkalo, da na pobesnel. A zbral se je in se s posmehljivo vljudnostjo prijel za klobuk: «Če vas tolikanj zanima — moje ime je Lytton E. Buzz iz Newyorka...» Amaterjev porogljivi smeh mu ni dal končati. «Poročevalec? Tudi prav!» Spet se je Heintze vtaknil v prepir. «Nu, dovoldte! Najbrž neveste, da imate opravka tudi s policijo!* *S policijo? Skoraj da sem si mislil!» Arnsterjev pogled je spet rletel k Buzzu- «Vsa čast — to ste res spretno napletli, vi — poročevalec!* Kratek, sovražen molk je zavladal. Nato je komisar vnovič iz_ pregovoril. «Po tem takem priznate, da ste spravni Mr. Thorstena v kraj — z Wessentinovo pomočjo?* Namenoma je vpletel to ime v razgovor, a poizkus mu je izipodletel. Arnster se je zagrohota'1- «V kraj sem ga spravil — hvala Bogu! Kar se pa Wessentina tiče, ga niikar ne vpletajte v svoj očenaš! Ta ni z vso reč jo v no-berš zvezi! Če že za vsako ceno hočete — prav, dokazi govorijo zoper mene- Saj vse priznam- Samo — kje je Thorst&a, vam ne povem. Zdaj še ne!» Spet je čudno pogledal Buzza. Heintze se je zamišljeno ugriznil v spodnjo ustnico.. «Tcrej je Wessentin res nedolžen? Potem si nikakor ne morem razložiti, zakaj se je sam obtožSl dejanja!* «Kaj vam je naitvezifl, seveda d« morem vedeti. Jaz sem tist«, ki je spravil Tliorstena v kraj — več vam nimam povedati!* Poročevalec je zmajal z glavo. Spet se mu je lena teorija razblinjala v nič. ZNIŽANE CENE dvokoles otrošKAh igrač-nih. invalidskih vozičkov, prevoznih trlcikljev. motorjev tivalnib strojev. Cenila trankoi »TRIBUNA« b. BAT J ItiL, tovarna tlvokoiee in otroških vozičkov LJUBLJANA Kariovška cesta štev 4 Kokošje, pur je. gosje. račje, navadno. 9 rojeno čiščeno in čohano Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko Dobavlja se v vsak] množim Jr*"«!^ £• Vajsla, Čakovec fi^^^SŽš^SP Telefon štev 59, 60, 8. * "r7. , Tr k?—. ' * CENE PERJA ZELO ZNT2ANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. KI JIH DOBTTF RRRZPLACNO! SVEŽE BLAGO, POVSEM ZRELA. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. RAZGLAS. Lastniki spomenikov NA POKOPALIŠČU PRI SV. KRIŠTOFU V LJUBLJANI se opozarjajo, da odstranijo spomenike v roku 14 dni od dneva tega razglasa, sicer zanje uprava pokopališča in mestna občina ne bosta odgovarjali. — Spomenike v določenem roku se sme odpeljati samo s posebnim potrdilom upravitel ja pokopališča pri Sv. Križa, g. Legata. — Uprava pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani, 3. novembra 1935. tu ttapreMe t za domači kotiček JE edino dvorovna EKORD PEČ. Dobiva se povsod. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK ! Zepfiir d. d. Tvornica peči, subotica Samoprodaje: Ljubljana: JOS. ZALTA IN CO. Celje: D. RAKUSCH Maribor: ŽELEZNINA LOTZ Ptuj: ANTON BRENČIČ. felefoD 2 ® premog drva in karbo- p a k e t r »V. SCHUMI Dolenjska cesta Ohamenete žuželke v Arktidi Na obali reke Mpzne, ki se izliva v Severno Ledeeio morje, je neka ruska odprava odkrila ostanke okamenelih žuželk, o katerih menijo, da so 6tare milijone let. Teh okamenin je tolikof da bi z njimi lahko napolnili poseben muzej. Našli so neke vrste kobilic, kačje pastirje in čudne majhne hrošče kakršnih doslej niso poznali O-dpremSi bodo acvo ekspedicijo v te kraje, da jih natančneje preišče. Omenovl zadnji dnevi Podrobnosti o izsleditvi razbojnika Oracrze — Izdal ga je njegov pajdaš nova LJUDSKA KUHINJA LJUBLJANA — VOŠNJAKOVA UL. 4. Vam nudi: kosilo: zsk. juho. gov. meso, pečenko ali močnato, dve razni prikuhi in kruh za . . Din 4.—, 6.—, 8.— Večerjo za Din 4.—, 5.—. Palačinke kom Din 1.—. Abonenti dnevno S—10 Din. — Ob vsakem dnevnem času: toplo mleko vel. Din 1.—, kava Din 1.50—, čaj, kakav, čokolada Din 2.—. — Po naročilu vsakovrstna mlečna jedila! Kosilo od 11. do 15., večerja od 18—21 ure. prodamo ali oddamo takoj v najem TRGOVINO IN GOSTILNO V VIŠNJIGORI — 20 KORAKOV OD POSTAJE. — Ponudbe na Aloma Company d. z. o. z. — Ljubljana — Aleksandrova c. 2-1. angleškega en češkega suksta S BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA m V zadnjem času smo izplačali cele zavarovane vsote med drugimi tudi po smrti sledečih članov: Sernec Franc, Ruše pri Mariboru, špendel Alojzija, Maribor, Tržaška c. Urankar Jožef, Vodice p. Moravče. Novak Ivan, Zagreb. Krajiška ul. 23II. Arhar Rudolf, Ljubljana., Kolodvorska ul. 8,1. Cvan Mihael, Tcšova 10. p. Vransko. Stupan Frančiška, Maribor, Meljska 19. (nezgoda'. Logar Josip, Planina pri Rakeku 97. Dobrin Ana, Tržič, Dolinska c. žunko Munigunda, Selnica ob Dravi. Ledenik Marija, Kamnica 38 . Maček Avgust, Dol. Logatec 156. Pavčič Marija, Ljubljana. Smoletova 13. Skočir Jula, Ljubljana, Staničeva 15. Zadnjič opominiamo vse tiste, ki so rojeni leta: 1856, 1861, 1866. 1871. 1876. 1881. 1886. 1896, 1901, 1906. 3 911. 1921, 1926. pristopite v »Karitasc takoj, ker pozneje bo za Vas zavarovanje mnogo dražje. »KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnic * — »KARITAS«, Maribor, Orožnova 8. Celje, 2. novembra. O izsleditvi in samomoru razbojnika Fnfica Omerze na Prnovem pri Veliki Pi-reJfci smo izvedeli še naslednje podrobnosti: T^dnje ure nevarnega razbojnike V četrtek je prinesel neki kmečki lant s Frnovega na orožnisko postajo na Dobrni listek, ki ea ]e bil napisal in lantu izročil neki Omerzov pajdaš. Na listku je bilo napisano. da se skriva Franc Omerza na samotnem kozolcu na Prnovem Vodja dobrn-ske orožr.iške postaje podnarednik Štepan-čič in orožniška kaplarja Franc Zupane in Danilo Cuk so takoj krenili na Prnovo in obvestili vodjo žalske orožniške postaje, da se v njenem rejonu skriva sumljiv moški. Ko je prispela patrulja v Veliko Pirešico. je naročila posestniku Ivanu Štefančiču, naj pogleda, ali je na njegovem kozolcu neznan človek, in če ga tam ne najde, naj pogleda še na kozolec svojega soseda Franca Cretni-ka. štetančič ni našel nikogar na svoji zgradbi , zato je stopil še na Čretnikovo. Orožniki so med tem takoj obkolili ta kozolec in se skrili za drevesi. Ko je nrišel štefančič na sosedov kozolec, se je s sena nenadno dvignil neznan moški ln zaklical: »Kaj iščete tukaj?< Stefančič ie v smislu navodil orožnikov odgovoril, da je izgubil svoje vile, in je vprašal neznanca, kaj dela gori in odkod ima dovoljenje, da spi na tem prostoru. Lastnik zgradbe Čret-nik je cul to prerekanje. Stopil je pod kozolec in vprašal, kdo je gori. Neznanec se je oblekel, pograbil samokres, ki ga je imel pri sebi, in šel z orožjem v roki s kozolca. Neznanec — bil je Franc Omerza — je bil kmalu na tleh. Takoj ga je opazil kaplar Danilo Cuk, ki je bil v zaklonu za drevesom. 15 korakov oddaljen od Omerze, in ga pozval: »V imenu zakona stoj, roke kvišku!« Omerza se je naglo skril pod kozolec in stopil na drugi, severni strani izpod zgradbe. Tu ga je zagledal kaplar Franc Župane z Ljubnega, ki je začasno v Dobrni v službi, in ga tudi pozval, naj obstoji. Zupane je stal v zaklonu, oddaljenem 11 korakov od Omerze. Omerza se je okrenil proti Župancu in ustrelil s samokresom nanj", a ga ni zadel. Župane je nato s puško oddal štiri strele na Omerzo in ga zadel v levi nadlaket. V tem trenutku je Omerza drugič naperil samokres proti Župancu in sprožil, a roka mu je omahnila in ustrelil je v zemljo pod seboj. Omerza je nato z levico jx>-gratil samokres, ki mu je padel iz desnice ter začel bežati in streljati okrog sebe. Orožnika Zupane in Čuk sta hitela za Omerzo in oddala vsak po en strel, a nista zadala. Na pomoč je prihilel nasproti neki moški, hoteč Omerzo prijeti. Ko ie prišel v bližino kakih 4 m do Omerze, je ta trikrat ustrelil proti njemu, a ca ni zadel, ker so inu že pojemale moči. Ko sta prihitela orožnika že v bližino 5 — <3 m do Omerze. je ta, videč, da je izcubljen, naperil samokres z levico proti svoji glavi in se ustrelil. Nato se je o potekel še nekaj korakov in se zgrudil pod neko jablanb. Župane mu je s po-niočio drugih ljudi obvezal rano. Omerza :e po preteku '20 minut izdihnil. Ko je bila tragedija že končana, je prispela orožniška patrulja iz Žalca. Bila je še priča Oinerzove smrti. Omerzovo truplo so prenesli v mrtvašnico na pokopališču v Galiciji pri Celju. Raztelešeni 2 in identifikacija V petek ob 13. se je odpeljala iz Celja v Gaiicijo -orlna komisija s celjskim gasilskim avtomobilom- Komisijo je vodil preiskovalni sodnik e- Kraut. zapisnikar je bil avskul-tant g- Colarič. zdravnika gg. dr. Podpečan in dr? Strnad. Pridružil pa se je še komandir celjskega orožniškega voda podporočnik g. Jaukovie. S seboj so vzeli v spreunlvu jetniškega paznika Omerzovega brata lože-ta. ki odslužil je zdaj v celjskih zaporih kazen. ker je bil oleojen zaradi tatvin, izvršenih v družbi z bratom Francem v brežiškem srezu. V mrtvašnici v Galiciji so najprej identificirali mrtveca. Jože Omerza ni takoj spo- j znal svojega brata Franca. Dejal Je. da ga že več kakor leto dni ni videl, a da ima mrtvec take la«e kakor njegov brat. Na vprašanje sodnika c Krauta- po kakšnem znamenju bi spoznal svojeca brata, je Jože povedal, da se je nj^irov brat lani pri padcu s kole-a poškodoval na levem kolenu in da ima lam brazgotino. Ko mu ie nato vodja dobrn.-ke orožniške postaje g. Stepan-čič pokazal pri mrtvem Onterzi najdeno fotografijo. na knteri je bi| Omerza slikan z neko Elzo iz Avstrije, katera ime je tudi na Omerzovem prstanu vgravirano. je Jože takoj spoznal svojega brata. Ko so mu še pokazali brazgotino na levom kolenu, je potrdil, da je to njegov trat. Jože je bil pri tem popolnoma miren. Zatem je sledilo raztelešen je trupla. Krogla iz orožnikove puške je pre-^trelHa Omer-zi mišice na desnem nadlaktu, krogla iz samokresa pa je šla skozi možgane in izstopila za desnim ušesom. Omerza je bil zelo suh in izstradan. Pokopali so ga da-np- opoldne v Galiciji. Še druge podrobnosti Franc Omerza se je že več dni zadrževal na Prnovem in na Gornji Ponikvi. Nasproti kmetom je bil obziren in se ie izdajal za brezposelnega. Prosil je pri njih za hrano, ki jo je tudi zmerom dobil. V ponedeljek je prišel k neki kmetici na Prnovem i.i prosil za toplo mleko. Kmetica mu jp odgovorila, da ima samo sirovo mleko. Omerza jo je nato prosil, naj mu mleko skuha, kar je kmetica tudi storila. V hiši je bilo več ijudi. Na opazko nekega posestnika, da so taki mladi ljudje brez posla, je Omerza odvrnil: >Dela nam dajte' Omerzo so videli tudi v družbi z neznano mlajšo žensko. Njeeov pajdaš, ki je hodil z njim, je v četrtek izginil. V noči na četrtek sta oba vdrla v šolsko poslopje na Prnovem in stikala po sobah, a nista ničesar našla. Dogovorila sta se, da pojdeta v četrtek zvečer v Gotovlje pri Žalcu, kjer bi napadla in izropala župnika. Usoda pa je hotela, da Omeiza ni prišel živ k župniku v Gotovlje, pač pa mrtev k župniku v Galiciji. Omerza se je vrnil na kozolec v četrtek o1) 6. zjutraj in je ob 15., ko so prišli orožniki, še spal. Ogenj v ameriški Kakor poročajo vz Los Angelesa. so nastali v gozdovih in prerijah v okoli-ci t.eg-a meeta velikanski požari. Požar je zajel 47 kaznjencev, ki so bili zap<«s;eni z gradnjo neke ceste, in mnogo pastirjev, ki so s svojimi čredami bežali pred ognjem. Re-ššime kolone, ki so opremljene s plinskimi maskami, skušajo pomagati ogrožene em. Ogenj se je razširil do samega mesta, Ki je zavito v ogiromne oblake prahu in dima. Doslej je z>gore>!o že nad sto stanovanjskih in lruiksu'zaiih hiš na periferiji mesta, v predelu elegartu na Francoskem je težko obolel otrok revnih staršev. Zdravniki so motovili otroško paraliz^- Eno samo sredstvo bi ga še lahko rešilo in to je bil serum, ki bi gra lahko dobili z gotovostjo samo v nekem strasbourškem laboratoriju. Zdravniki so to ugotovili pb 15.. serum pa bi moral biti na mestu najpozneje o£> 18. V najvišji sili se je javil obupanim staršem mlad letalec iz Beiforta po imenu Robert Rhen. češ da je pripravljen na takojšen p.-jlet v Strasbourg. Tako je tudi storil in bila je to prava tekma s 6mrtjo- Prišel je 6 serumom še tako za ča«a nazaj, da so utegnili zdravniki izvršiti operacijo, ki je otroka rešila. Pregrada ob Albertovem jezeru Belgijska čn egiptovska vlada sta ee sporazumeli zaradi zgraditve dolinske pregrade ob Albertovem jezeru. Voda, ki jo bodo zajezdi, ho rabila za namakanje neobdelanih ozemelj v Južnem Egiptu. Sporazum med obema vladama bodo v kratkem izpopolnili v Bruslju, kjer bodo do1očili odškodnino, ki jo dobi Belgijski Kongo. Prekrasne kodre dobite čez noč brez železa za onduliranje z litionom »ISOLDE« in kodre lkama »FEMINA«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčena. Isolde Din 25.—, kodralka Din 8.—. ZA K.VST LAS in proti prhljaju je nadkriljiv BALSAM Din 35.— Specialitete Schroder-Schenke se dobivajo pri parfimeriji i-Omnia« oddelek J/5 Zagreb. Gimrtuličeva 8-1 kat. — Poštnina pri plačilu vnaprej Din 7.—, po povzetju Din 14.—. Zahtevajte brezplačno veliki ilustrovani katalog:! CENE MALIM OGLASOM Po 50 par zix besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 'i. — za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutrac |>Stt m odgovor, priložite 3« v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanfa, ticoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Beseda 1 Cln davek ? Dm r« šifrr, al> dajani« nash ^ a 5 Din Naimaniši foese'i 17 O'o Danes vsi ▼ staro. znano gostilno k »Paniu«. Vegova al. 10. E<» prvov^tne loma če kr vavico U) pečenice. loči »e priznan" oajbol;š; lolenj sk. ,-viček 't; fina Uajer Rkii naravna sortirana vina. dobavlj-na iirekmo od vinogradnikov Toči se tudi fini ootelu. al' večjih restavracija tise sprejme v večji lot-el Nastop :č>.X! 35 Ponudbe pod »Prvovrstna« na "gl. odd. Jutra. 24249 1 Urarskega pomočnika Pozor! Gostilna Rozman (pri Jer-Dc u! 3v. Petra c. 85 toči najboljšo Portugalk' iz Bamberg ove graščine. Vsaki soboto in nedelio Zborna kolin«. •31257-1S Danes vsi na Vič na novo otvoritev. Pristna vina in dobra jedila. Godba s plesom v.iko nedeljo. C-enjene goste vabimo na obilen obisk Priporočata se Minka in Tone Miklič. -34602-18 A> (U I t&r- Beseda 1 Din davek ' P«n. in šifro ali laianif aslova 5 Din. Natmanišl -nesek 17 Din Zastopnike la obročno prodajo naših posnemalnikov brzoparil-nikov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na: »Persons« Ljubljana. poštni predal 807. 276-1 Krojaški mojstri dobe v izdelavo cenejše konfekcijske raglane. Nagi 'v v vseb poslovalnicah J:,l.r» 24214 1 Boljšo gospodinjo izobraženo, skromno, brez otrok iščem k sodavičar-»kemu podjetju. Ponudbe na »gl. odd. Jutra pod »Sodavičar«. 24127-1 zanesljivega. z lastn'm orodjem ne pod 2.5 let *ta rega *p-ejmem Naslov v vseh posl. Jutra. 342.53-1 Sobarica ki razume nekoliko meščanske kuhe. mlada, čedne postave in prijetne zunanjosti. se sprejme Dri •Minskemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd Jutra ood šifro »Suh dom« 24273-1 Pletilje in navijalko iščemo za stalno delo. — Tvrdka K Soes. Ljubljana, Mestni trg. 34060-1 Kuharica srednje starosti. zmožna pospravljanja sob. dobi mesto k samostojni 'ospej. Ponudbe na Anton Cvt-n ke!. S-v. Peter. Savinjska dolina. -34235-1 Trgov. r»omočnik dobro izvežb.m trg. z meš. blagom se sprejme. Oni ki je vajen tudi vodstva ve likoproda.ie tobaka ima predno-t. Pismene ponudbe na ogl. odd Tutra ood značko: »Izvežban«. 34260-1 "'dar ili tesar s>e išče za »talno. ki je solidnega trezn-ga in prikup ljivega značaja reprezen tativen in inteligenten Po možnosti, ia bi 'me! teh n'ško šoln Dipise na podr. Jutra Maribor pod »Samec« 24330-l Ruda rskefra paznika (SteigerJ z rudarsko šolo in poleg dovršene šole z najmanjšo prakso 5 let v strmih in ozkih premogov nih slojih, sposoben za sa mostoino vodstvo podietia. za takojšen nastop, sprejme večje rudarsko podietje v Sloveniji, ponudbe pod »-H1-S71« na Public-itas Zagreb 34348-1 Slaščičarja z lastnim orodjem in koncesijo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soudeležba«. 2S887-1 Več krojaških mojstrov za st-alno delo na dom do. hro izdelavo po meri. kakor tudi z« ko-nfekcijo sprejmemo takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 24311-1 Hišnika - šoferja ki bi umel nekaj vrtnarstva se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: H.š.V. 24382-1 Nameščence (ke) s sedežem v svojem kraju po celi državi sprej memo za zbiranje raznih podatkov. Ponudbe na cgl. odd. Jutra ped »Dohodek«. 24364-1 Služkinja samostojna Kuharica, ki govori nemško ali itali jansko. dob! službo. Na. slov v vieh poslovalnicah Jutra. 24428-1 Boljša kuharica samostojna spretua. za vsa hišna iela iob: mesto s 15. novembrom. Resljeva 31/1. desno. 344117 1 Služkinjo ki zna kuhati m opravljati vsa hišna dela. iščem za takoj. Pismene ponudbe pod »Samostoi na kuharico« na cgl. oddelek Jutra. 24414-1 Poštena postrežnica želi zaposlenje. °onudbe na ogl odd. Jutra ood šifro »Skrbna« -34322-2 Postrežnica vešča vsesa dela. kuhe in nemščine išče 6luž be. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 50« 24377-2 Šelezninar s prakso, spreten prodajalec dobi mesto. Po-z zahtevo plače, prepisi spričeval, na ogl. od delek Jutra pod »Ljubljana 5.c< 24420-1 Postrežnico z dobrimi spričevali, natančno sprejmem za dopoldanske ure. Vpra šati med 10. in 12. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24365-1 Hlapec priden, pošten in zvest z letnimi spričevali, dobi stalno službo, šterk. restavrater, hotel Union Ljubljana. 24360-1 Samostojno kuharico veščo vseh hišnih del prijateljico otrok, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Ju+ra. 24390-1 Vzgojiteljico z znanjrm nemščine, iščem k dvraia otrokoma od 8—12 in 2—6 Pismene ponudbe z navedbo plače pod »Vestna in točna« na osi. odd. Jutra. 24413-1 Delo dobijo brezposelne ali slabo zapo-slene šivilje, vezilje, pletilje. Pismene prijave s po-iatki strokovne in šolske izobrazbe, učenja, delovanja. starosti in stanovanja na naslov- Zvezo lelitve d»la ženske cbrti v t.iub-1 ja ni. 2M41S-1 Kuharica srednje starosti, zmožna pospravljanja sob, vešča gospodarstva, se sprejme k samostojni gospe j Ponudbe na Anton Cven-kel, Sv. Peter, Savinjska dolma. 24235-1 Kontoristinjo zmožno v hrvatski m nemški korespondenci, stenocraiiji in strojepls ju sprejmem za Ljubljano. Oferte z zahtevki plače pcKl »Perfektna kontoristin.ia« na ogl. odd. Jutra. 24424-1 G. Th. Rotman: ŽMf eitjg Jakca Takca Nesreča pride malokdaj sama. Oče, ki je videl padec svojega ljubčka, je mahoma pozabi! vso jezo in tolikanj prestrašil, da .je še sam strmoglavil dol. Vendar se je ujel za strešni Sleb in ob-viseL A kaj mu je pomagalo, ko se n; mogel pognati nazaj! Na srečo je segla skozi okno v drugem nadstropju četvo-rika krepkih rok, ki ga je zgrabila za noge. Toda nihče ni vedel, kaj bi bilo zdaj storiti. Kontoristinja absolventinja trg. šole s prakse dobi nameščen je. Ponudbe pod -»Ka^ulan-tinja« na ogl. odd. -Ju tra. 244211 Tehnik dobi službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik«. 24157-! mmrnmš Vsak. beseda 50 oar. davek Din. ca dajanje naslova 5 Din. oaimaniši tneod »Dobra kuharica« 24,269-2 Dekle pridna in poštena vešča kuhe in druffih gosp del išče službe. Ponudbe na oarl. odd. Jutra pod »Dekle« 243352 Šivilja za pl-ašče in obleke srre šivat na dom Ponudbe na odd. Jutra pod »Do 3431-5-2 Uradnik les. indust. vešč vsen manipulacij, dobei računal in kalku-lant. z večletno prakso, pošten, želi namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24416-2 Ključavničar pošten, dela zmožen, išče službe pri dobrem mojstru ali v tovarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv po. močnik«. 24422-2 Trgovski pomočnik mlad. špecerist. galanterist in zelezninar. želi službo, z iobrimi spričevali event. tudi za skladiščnika ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z malim zadovoljen«. 24372-2 Službo skladiščnika sluge ail kal sličnega. sprejme 35 let star moški. Položi tudi kavcijo. Ponudbe pod »Točen in vesten« na ogl. odd. Jutra. 2444-4-2 prodam Beseda 1 Din, davek 5 Din, z Šifro ali dajanje nasK va 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Hubertu s nepremočljiv, moški ln domski 350.- [>iu otroški s kapuco 145. Din. treneh coath. '.mpregniran samo 430. Din. Dum parce od Din 4(8. naprej. dobite pri PRESKERJU, Sv petra cesta 14. 3:a Stavbeni materijal že rabljen, vseh vrst. poceni naprodaj na stavbišču Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Miklošičeva c. •34.195-6 Trieder 6X skoro nov. ceno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24185-6 Pisarniška oprema kompletna, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo pohištvo«. 34074-6 Trocevko prodam Suhlska Hamerless. precizno orožje. kal. 16 X8 JR 57. Rasanztorpedo kakor nov. 4000 Din. Da našnja dobavna cena &i00 in HeliarvitrKales daljnogled i X IJiOO Din Ponudbe pod »Suhlska trocevka« na ogl. odd. Jutra. 34036-6 Prodajalka res prava moč, izvohana v vseh panogah tr g~>vine, pridna, poštena, zdrava in prijetnega na. stopa, želi nameščenla v mestu ali na deželi. Ceni. dopise na ogl. odd. Jutra pod ^Agilns*. 24446-2 Trgovski nomočnik vojaščine prost, zmožen v vseh poklicih trgovske stroke, želi mesto službe v vsakem kraju. Naslo-v v vseh poslovalnicah Jutra. 24430-2 Ufliette« f Cp ) Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbo pod šifro »Mešano blago« na ogl. odd. Jutra. 24250-44 16-letni mladenič zdrav, priden in pripraven se želi izučiti gostilniške ali kavarniške obrti v boljšem hotelu ozir. kavarni. Naslov v vseh posl. Jutra. 33788-44 Učenec kmečkih staršev se sprejme v trgovino na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmečki starši«. 24276-14 Fant ki je dovršil ljudsko šolo z dobrim šolskim spri čevalom, in iz poštene hiše. želi takoj vstopiti v učenje v trgovino mešanega blaga Rudolf Strmeckij, Bizeljsko. 24371-44 Salon Hity spretno šiviljsko 34475-44 Hmeljevke ln debelejše droge iz planinskega gosto raščeneo-trebno. Ponudbe podružnici Jutra Celje pod: »Bodočnost zasigurana«. 24135-3 Beseda 1 Din. davek ? DJn za §ifro al) daianje naslova S Din. Najmanjši snesek 17 Din. Francoščina in nemščina privatni pouk (tudi pomožni srednješolcem) daje Aneta Potočnik, strokovno diplomirana. Cena zmerna. Mnogoletna učna praksa. Beethovnova nlica 15. visoko prit!ičj,e-v sredi. 34291-4 Akademik instruira za hrano vse pred mete klasične in reoilne gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Napredek« 24277-4 Francoski otroški vrtec pod strokovnim vodstvom, od 9—12 dnevno Istotam konverzacijški tečaji v skupinah ta šolske mladi no io odrasle posameznike v francošMii i angleščini. Fflgnerjeva ul. '7 pritličje. Informacije od 9—IS rn 18-20. 34305-4 Ponavljalne ure za lijake, strokovno nadzorstvo. pouk v jezikih. Strossmajerjeva 4, I. desno. 2«66-i Moško suknjo in gramofon prodam, Kladezna 24. 24387-6 Sadno drevje vsled preselitve drevesnice, nudim po znižanih cenah M. Maretič, Ljubljana. Cesta v Rožno dolino 44. 1»362-6 Biedermayer omaro čaše. svilene zavese prodam. Studentovska ul. št. 3 11. 24359-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din za iifro aH daianje naslova Din. Najmanjil cnesek 17 Din. Staro lito železo (strojno) plačam 95. para za kg. Livarna Smole. Dobrova pri Ljubljani. Tel. 3S-34 34155-7 Zlato sta.ro, lomi j ene ln zlat« predmete, srebrne krone, kupujem po najvišjih cenan. F. Čuden, Frešer-nova 1. 23776-7 30.000 palic za metle kupimo. Ponudbe pod šifro: »Serijozen« na ogl. odd. Jutra. 24358-7 Briljantne uhane samo večje, čiste in antični. lepi nakit kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 3^1i2«. 34-364 7 Star svinec kupimo. Ponudbe na fnt^r-reklam d. d. Zagreb. Ma-sarvkova 26. pod br. 131/ A-58. 3i26'!-7 Rabljena kolesa damska in moška, šivalne stroje, otroške vozičke in druge predmete. poc<-ni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). Prehrana desrtla t Din la»ek ' Cm. ta Šifro ali daianje naslov« 5 Din NatmaniSi mesek 17 Din Halo! Halo! Abonente sprejmem na dobro domačo ln dije-tično hrano. Kosilo, večerja 8. 10 14 Din. Igriška ulica 3. Vegetarijanska kuhinja. 24386-14 Spalnico skoro novo ln kuhinjsko opravo popolnoma novo po ugodni ceni prodam. Poizve se med 12. ln 14. uro Janševa 1. pritličje. 24396-12 Ognja varno blagajno večjo rabi 1 eno rabimo. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« na ogl. odd. Jutra. 24352-7 beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali daianje aslova i Jia. Najmanjši zne-ek 17 Din Predam dekliške zimske obleke, šolske halje pod lastno ceno. Stritarjeva 7/III. 24:67-18 Perzijanski plašč nov pod ceno naprodaj. Naslov v vseh [»oslovalni-i>ah Jutra. 34S40-U3 Ventilator za 150 voltov 30>'30 že rabljen, kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra nod »Ventilator«. 24403-7 Kožušček kratek s kožuhovina-stim ovratnikom in toplo podlogo, malo rabljen poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24333-13 Plašček (pele) bel, dobro ohranjen, za 2—3 leta starega, kupim. Naslo-v v vseb poslovalnica! Jutra. 2W>4-7 Mizarsko in ključavn. orodje četudi v slabšem sta.n;u, kupi Mat.ko Maretič, Ljubljana, Gosposvetska ces*a 5. 34344-7 Jelševe in topolove deske 30 mm debeline, parjene, kupim. Ponudbe pod »Par-jeno« na ogl. odd. Jutra. 24433-7 Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje ln prodaja po najkulant-nejših dnevnih cenah m vsako množino Justin GustlnčlJ, Maribor. Tattenbachova ul. 14. 255-7 Kislo zelje repo ,novo, prvovrstno io cele glave za sarme v sodčkih dobavlja po brezkon kurenčni ceni Gustav Er-klavec Ljubljana. Kodeljevo 10. telefon 35-91. 240-33 Suhe gobe kupuje po najvišji ceni ln vsako množino tvrdka A. Nachbar, Radeče pn Zid. mostu. 23203-33 Kostanj jedilni lep in zdrav, nudi najceneje Artur Nachbar. Radeče pri Zid mostu. • 33202-33 Pozor! Izdelujem pristne kranjske klobas«, razpošiljam vsako množino se priporočam cenjenim odjemalcem. • Zaloška cesta št 10 Ljubljana Fister Franc. 2*281-33 Prodam voz (talsel) za lahek par po zelo ugodni ceni. Skra-ba, črna va.s 31. 24393 6 Elipsograf nov. poceni naprodaj. Re-flektanti. pošljite ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elipso grafe. 34332-6 Lutzovo peč skoraj novo, poceni prodam. Inkret. Karunova, 10. 24425-6 Stelaže, omare, pulte za špecerijo in d°likate»o. in druge predmete poceni prodom. Ptnml. Gradišče 4. telefon 32-02. 34C84-6 Gramofon (kovčeg) s ploščami, naprodaj po ngodni ceni. Pod-milščakova ul. 49. J. H. 24390-6 Krzneno .jopico (Fohlen) brezhibno, po ceni prodam. Rimska 7. vrata 1. 24427-6 Kompletno ključavničarsko orodje. rahlieno. poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24438-6 INSFR^A.i V „JUTRU" Kislo zelje, repo sarmo prvovrstno po brezkonkurenčni ceni vsake množine dobavlja Homan Ljubljana Sv. Petra c. 81, tel. 35—39. 24450 33 Avt0,*Hdto Besedi 1 Din. lavek 1 Din. za Šifro ali daianje ia*lova Din. Najmanjši inesek 17 Din Motorno kolo dobro ohranjeno s prikolico znamke Harley 1OO0 cm3, prodam. Tajner, Črnomelj. 24256-10 Nov avto 4 sedežen, zaprt, angleške znamke Moriš prodam Cena Din. 35.000. Kusterle Franc, Dobrava-Vintgat. 3fcJ31-10 »Chevrolet« auto 4 cilinderski 5 sedežen. v popolnoma dobrem stanju, zamenjam za motorno kolo. Fiihrer. Misli-nje. 34256-10 Fiat avto zaprt prodam po nizki ceni. Ogleda se Celovška c. 4S pri Vincek. 24295 10 RBTiSPTIip Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Radio znamke »Philips« čtirice-ven proda za Din 3.000.-Ivan Koritnik Smarjeto 31. pri Celju. 24332-9 Beseda 1 Din. davek " Din. za Mfro ali dajanje iaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din- Pletilni stroj znamke Pop št. 8. naprodaj. Naslo-v v vseh poslo-vjlvcah Jutri. 242', 6-29 Stroj za mešanje betona, (Beton-miseher) dobro ohranjen, na bencinski poson. event. kombiniran z dvigalom, ku pi.m. Ponudbe pod šifro »V dobrem stanju« na ogl. odd. Jutra. 24352-29 Poravnave konkurze plačanja d o l g o v v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hna-niJ. knjižice, davčne zadeve, revizije bilance in vse druge trgovsko-go^[>o- Elecantno spalnico darske posle izvede in zve- " . , deniška mnenj z orehove korenine po današnji modi, prodam. Sprejmem vsa naročila od eno-ta-vnega do najfinejfecra izdelka notwnje opreme. — Sr»reim« hr.oštni predal (ni več Kom"nskeira ul '7\ Za pi-smon odgovor znamke. 243-vl-17 Posojilo 100.000 Din iščem na prvo mesto vknjižbe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24401-16 Absolviran jurist išče posojilo v znesku 6.000 Din proti odličnemu poroštvu in dobrim obrestlm. Rabi takoj. »Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Kakršnakoli obveza«. 24433-16 Elektromotor okoli 50—60 KW z ca 1000 obratov. 220/:i80 voltov 50 per. vzamem v najem proti dobri najemnini in garanciji. Ponudbe s točnšm opisom Inž. M. Kompanjcu, Beograd, pošt. fah K6. 1,-1250-29 Bwfa 1 Din. davek 1 Din za «fro ali daianle -i»«lnva 5 Din NaimanjSi tnesek 17 Din Pohištvo od enostavne?® do najfinejšega izdelka po lastnih i ali danih načrtih dobavi zna.no mizarsko podjetje proti hranilnim knjižicam Mestne hranilnic* ljublian »ke. Dopise pod »Najsolid-nejša postrežba« na ogl. odd. Jutra. Ureditev dolgov potom »odnih in izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zade vab in vseh drugih trgov sko-obrtnih po»lih Stroko* ne kn jigo-vdske revizije, »estavs In ip^obaciia 7. Telefon 38-18. bilanc. Preskrba kreditoT. nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranja istih. Vsi oo«H kmečke zaščite. Edina koncesijonrran« komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka aliea 260-1« Vložne kn.jižice Meetne hranilnice na zneske vsake v-išine kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Proti gotovini«. 34041-16 Posojilo dobijo državni . in samo-upiavni uradniki ter upokojenci na petletno amortizacijo brez porokov, proti administrativni zabrani na plačo. Posel obavlja solidna banka, točno in korektno. Pismena vprašanja na: Poverjeni-štvo Gradj-dion. štedione Daruvar. Ljubljana. Tyrševa c. 55. Za odgovor znamko Din. 3 •34402--6 Vlogo 5.600 dinarjev celjske ha-novin^ke hranilnice, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na podružnioc Jutra v Helju po-1 »Izplačilo ta koj«. 24451-16 Hr?»ni'ne vlo^e na knjižice se plasirajo ugodno. Pojasnila: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 7, II- nad. 24160-16 Posojila po us-odnih po•"£.).nt-na stavba, z lepimi lokali, ki dokazano dt-bno pros(«?-riraio. in več komfortn:o stanovanj, visoko rentabilna. iz družinskih razlogov takoj naprodaj. Ponudbe jo poslati nn podružnico Jutra v Mariboru pod šiiro »Trgovska hiša«. 34462-20 Podjetniki pozor! Prodam ali oddam v najem večjo novo stavbo z modno močjo v industrijskem kraju ob železnici blizu Ljubljane. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Izvanredna prilika« 34321-30 Objekt primeren za mizarstvo aH industrijo, zazidana ploskev 24't m-, v predmestju Ljubljane. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od »Industrija« 34327-20 Pozor mizarji! Tščem dTO7„abnika z 10.000 Din v gotovi.ni, lepa delavnica in stroji na ele.ktriko na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Beseda 1 Din. Ia»ek ? P i. ta Mfro aH daiani» naslova 5 Din. NaimaniSi znesek 17 Din. Vila zelo lepa, 4 stanovanja s krasmo urejenim vrtom v Ljubljani, naprodaj po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34196-20 Stroj za cu^in.le žime. popolnoma nov. ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jut-a. 24355-29 Čevljarji pozor! Novi Diirkop Cy1inder poceni naproiiaj pri A.B.C., Medvedova 8. poleg gorenjskega kolodvora. 2«74--39 Pletilni stroj št. 8'100 »pop«, po najnižji ceni produ Marica Popovič. Celje. Polule št. 4. 24452 29 Ford limnzino 4 cll.. 4 vrata, voženo 22.000 km. prodam. 21-rovnik. • Ljubljana. Tavčarjeva 6. 24388-10 fimnmm Beseda I Din, 'la vek 3 Dla, za iifro ail dajanje -aslova i Din. Najtnir:ši znesek 17 Dio Zaloga pohištva Gospodaisie zadruge ml-zaisji»h nujstrov v Lju oljarn. Vegova ul. 6.. Spamlce U mehiega iesa jperane, v moderni izdelavi. prvovrstne orehove, polltirane, velika izbira kuhinjske oprtme. sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča n iročlla. — Cene zmerne, delo solidno. točna pstreži.a. 23334 12 Pozor! PohiŠtVO ,Sava* Največja lzbera vsako vrstnega pohištva - so o nih in kuhinjskih opra-Izvršujemo vsa mizarski dela po konkurenčnil cenah. Spalnice . . . 1600 Din omare .... 400 » postelje . . 150 » kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 > kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki 60 » madracl 220 » žični vložki 90 » otročji madraci 140 > Dobi se tudi na obroke. Se priporoma: MIZARSTVO »SAVA. Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. _ 4 Vzamemo tiraoilne knjižice Mestne hranilnice. 21301-12 Moderno spalnico in kuhin jo prodam po najnižjih eenah. Bergant Anton, mizar. Dravlje 55. U317-13 Opremo mlina in tovarne konapnine izven pogona, iščem. Točne ponudb; na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«. 34146-20 Ena ali dve parceli sredi mesta ob prometni cesti, kjer je mogoče postaviti veliko trgovsko hišo ali hišo z velikimi trgovskimi lokali ali stanovanji. Parcela je na pročelju široka a tudi tako gleboka, da se na njej lahko zgradi vellKa dvoriščna stavba. Kdor ne bi hotel takoj graditi. lahko renovira. porablja ali daje v naiem na parceli obstoječo sta. rejšo zgradbo. Ponudbe pod šifro: r-Redka prilika srždl Ljubljane.« 24343-20 Kupim hiši s pekarsko obrtjo, v bližini Celja ali Maribora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarija«. 34006- 3TI Preskrba kreditov in gotovine na hranilne knjižice, plačila dolgov v gotovini ali s knjižicami, kon-kurzi, poravnave, vsi drugi go^padarsko-t.rgov-skl posli. izvedeniška mnenJa in dr Koncesio-nirana gospodarsko - trgovska pisarna Ljubljana, KomensVega ul. 17. Za p'smen odgovor 3 Din v znamkah. 34417-16 Knjižica Zagorske posojilnice se zamenja proti nagradi za knjižico celjskih denarnih zavodov, vsled nakupa posestva istotam. Našlo: Ben-ko Loke Zagorje ob Savi. 342-57-16 Gostilno z mesarijo in mostno tehtnico ob ba-novinski cesti pri farni cerkvi t ali brez zemljišča prodam. Lepi lokali, tujske sobe, ledenica, gospodarsko poslopje. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Bodočnost 5.« »»76-30 Enodružinsko hišo z vrtom ali tudi samo parcelo v najbližji okolici Ljubljane kupim. Naslov v vseh posl. Jutra ali telefon 2773. 34053-30 Zamenjam vlogo 25.rwi.- Zadružne V Petrovčah pri Celju naprodaj vila. Poizve se pri gospodu Vodeniku. Pe-trovče. 24338-20 Posestvo vi. št. 1£9 k. o. Polzela, obstoječe i i enonadstropne trgovske hiše, gospodarskega poslopja. dveh njiv zveze, za Kmečki dom ali , travnika in gozda prodamo Zvezo zadrug v Ljubljani, j na prostovoljni razprodaji Naslov: Cmogorc. Ptujska j d^g 10. novembra ob 14. uri na licu mesta. Informacij« daje Savinjska posojilnica v Žalcu. 24251-20 34O30-16 Vložnice vseh bank nakup, proda ia in zaloga, vseh vrst posojila knl.int-no in zanesljivo »F1NAN-C1F.K« Zagreb. Preobra ženska 2. telef-interurb. 44-09. Naročite za d-rtvsko banovino sprejema zastopnik Prašek Jože. Ljubljana, OlednlišVa ul. 4. telef.-in-terurb. 33-04. 280-16 Hranilno knjižico Mestne h-anilnice Brežice, cca 50.000, kup? Josip Plankar. Zagreb. poštni predal 373. 2*345-16 Družabnik ali trg. pomočnik z večjo vsoto denarja z« prevzem veletrgovine ali tovarne za trikotažo, se »prejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«. Znamka za odgovor. 34344-16 Družabnika za plod on osno trgovanje z in brez sodelovanja z Din 30.000. iščem, zaslužek dober. Ponudbe na ogl. odd. Juti« pod »Plod on osno ?0«. 31319-16 Hranilno knjižico Hranilnic«- ln posojilnice v St Vidu pr! Llub-lianl v vrednosti 3 700.-Dln. o-odam zn 3000-Din. Battelino, Ko+^ikn. va 16. 24389-16 Hišo preprosto, družinsko v Pte-n.iercu blizu Zagreba, tik želez, postaje prodam za 90.nno Din. Tri sobe, pri-tikline, vrt. Ponudbe na Zdunič Zagreb. Račkoga Posestvo a-Il stavbne parcele v bližini Trnovske cerkve ugodno prodam. Plačljivo s hranilno knjižico Mestne hranilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno« 24375-20 Visokopritlično hišo prodam. Ugodna cena. Zg. šiška 202. pri novi šoli. 24448-20 V Celju prodam ugodno in poceni nco dobičkansno hišo. Mastnak, pred Majdičevim mlinom. O-lje. 24453-20 Enodružinsko hišo obstoječo iz treh sob, kabineta in velike delavnice, takoj oddam v najem. Ponudbe na Alo_ ma Company d. z o. z. Ljubljana. 24411-20 ul. 5. 240.50-20 Velika 8 stanovanjska hiša in 2 zidan« hišice z veliko parcelo al ivrtom v začetku Zg. Šiške se takoj proda. Vs« skupaj meri 1630 m2 za 40O.IW> Din. Hipoteka 170-200.000 Ditl. Ponudbe na ogl. odd. JutTa opd »Sobota 7« 241146-20 Hiša večnadstropna s stanovanji ln lokali, prav dobro zidana in reprezentativna. v centru Ljubljane Je na prodaj. U-godni plačilni pogoji, ker lahko ostane večji znesek že obstoječega dolga še naprej vknji-žen na hišo. Objekt lahko služi radi svoje stalne vrednosti In lepe donosnosti vsakemu kupcu absolutno sigurno na ložbii premoženja. Podjetni kupec pa lahko porabi hišo v vsako trgovsko svrho. In-tere=enti nal zahteva i o podrobna pojasnila pod šifro: -Dot^-n srtvar,, na ogl. odd. »Jutra« ,24342-20 V centru Ljubljane prodam pod ceno krasno novozgrajeno štirinadstropno palačo z visokim donosom, prevzemom hipoteke. Lsto pro_ dam krasno parcelo 375 m3 za zidavo dvonadstropne hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod > Rentabilnost*. 24431-20 Na knjižice Mostne ljubljanske kup;m stavbeno parcelo in re« gradbeni materijal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Materijal«. 3M-20 Prodam hišo s parno pekarno v okoli<"i vej joga mesta v Sloveniji. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Gotovina'. 31111-20 Novo hišo v Celju z dvema kuhinjama. šti_ rimi sobami, pritiklinami in 1000 m; zemlje, oroda za Din 60 000. — Ka^el Skamen, Nod »Verai. 2£283-21a Dvosob. stanovanje po možnosti s kopalnico v bližini drame ali univerze za dve osebi iščem. Ponudbe na oprl. odd. Jutra ood »Mirna stranka« 34S94-21a Trisobno stanovanje kmsno. solnčno. plinska, kopalnica, pritiiline, na j Privozu, oddam tcikoj ali ■ za pozneje. Cena Din. 1000. i Naslov v vseh posl. Jutra. 24399-31 Enosob. stanovanje solnčno s pritiklinami cddam decembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24385-21 Podpritlično stanovanje soba. kuhinja in shramba takoj oddam. Domobranska cesta št. 23. 24367-21 Stanovanje soba kuhinja, suho in solnčno. in e.noscbnn dvoriščno oddam s 1. decembrom, Janševa 1-1. 24395-21 Mirna oseba želi prem en iti stanovanji. Reflektira samo na suho, sončno, čisto in mirno enosobno ali samsko stanovanje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»Točna in redna plačnica«. 34001-21« Opremljeno sobo s posebnim vhodom even-tueluo tudi s hrano oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 24318-33 Lepo sobo za dva gospoda poleg Univerze separlran vhOd z hrano ali orez, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24361-23 Sostanovalko (ca) sprejmem v veliko kurjeno sobo z elektriko za 90 Din Vidovdanska cesta 3. Ljubljana. 24394-23 Sobo z 1 a^ dvema posteljama. i> posebnim vhodom oddam gospodični. Poi-> zve se v trgovini vlza-vi mitnice. Celovška cesta. 24378-23 Sta'na stranka 5 odraslih oseb. išče 3 sobno, čisto sta no vanje s kopalnico v centru za februar. Ponudbe do 5. novembra na ogl. odd. Jutra pod »Center IPOO«. 34328-21 a Dvo«ob. e s kabinetom vn pritiklinami. kvečVmu pol ure od j centra, rabim takoj. Ponudbe n« 1 š;(f i »1 n eni« na ogl. odd. Jutra. 344.70-313 Opremljeno sobo poseben vhod na ulico oddam boljši gospodični event. dvema dijakinjama, Florjanska ul. 23 II. 24376-23 Majhno sobico z dooro domačo hrano :n celotno oskrbo odda boljša družina solidnemu gospodu v bližini Realke in Srednje tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24464-23 Sobo s klavirjem prazno ali opremljeno, lepo, oddam takoj v 1. nadstropju, v vili na Mir ju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24473-23 Enosob. stanovanje mansardno za 220 Din. vse prit-ikline oddam £ 1. decembrom. Milčin-skega 63. šiška. 24381-21 Loka! primeren za malo industrijo xli v-eč jo obrt, oddam. Erjavčeva 9. Enosob. stanovanje s pritiklinami v mestu zelo ugodno za dve osebi takoj oddam. Naslov v vseh posl ovalni cab Jutra . 24456-21 Dve trisobni lepi stanovanji s souporabo vrta, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj in pozneje«. S4406-31 Stara trgovina % mešanim b!s_''>m, vpeljana. tak^j naprodaj. Ponudba na »st^v. Trisobno stanovanje lepo in sončno, v visokem pritličju, s souporabo vrta. v centnimu, ta.koi odd;tm. P on udbe na ogl. odd. Jutra pod »November«. 34405-2H v -j u-. f ■ J ■ - ...... .^srl. odd- Jutra pod : 1.1«. ' Lokal odd a. m v novi zgradbi na Tyrsevi cesti 4'.. informa-r .? pri gradb-r m podjetju a.rh Ledi, Go5|»>sv&tska c. •1- 3 »23-'.O Dve skladišči eno s pisaano, oddam takoj. Celovška cesta 50. 3JS40-1.9 Pisarniške prostore v pritličju in malo delavnico na dvorišču oddam. Tyrševa 36. 24420-19 Prodajalno papim-e stroke, dobro vpeljano in dobrokloeo, prodali . ra i i e:>nst,i've f««lniž-jrice. potrebna sta gotovina ajamstvo do ^»UVtfi Din. V ostalem zelo ugodni pogoji. Osobit-o ug'»ina prilika za iinteiresente, ki bi hoteli v podjetju Mfosliti svoje rodbinske člane. Ponudbe šifro: »Sred išče prometa' na ogl. odd. Jutra. 24435-1® Lokal v KoNaši Slogi« Tv ršera 17. 24419-21 Dvosob. stanovanje K pritiklinami takoj od-dp.m v Zg. šiški 224. 24412-21 Trisobno stano^nie s kofvilnico. i^čem za takoj za Bežigradom. Ponudbe na Cihlar. Tyrševa 69. 314i2-2la Enosob. stanovanje komfortno, ne dale? od rentra. iščem. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »5Ilad par«. 34.199-3'a Beseda I Din, lavek 1 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaka sprejme v popolno oskrbo boljše družina poleg dramskega gledališča, v Igriški ulici 3/111, vrata 9. 34089-22 Boljša družina sprejme srednješolca v d">b-o oskrbo s priliko da instrulra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24749-22 Beseda » Din laveh 3 Dib ej. šifro ali daianje aaslova 5 Din. Naimaniši inesek 17 Din- Sostanovalko solidno iščem k starejša go-ppej v veliko opremljeno solnčno sobo. Na-slov v vseh posl. Jutra. 34279-23 Lepo prazno sobo m opremljen kabinet oddam. Poseben vhcxi. p:ir-ket in elektrika. Vodmat-ska ul. 141. 2S515-23 4 sobno sta^ovan ie v palači »Viktori.l«. oddajn takoj ali za 1. december. iPoizve se istotam I. nadst. 24373-21 Dvosob. stanovanje »oneno. od Mm takoj. Re-tejeva nI. lč. 34079-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali daiaoie naslova 5 Din. Na'maniši znesek 17 Din Popolno oskrbo ali samo stanovanje sobe s kuhinio, dam stranki za dalje časa ali tudi do smrti proti hranilnim knjižicam. Istotam oddam enosobno -tanovanie. Ponudbe pod »Stanovanje na knjižice« na ogl. odd. Jutra. 237o9-31 Enosob. stanovanje -uho oddam takoi. Po-izve se Kavškova 5-1. 2 '."Tata levo. 24430-21 4 sobno stanovanje s pritiklinami oddam za febmar boljši. mirni stranki. Gregorčičeva ul. 19-11. (poleg Banske palače). 24454-21 Enosob. stanovanje manzardno. oddam za 1. februar. Vprašati Bleiwe-iso-va c. 9/II levo. 34311-21 4 sobno stanovanje s kopalnico 'n dmgimi pritiklinami oddam t. decembrom. Zrinjskega 4.'T. 343H4-31 Dvosob stanovanje g pritiklinami fiakoj oddnm Povšetova ul. 37 Kodelje-vo. 24366-21 Enosob. stanovanje oddam dinižini 2 oseb. — VpraVit.! Rožna dolina ee-sta XV/4. 34460-21 Enosob. stano\-an »e ta.koi na razpolasr«. f?lo-venska banka. Ljubljana, Krekov trg 10. 2H471-21 Trisobno stanovanje oddam flOO Din b 1. decembrom. Triglavska 34. ob Vodovodni cesti. 34410-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami. oddam takoj za 200 Din. Vila Bab-nik, Sv. Križ 75- poleg Kunaverja. 24r4fl9-ai Dvosob. stanovanje suho. oddam takoj. Hra-deckega c. 32. , v ŽM1&-31 Prazno sobo lepo oddam, s 15. novembrom. Naslov v vseh posl. Jutra. »4888-38 2 sobi (■"ntrrm, primerni faidi za pisarni oddam. Naslov v vseli posl. Jutra. 34313-23 Kabinet j»»ceni oddam gosij>odu ali gosjioiličad. Linhartova 7. I. nad. 34303-23 Sobico separirano, čisto in zračno s souporabo kona.l-nice o^dara za 130 Din. Kara-džičeva 10 Kolezlja 24461-23 Živali Beseda > Din. davek J Dtu u šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši cnesek 17 Din. Mlade španjelčke prodam. Ljubljanska 56. 34181-37 Nemške ovčarje mlade z rodovnikom proda Drenig, Ljubljana. Cesta v Kožno dolino 36. 31374-27 Ovč.jaka prodam nagrajenega s štirimi nagradami za lepoto in policijsko dre#uro, za ceno Din 2.000.- prodam radi nabave lovskega psa. Kune, Grosuplje. 34330-37 A«redaleterijer z rodovnikom. 5 mesecev star, se proda. Povprašati trzovina Skaberne. Mestni trg 10. 31307-27 Nemško dos;o sa.mc.%. črnega. 8 mesecev steireijra. z rodovnikom, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34467-37 Beseda 1 Din. javek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na> manjSl zoesek 17 Din. Gramofon t elektromntor;om. izmenični tok. Pik-l?P doz«. 1 nov kovček gramofon in dobro violino pod ceno prodam. Dobovšek. Ffign. r-jeva 7. 34384-26 Gostilniški g ram o f on s ploščami poceni prodam. Roje, Triaška c. 4. 342534-26 Sobo 1"P«, čisto, opremljeno, za i ! a.li 2 jospoda. oddam z 1 vso rskrbo. po ugodni ceni s 15. novembrom. Go-si^isvetfka c. 12211. 34400-23 Opremljeno sobo sončno, mirno, udo-bno. oddam na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34'lfW-2e Solidnemu akademiku oddam solnčno sobico broz peči. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24397-23 mk Beseda 1 Din. davek 3 Din. ca šifro al« daianje naslovf 5 Din Naimanjši toesel. 17 Din Vsakovrstno zlato nupuje iw aaJvUjife ceoat Ceme — juvelir LJubljana. Wolfova ollcs 3 Starejši vdovec išče starejšo gospodično aH vdovo za akupno gosjNasvidenje, tajnost zasi-gurana«. 31271-26 Gospodično sprejmem na Ktano-vanje, Bučar, Pred Škofijo 21-11 24399 23 Prazno sobo veliko. postavi lahko štedilnik, oddam. Tome. Celovška 61-11. 24432-23 Sostanovalca k starejšemu gospodu takoj sprejmem v prijazno toplo, podstrešno sobico z« 160.- blizu kavarne Evrope Naslo-v v vseh poslovalnicah Jutra. 340:6-28 Opremljeno sobo* ia dva gospoda, oddam. Naslov v v sob poslovalnicah Jutra. 3MCS-33 Akademičarka išče sosta.nov«!ko za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«. 34ilt>>-33 Sostanovalca k starejšemu gospodu sprejmem takoj v prijazno, toplo podstrešno sobico za 150 Din, blizu kavarne Evrope. Naslov v vseh poslo-vaLuicah J utra. 34026-31 a Sobo z 1 ali 3 posteljama, oddam v vili nasproti Leonišču. ('«n. zmorna. Na Kodeljevo 13. 34(465-23 Sobo ceno z vso oskrbo oddam 2 gospodičnama. Istotam sprejmem dve dijakinji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24366-23 Opremljeno sobo oddam bli.-zu gor. kolodvora vhod iz stopnic. Naslov v vseh posl. Jutra. 31306-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam boljšemu gospodu. Resi jeva ce-la 29/1., levo. 344^15-23 Veliko prazno sobo z vhodom W stopnic, koščkom vrta, drvarnico, oddam solidni osebi s 15. novembrom. Mišičeva 21! dvorišče. 24296-33 Prazno sobo oddam eni osebi bre^ otrok. Cesta na Brdo št. 8. I. nad.. Rožna dolina. 31255-23 Gospodično sprejme g«*r-a. Center vsa oskrba. Poljanska cesta 15/VI. 11. 34.T3T1-33 Opremljeno sobo v vili na Vrtači oddom. Naslov v vseh posl. Jutra. il Beseda t Din. davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din. Katera boljša starejša osamljena nudi trafikantu prijeten dom, po petnajstem blizu tramvaja. Pismeno na briv-nico »Rapid« Tyrševa 31. 34(115-33» Veliko svetlo sobo za pisarno iščemo v sredini mesta za 16. november. Ponudbe na Konzumno društvo Medvedova 36. 31103-33a Dva solidna gospoda iščeta opremljeno sobo, s posebnim vhodom im po mogočnosti s centralno kur javo. s 1. deceimb. v centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 31306-33* Starejša dama nemško govoreča, želi opremljeno sobo v centru v I. nadstropju za 15. november. Ponudbe pod »Lepo« na ogl. odd. Jutra. 21369-23& IJ i Vsaka beseda 2 Din; davek ^ Din. u Šifro ali dajanje naslova 5 Din, oajmanjSi znesek 20 Din- Boljšega sostanovalca v lepo veliko solnčno sobo z vso oskrbo sprejmem, Kolodvorska 34-11. 24392-24 Mucek! Preja. Hvala. — Kedaj — kje naj se javim — sporoii. M. 24447 24 Katera Ljubljančanka bt hotela znanja z gospodom. ki pride enkrat na me<=ec v Ljubljano. Dopise na ogl. odd. Jutra. pod »Trgovec« 2427024 35 letni državni uradnik želi spoznati premožno gospodično, vdovo ali ločenko. Slino, katera se tudi vrne, poslati na ogl. odd. Jutra pod •Stroga tajnost.« 24356-25 Poročiti se žele: gospodje v sigurnih položajih kot: dTžavni. mestni, banovlnski in občinski uradniki, sodniki. profesorji, oficirji, odvetniki, zdravniki, lekarnarji, veterinarji, ta-ženjerjl. železničarji, bančni in zasebni uradniki in zvaničnikl, učitelji, posestniki, trgovci, veleposestniki, industrijalci. Informativne prospekte razpošiljamo diskretno proti vposlat vi 10 Din v poštnih znamkah: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 24288-25 Ženitvena posredovanja boljših krogov izvršuje naj vestne je. razpošilja informativne prospekte proti vposlstvl 10 Din v poštnin znamkah diskretno. Velika izbera prvovrstnih partij obeh spolov. Ako želite zares doseči srečen zakon, obr nite se s polnim zaupanjem na rREZOR«, Zagreb, pošta 3. 24287 25 Pišite Se danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« s vsebino moukega. ženskega namiznega, po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem na-?aj in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn alARIBOR, Dvorarfo-va cesta 1. Informacije Beseda 1 Din. davek 3 C° za šifro al) daianie nastova 5 Din. NaJmanjSI znesek 17 Grafolog in hrrosof N. Sadlucki — odpotuje! Ostane Se v Ljubljani do 9. novembra —potem Maribor. Vsak klijent dobi pismene nasvete, ki mu morejo koristiti skozi vse življenje. Sprejema: Vsak dan od 9—12 in 2—7. Naslov: Ljubljana, HoteJ »Slon«, soba 01. 34332 31 Vsaka beseda 2 Din; dc.vek i Din. ra šifro a'; dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Hotelski portir 33 let star govori nekoliko jezikov soliden, bi oženil pridno dekle. Nekoliko denarja poželjno. Resne ponudbe s sliko, ki se vrača pod »Idealist« na ogl. odd. Jutra. 31151-25 -Jltiinfi Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Nakup — prodajo hranilnih knjižic, drž. vrednostnih papirjev, naložbe kapitala v knjižicah ali gotovini, do 8% obresti, družabništva in financiranja, poravnave kmečkih dolgov pri denarnih zavodih, Posojila v gotovini ali knjižicah, izvede strokovno in najvestnejše Bančno kom. zavod, Maribor, zastopstvo Ljubljana, Tyrševa c. 36. Za odgovor Din 3.— znamk. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET-VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci, Fruška gora. Iščemo Antona špenglera kdor bi kaj vedel, kje se nahaja, naj javi na naslov: TAPRED, ZAGREB 3. tot NAJPOPOLNEJŠA ineenejši KRALJEVNI DVORNI DOBAVIT t L} ! NAJVEČJA DOMAČA RAZPOSILOALNA TVRDKA F. S&HNEIDER izdelovanje glasbil IM glasbeni* pritbkun Z P GR E B (Tiikcličeva uMO/c Violine—od Din ?lTTw«zg<»| Havqjske kjnre. Kitare____* -148.- - Mandoline..* • 98.- » I saksofoni in td/ Harmonike - - ?5.- • g najcen^e. 20HT-EYflOT£ BSSŠ8^ GČMM OSTANKI. PAKET A. vsebuje pristnobarvno zimsko blago (flanele) ostanki po 2.50 — 4.50 metr. v različnih vzorcih, skupaj 17—18 metrov. Cena celega paketa samo Din 115. PAKET C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanel), zimski cvirnati bar-'chent za eno obleko. Skupno samo Din 3 35. — Pišite takoj, kateri paket rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. — Tekstil Slavija — Maribor, Kralja Petra trg 4. POSTELJNINA volnene odeje -odeje iz kamelske dlake - šivane odeje - perje - puh „VEKA" Maribor, Aleks. 15 Avtomatične p hladilne napravo izdelafe G. F Schneiter Juhlad, Ljubljana Fron&ikantka atica it. 4. (Tovarna SkcKja loka) ZAHVALA Podpisani Josip Perko, trgovec v Počehovi, se tem potom zahvaljujem »Dra\ i«, zavarovalni zadrugi v Mariboru za ku-lantno izplačilo zavarovalnine, ter gornjo domačo ustanovo vsakomur toplo priporočam. JOSIP PEBKO L r. Počehova pri Mariboru, dne 22. X. 1935. NAZNANILO PRESELITVE. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani vljudno naznanja, da se bo »Društvena čebelama«, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, dne 4. novembra t. 1. preselila v svoje lastne prostore v »Dom Antona Janše« na Tyrševo (Dunajsko) cesto štev. 21. ZAHVALA Vsem, ki so nama na katerikoli način lajšali neizmerno bol, v bolezni in ob smrti mojega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Ing. chem. Jakoba Turka direktorja kmetijske kontrolne in poskusne postaje, izrekava iskreno občuteno zahvalo. Posebno se zahvaljujeva g. primariju dr. Blumauerju, za njegovo skrbno zdravniško pomoč in za nadvse plemenito duševno oporo. Dalje zastopniku bana in banske uprave g. načelniku "ing. Jos. Zidanšku za prijateljske poslovilne besede ob grobu in poklonjeno cvetje, gg. zastopnikom društev in korporacij. prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in spremili v tako velikem številu na zadnji poti, najina prisrčna zahvala. Vsi. ki ste ga spoštovali in radi imeli, ohranite ga v lepem spominu. -r globoki žalosti: MARIJA TURKOVA in sin SRDAN. RNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM PRVOTNO BELINO! NJIHOVO j Začnite snažna eooe a KOLINOSom. Viden oo-ste, • kako naglico se povrne vašim po rum en o-Um bi potemnellm eobem njihova prlrodna belina. KOLTNOS uničuje bakterije, ki se nahajajo » ustih Iti so povzročale madeže ln poškodbe vaših rob. Poskusite KOLTNOS ln vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vaši prijatelji bodo to opazili pri prvem vaSem na-*mebtL KOLTNOS PASTA ZA ZOBE ŽIČNI VLOŽKI ZNAMKE »PATENT" Jože Sablatnik, žični izdelki Jesenice-Fužine Dravska banovina. Zahtevajte cenike! ZAHVALA Ob prebridki. kruti in nenadni izgubi naše nadvse ljubljene in nenadomestljive mamice, žene, hčere, sestre itd. Anice Jakoš, roj. Gorišek soproge trgovca, posestnika in gostilničarja v Ivančni gorici izrekamo prav vsem, ki so nam v težki bolesti lajšali našo duševno bol, vsem ki so se jo spomnili s cvetjem in številnimi venci ter jo v tako polnem številu spremili na njeni poslednji poti — svojo najglobokejšo in najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 3. novembra ob 6h zjutraj v farni cerkvi v Stični. Rodbini: JAKOŠ ANTON — GORIŠEK JOŽE. ✓ v, / f ^ - '«.-.45 \ -"o> "-Sv <■ * a -5- '-5 A 75 B-ZliMkif h tri-'':- - - - jr . Družabnik ali družabnica se sprejme za agenturo in komisijsko trgovino z garancijo Din 50.000 Začetni dohodki do Din 2.500 mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Nobeden riziko«. IfeliS msšm. m »jgjpsiji, MOŠKA MODA Doma 59 cdpočijte v naših toplih copatah. Ženske Din. 29.—, Muške Din. 39.—. Lahki baršunasti čeveljčki okrašeni z lakom. Z vsakim dnem opažajo moški, da jim je Eau de Cologne ravno tako potrebna kakor pasta za zobe ali milo za britje, EAU DE COLOGNE COTY rabljena po britju, ie nenad-kriliiva. osvežuje in čisti, če si z nio oterete obraz po jutranji kopeli ali po športu. Cene od Din 2>— do Din 260 — / oius mestna trošarina t ____m I s wm P -^^-..v^sSi&J -r Naše galoše Vas obvarujejo pred prehladom, ohranijo trajnost čevljev, stanovanje pa pred blatom. z črnega ali rjavega bo': z gumijastimi podplati za katere jamčimo 6 mescev. m • VELEPOSESTV0 na Bregu pri Borovnici, obstoječe iz komfortne enonadstropne vile. hiše z vpeljano sostilno. hišo z že obstoječo trgovino, posebej stoječe stanovanjske hiše z velikim sadnim vrtom, razna velika gospodarska poslopja, elektrika, vodovod, več ha njiv in travnikov na prodaj skupaj ali posamezno. — Zelo primerno za lesno trgovino, ki je že vpeljana. — Pojasnila daje Občinska hranilnica na Vrhniki. lata elegantni čeveljčki, okusno izdelani z lahko peto. Lahki čeveljčki iz najboljšega laka moderne Mi-fš£ .---V A : is " Žgvf Za vsako naporno delo naše . • čevlje iz trpežnega boksa in gumijastim podplatom, ^ - :-<-i,r '^mMrn eei.etc s.i- ssi/^sj-o a eva salama novo bS.i^o, povsem zrelo že e^d avsn§ta poi§od ¥ prometa CLAZBIL4 vseh vrst in tudi ure. britve, 0 reže. škarje iti. nudi tudi letos po skrajno r_z-k:h cenah Tecvsr • dom PEKL A • n • DBLEJC Celje št. 97. Zahtevajte ilustrirani cenik ZASTONJ! urejuje Davorin tta?Uea. — Izdaja u> ionzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. Itot tiaJtarnarja Franc Jezeršek. — Za inaeratnJ del Je odgovoren AI0J2 Novak. — Vsi f Ljubljani