Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mire v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4- krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Up ravni št ■un lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Celovec, 13. malega srpana 1912. Leto XXXI. Govor posl. Grafenauerja k uravnavi Donave. V razpravi o regulaciji Donave se je dne 4. t. m. priglasil v državnem zboru k besedi tudi poslanec Grafenauer. V uvodu svojega govora je grajal to avstrijsko posebnost, da se pri nas vsake reči lotijo prav malenkostno in redno prekoračijo proračun. Po pojasnilih predgovornika se zdi, da se bo to zgodilo tudi pri regulaciji Donave. Oj, te večne komisije! Prvo zlo, ki ga pri takih regulacijah povsod vidimo, je večno komisijoniranje. (Tako je!) Taka komisijoniranja trajajo celo človeško dobo, pa še dalje. Komisijoniranja takoimenovanih izbornih, strokovno izobraženih, izkušenih tehnikov so po navadi tako pomanjkljiva, da bi jih mogel nadarjen šolar, ki je dovršil šesti razred, tako izvršiti. (Poslanec Ganser: Tega ne bo pri regulacije DonaVje!) Neposredni gospod predgovornik je govoril ravno v tem smislu, kakor da se bo to zgodilo, ker bi sicer regulacije Donave vendar ne mogel imenovati >>fUkarije«. (Ganser: Z ozirom na dovoljena s.redstva!) To prihaja od tega, ker v Avstriji s »flikarijo« (krpanjem) začenjajo in krpajo naprej, dokler se še da kaj krpati in potem gre vse narazen in nič ne drži, čeravno so bili vrženi v vodo podvojni izdatki. (Poslanec Ganser: Glej regulacijo Drave!) Morda še pridem na to. Vzemimo tursko železnico. V časniškib oficicdnih poročilih so slikali to zadevo tako, da je lajik, oziroma odkrito misleč človek menil, sedaj pa dobimo nebesa na zemlji. Najvišji, najboljši, najbolj izkušeni tehniki so naredili načrte in proračune in k sklepu ali po otvoritvi turske železnice pred nekaj leti smo v tej visoki zbornici dobili poročilo, po katerem so se ti izborni izku- šeni, izvrstni tehniki pri turski železnici vračunali za 44 odstotkov. Če se izkušen, sloveč tehnik pri delovanju takega proračuna .. . (Poslanec Friedmann: Moram protestirati, da blatite avstrijske inženirje!) Od Vaše strani bo to seveda razumljivo, ker lažje plačate kakor tisti, ki jih imam čast jaz zastopati. (Poslanec Friedmann: Vi ne plačate, to plačamo mi! Kako smete avstrijske tehnike tako sramotiti! O tehniki nimate pojma!) Če se taki ljudje, kakor Vi, gospod Friedmann, v takih rečeh razburjajo, je to zame dobro znamenje, dobro spričevalo, da sem govoril resnico. (Poslanec Friedmann: Ne!) Če nisem govoril resnice, mi pa dokažite; oglasite se k besedi in me pustite govoriti. Reči Vam moram, da bi se jaz, če bi bil izdelal tak načrt in proračun, za več kot 50 % tudi ne bil zmotil. Komisijoniranja — da se povrnem k stvari — požrejo zelo mnogo denarja, vsaj v naši deželi. Komisije se ponavljajo in vendar iz komisij ne pride kaj pravega. Zakaj? Pred nekaj leti sem si dovolil v koroškem deželnem zboru zahtevati, da bi se gospodje tehniki ozirali na željo prebivalstva, ki pozna iz izkušnje element, ki ga je treba ukrotiti. Tedaj se je oglasil ravno tak, kakor ste Vi, gospod Friedmann, in mi je rekel, da se ne smem nič vmes vtikavati, ker nisem tehnik. (Medklici.) To nisem. Pač pa sem eden izmed tistih, ki poznajo element, ki ga j;e treba zazidati. Poglejte si danes uspehe te slavne tehnike v naši dolini! Če ne boste rdeči sramu, potem o gospodarskem življenju ničesar ne razumete! (Medklici.) Drug činitelj, ki prispeva k regulacijam rek, je dežela. V naši pevni deželi imamo mnogo tehničnih moči na razpolago, vemo pa, da država denar, ki ga daje za uravnavo rek, zopet po veliki večini vjame zopet deloma s komisijoniranjem, še več pa z zavlačevanjem izvršitve dela; vemo, da se precejšnji del tega, kar prispeva dežela, porabi Št. 28. v pisarnah deželne tehnike, tako da za resnično uravnavo rek preostajajo le prispevki adjaeentov (mejašev), ki za pravo regulacijo bodisi te ali one reke ne zadostujejo. G. poročevalec meni, državni zbor naj bi, kar se bo najbrž tudi zgodilo, to predlogo sprejel, da se zadeva ne zavleče. Krivda centralne vlade — prazne obljube. Sem popolnoma za to. Naše vlade se skoro brez izjeme trudijo, dajati lepe obljube in izjave. Gospoda poročevalca zagotavljam, da sem od vlade dobil že lepše obljube, kakor je ta, ki nam jo je sporočila danes, toda dejanje je izostalo; zakaj činitelj, ki ima navado, take res potrebne zgradbe zavlačevati, je v prvi vrsti vlada. V kolikor imam v tem izkušanj iz svojega volilnega okraja in iz svojega domačega 'kraja, ne morem očitati avtonomnim oblastem skoro nobene krivde, ker tam skušajo zadevo,' ki so jo enkrat spoznali za dobro in koristno, tudi v primernem času izvršiti. Pri vladi so pa poleg obljub tudi pomisleki in oboje, pomisleki in obljube skupaj, imenujemo »postopanje«. Postopali, to je zavozili so pa v Avstriji že presneto mnogo. Posebno narodno gospodarska stroka je precej zavožena — no toliko po krivdi avtonomnih obiasii kakor po krivdi centralnih vlad. O tej posebni zadevi, o zadevi regulacije Donave, sem manj poučen; mogoče da imajo na zavlačevanju del in zavoženju mnogo krivde krajevne (deželne) vlade, mogoče posebno pri nas na Koroškem. V razmere drugih dežel se ne mešam. Na vladne izjave, kakor smo jo slišali danes, dam še manj kot nič. Mogoče, da centralna vlada, ker ni daleč od lokalne na Nižje Avstrijskem, glede uravnave Donave najde poseben modus (način), da se bo v tej zadevi malo bolj požurila in bo avstrijskega birokratičnega (pisarniškega) »šinila« enkrat tako vpregla in ga nekaj mesecev dobro krmila z ovsem, da bo mogel vleči. (Konec sledi.) Podlistek. Čarovnik. Vaška povestica. Iz češkega prosto prevcl K. H. (Konec.) Lejk je šel v Polečno sam. Fantu je res J'tstel kos mesa pod jezikom, tako da ni Jhogel več govoriti in je pil samo mleko. A Iddi po drugem čaranju se to ni zmanjšalo. Vejk je čakal še teden, in fanta je začelo že ^hšiti. Ko ni vedel druge pomoči, vzel je Vtnta in hitel v Turnov k zdravniku. Zdravnik je pogledal fantu v usta in strogo Lejka, rekoč: »Človek, kaj pa ste delali?« »Gospod doktor, to samo.« »To vem. A zakaj mu niste pomagali, Zakaj niste prišli prej?« »Oni so rekli, da bi pustili to začarati.« »Kdo »oni«, kakšna baba, ne?« »Ne. Bili smo v Polečni.« »Kaj pa tam?« Tam neki kmet čaruje. šamalovem aniu je tudi začaral mehurje, je pripovc oval priprosto delavec. Zdravnik se je je daìje ^er stvar z^imala, je izpraševs »Kakšne mehurje?« z- Vojk je povedal. »Fant je prej hodil, pc 11 Pa ne več, četudi so ga vedno nosil so se mu noge zvile in na gležnjih so mu rasile proge. »In ta v Polečni mu je pomagal?« »Pomagal. Zdaj že začenja hoditi.« »Neumni ljudje. Če majhen otrok neha pozimi hoditi, to ni nič čudnega. Prehladi se lahko in potem, ko starši nimajo kaj delati, ga vedno nosijo, mu nogice in telo oslabijo. Ir zdaj spomladi začne hoditi. Razumete to? Ne? Mati pusti otroka hoditi, gre samo za delom in je dobro.« »Pa vendar pravijo, da to v Polečni pomaga,« je ugovarjal Lejk. »In zakaj vašemu fantu ni pomagal?« zavpil je zdravnik. »Vi ste že postaran mož, a zaslužili bi jih petindvajset s tem čarovnikom vred. Fanta pustite trpeti. Ali bi se zadušil ali bi postal pohabljenec. Greste to »začarat«. Mislite, da je Bog dal kakemu prenapetemu kmetu moč delati čudeže? Kakšen je ta človek tam? Kaj pa dela?« Lejk je povedal in ni zamolčal tudi, da je ta mož prišel iz gostilne. »No, vidite! In res, ko bi se mi fant ne smilil, bi vas spodil,« se je jezil zdravnik in se pripravljal na majhno operacijo. »Pojdi sem, fantek,« je namignil in Lejk je moral fantu narastli jezik držati. Fant se je trgal, a upiti ni mogel. Zdravnik ga pa tudi dolgo ni mučil . . . »Glejte, ko bi bili prišli, ko je to začelo fantu rasti, bi bilo lahko takoj odpravljeno.« »In boste to, gospod doktor, ozdravili?« vprašal je Lejk plašno. »Ga bom ozdravil; a morate priti sem s fantom vsak dan predpoldnem, razumete?« »In koliko bom dolžan?« »Eno krono.« Lejk je z veseljem plačal in šel. In cel teden dan na dan je hodil s fantom v Turnov. Narastlo meso je bilo kos za kosom manjše. Zadnji honorar, eno krono, je dal zdravnik fantu, rekoč: »Tii imaš, za to si nekaj kupi in zahvali Boga, da se je tako dobro izvršilo.« Fant je poskočil in se je zdravniku lepo zahvalil. Šaj je bil kakor vnovič rojen. Veselo je tekel ven. Med tem je zdravnik očeta učil, naj bi drugokrat, kadar se loti koga iz njegove družine bolezen, ne verjel čarovniku, ampak šel k izkušenemu zdravniku. Lejk je vse obljubil. Minila so od tega štiri leta.' Lejkov Bogomil govori, kakor bi ga namazal in ne potrebuje za to dveh jezikov. Že pozablja na vse. A ne njegov oče. Če kdo pred njim omeni, da bo šel v Polečno, se jezi in reče: »Le pojdite, ko vas bo pripravil ob otroka, potem bo prepozno. Meni bi se bilo skoro tudi tako zgodilo. Je to tak slepar!« A zaman vse besede! Ljudje preveč verujejo v tako lahko ozdravljenje raznih bolezni in vedno obilno nosijo denar v Polečno. Prebrisani stric ima pri tem čarovanju dobre čase in se dobro počuti. la evharistični kongresi Vsi, ki ste navdušeni za naj slajšo skrivnost naše svete vere, pohitite na Dunaj, da se nanovo navdušite v ljubezni do Zveličarja v najsvetejšem Zakramentu. Vsi, ki bi radi videli velikansko manifestacijo celega katoliškega sveta, prijavite se za posebni vlak, ki Vas poceni popelje na Dunaj in nazaj. Nikdar v življenju Vam ne bo dana prilika, udeležiti se take slovesnosti, ki bi bolj pokazala moč svete katoliške vere. Mladina! Tebi bo udeležba v največjo korist! Ti, cvet našega naroda, moraš biti najštevilnejše zastopana! Pevci in pevke, pridite z nami; naj sliši Dunaj slavo božjo prepevati v slovenskem jeziku! Do 25. t. m. mora biti denar in nabiralne pole pri pripravljalnem odbor« v Celovcu, Ahaci jeva ulica št. 5. Skrajni čas je! Odločite se hitro! Žal ne bo nikomur, kdor pojde z nami! 1. Kaj pa moram storili, da bom mogel iti na kongres? Zglasi se pri svojem gosp. župniku; daj zapisati svoje i m e in natančen naslov in domačo občino ter plačaj 30 K. 2. Kai dobim za teli 3§ K? Vožnjo v III. razredu s posebnim vlakom na Dunaj in nazaj (kdor se hoče voziti v II. razredu, mora plačati 40 K), potem skupna stanovanja /na Dunaju, t. j. priprosto ležišče, ki bo za mnogo ljudi pripravljeno skupno v šolah, in prosto vstopnino k vsem prireditvam kongresa. (Kdor pa noče skupnega prenočišča, ampak želi sam ali dva, trije skupaj imeti lastno sobo, naj to da zapisati od g. župnika, da mu odbor preskrbi sobo; seveda bo moral še posebej plačati kake 3 K na dan, pa šele na Dunaju.) 3. Kdo vse bo prišel «a kongres? Zastopniki vseh narodov, ne samo Avstrije, marveč celega sveta. 'Sveti Oče Pij X. pošljejo svojega zastopnika in temu pošlje naš presvitli cesar svoj dvorni vlak v Rim nasproti in ga bo sprejel kot svojega gosta na svoj dvor. Ker pa se narodi med seboj ne razumejo, dobi vsak narod svojo lastno cerkev. Za Slovence je določena frančiškanska cerkev; tam bodo pridige slovenske in slovesne svete maše, skupno obhajilo itd. Vsak pa se bo smel udeleževati tudi skupnih sestankov v cerkvi sv. Štefana, ki se vrše v nemškem jeziku. 4. Kaj bomo delali tri dni na Dunaju? V prvi vrsti z drugimi narodi skupno častili Zveličarja v naj sv. Zakramentu : navdušili se bomo ob govorih naših najboljših pridigarjev za versko življenje. Ogledali si bomo lahko zastonj znamenitosti cesarskega mesta; Najlepša pa bo Velikanska procesija, s katero se bo končal kongres. Okrog 100.000 mož, na stotine duhovnikov in škofov bo korakalo po največjih dunajskih ulicah; Najsvetejše se bo vozilo v zlatem vozu cesarice Marije Terezije, ki bo prirejen kot oltar. Sam presvitli cesar s celim sijajnim svojim dvorom bo spremljal Najsvetejše do zunanjih vrat cesarskega dvora, kjer se bo nad vratmi brala sv. maša visoko pred očmi vseh udeležencev. Kaj takega, kot bo ta procesija, svet Še zlahka ni videl. 5. Ali pa se ne bom izgubil? — Odbor bo preskrbel zanesljive vodnike, ki vas bodo v manjših oddelkih vodili po mestu in razkazovali znamenitosti. Treba se je le držati svojega in se pokoriti njegovim odredbam. 6. Ali na Dunaju ne bo predrago? — Ne bo dražje, kot je navadno; za hrano bo moral skrbeti vsak sam zase in bo seveda plačal več, če bo hotel imeti bolj imenitno. Gostili--', kjer sc bo lahko poceni obedovalo, bo naznanil dunajski odbor. Tudi zdoma lahko vzame vsak nekaj seboj na pot. 7. Pevce in pevke, ki hočejo iti na kongres, prosimo, naj to pri svojih gg. župnikih naznanijo. Preskrbljeno je za zelo dobrega pevovodjo, ki bo vodil petje v vlaku, na Dunaju pri sprejemu in pri procesiji. Katere pesmi da se bodo pele, se bo pozneje že naznanilo. 8. Ali se na bo med tem časom doma kaj pripetilo? — Nič se ne bo pripetilo, ni- ša bo še stala, ko prideš nazaj. Potrebno je, da se enkrat v letu otreseš domačega prahu in da pozabiš na vsakdanje skrbi ter vidiš kaj lepega in imenitnega. Mei, polirle jr i lerinisi! Dnevne novice in dopisi. Zdravstveno stanje barona Heina. Baronu Heinu se je toliko zboljšalo, da se je parkrat mogel peljati z vozom na sprehod. Minister Trnka na Bledu. Minister za javna dela, Čeh Trnka, bo svoje letošnje počitnice preživel na Bledu. f Vseučiliški profesor dr. Karel Št rekel j. V nedeljo, dne 7. julija ob pol 12. uri je umrl dr. Karel Štrekelj, redni javni profesor slovanske filologije in vodja slavističnega seminarja na vseučilišču v Gradcu, dopisujoči član akademije v Belgradu itd. itd. — Dolgo je že bolehal mož, a potrpežljivo je pretrpel težko bolezen. Bil je previden s svetimi zakramenti. S Štrekljem je legel v grob eden najboljših naših slovenskih in slovanskih jezikoslovcev, eden naših naj večjih učenjakov. Rojen je bil l^eta 1859. na Gorjanskem na Krasu in bil od leta 1890. urednik slovenske izdaje državnega zakonika, obenem pa docent za slov. filologijo na dunajskem vseučilišču. Po smrti Vatroslava Oblaka, je bil imenovan za izrednega profesorja slovanske filologije v Gradcu s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo. Širšim slojem najbolj znano Štre-keljevo delo so njegove »Narodne Pesmi«, ki jih izdaja Matica Slovenska. Pisal pa je mnogo učenih razprav v Jagičev »Archiv f. slow. Philologie«, v »Ljubljanski Zvon«, za akademijo znanosti na Dunaju in v Peterburgu. Nekaj je treba še posebej povdariti, da je mnogo pisal tudi v slovenskem jezik u. Mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje« je izgubil najboljšega in najtemeljitejšega svojega sotrudnika. V »časopisu« je objavil razprave, ki so bile vredne, da izidejo pri kaki akademiji. — Profesor Štrekelj je bil blag značaj, ki je žrtvoval mnogo svojega dragocenega časa ubogim slovenskim vseučiliščnikom. Bil je tajnik podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu. Z njim smo izgubili Slovenci enega najboljših naših mož. N. v m. p.! Osebna vest. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran za doktorja bogoslovja g. Gregor Rožman, duhovnik krške škofije. Vse izpite je naredil z odličnim uspehom, zadnjega cum applausi!. Naše najiskrenejše čestitke ! Konferenca deželnih, zvez za tujski promet v Avstriji se je vršila letos, dne 6. t. m. v Bregencu. Na konferenci se je zavzemal državni poslanec Dobernig za »prometno ministrstvo«. Seveda, da bi dobili nemški nacionalci en ministrski stolček več, davkoplačevalci pa malo manj denarja v žepu! Prihodnja konferenca bo na Dunaju. Tržaški romarji v Celovcu. Dekliška Marijina družba v Trstu priredi v sredo, dne 17. t. m., pod vodstvom č. g. Antona Čoka, kaplana v Trstu, romanje h; Gospa-Sveti. Okrog 500 romarjev pride s posebnim vlakom v sredo zvečer v Gospo-Sveto. Ob povratku v četrtek, dne 18. julija se ustavijo v Celovcu in bodo obedovali v hotelu »Trabe-singer«. — Slovenskim bratom in sestram ob sinji Adriji kličemo: Dobrodošli med svojimi! Zmačkani udeleženci » S .innwemlf eira «. Človeku se smilijo slovenski kmetje in delavci iz celovške okolice, ki zahajajo na nemškonacionalne veselice, kakor se je to zgodilo na »Sonnwendfeiru« na Križni gori. Zapravili so tam denar — za Slovencem sovražne /namene — in so se žejni vračali domov. Podobni so bili tistim revežem, ki gredo na jesenski semenj v Št. Vidu, tam vse zakegljajo, domov grede pa repo jedo. Nemščina jim je bila menda preveč osoljena, da so potem naši studenci tako trpeli. — Eden, ki jim je vodo »pumpal«. Domačini so mirni ljudje, le Kranjci in Štajerci, ki prihajajo na Koroško, so hujskači. Tako radi slepijo nemški nacionalci v govorih in svojih listih. Hkrati pa imajo sami celo kopo privandranih hujskačev. Še več! Na svoje »Stidmarkine« shode vabijo celo nemškutarje iz »Štajerskega in Kranjskega«. Tako so v nedeljo, dne 7. t. m. zbobnali skupaj k »Sudmarkini« »So'nnwend-feier« v Rožeku nemškutarijo iz Celovca, Beljaka, Borovelj in iz — Gorenjske, da bi podprli rožeško nemškutarijo, ki stoji na zelo slabih nogah. Glavnega pojaceljna le igral c. kr. davčni uradnik Nagi, ogenj je pa podžigal s hujskajočim govorom urednik »Freie Stimmen«, g. Lackner iz Celovca. Da so rjoveli kakor stari pristni Germani in peli izdajalsko »Wacht am Rhein«, ni treba posebno poudarjati. Nekateri Beljačani, menda kaki komiji, so se vrnili v Beljak ovenčani kakor zeleni Jurij, eden ovenčan s hrastovim vencem okoli telesa, je pri svojem prihodu v beliaško mesto naredil utis, kakor bi videli »premiranega«, ko prihaja s planine. — Tudi k veselici »Siidmarke« v Spodnjem Dravbergu je prišla reševat umetno nemštvo nemškutarija iz Pliberka, Prevalj, Guštanja, iz Labudske doline in iz — Velenja, Slovenjegagradca, Marenberga, Mute in Št. Lovrenca na Štajerskem. Govoril je učitelj Voglar, po imenu res pristen German iz Teutoburškega gozda. Da so lažje »heilali« in da so prišle frankfurtarice bolj do veljave, je vojaška godba 17. pešpolka Iz Celovca prav marljivo in dobro igrala. Tako znajo nasprotniki hujskati — na slovenski zemlji, kamor je prišlo jest kruha par privandranih in Slovencem usiljenih nem- : ških uradnikov. Zares »heil Avstrija!« Poizkušen napad na smodnišnico v Št. Vidu? Iz Št. Vida ob Glini so poročali, da ste ponoči pred nekaj dnevi nameravali dve neznani osebi napad na tamošnjo smodnišnico. Vojaška straža je oddala nanje strele, ker se niste odzvali klicu, nakar ste izginili-Vojaška oblast pravi, da o kakem napadu ni govora, ampak da so bili pijani Labi; kljub temu je pa stražo pomnožila od 9 na 15 mož. Poneverba. Poštar Karl Wimmer iz Irdninga, ki se izdaje tudi za Franca Hoch-eggerja, Franca pl. Lehmanna in Franca Usarja, je poneveril 52.000 K in pobegnil z neko Nežo Klemens roj. Lesjak iz Mostiča. K roparskemu umoru pri Labudu smo dobili poročilo: Orožništvu in oblastim se J® posrečilo, s precejšnjo gotovostjo priti na j sled morilcu Pachlerja v osebi nekega Jer: neja Matek, ki je do 26. m. m. služil pri Minibeku v Rabenštajnu kot voznik. V kritičnem času je vozil mimo kraja umora; seboj je vozil tudi cepin, ki je kazal krvave sledove. Dne 27. m. m. je Matek nenadoma zapustil službo in se odpeljal s popoldan- • skim vlakom čez Sp. Dravberg na Celje. Dne 28. m. m. se je odpeljal naprej v Ljubljano, i kjer je najel stanovanje pri nekem Urban-cu, pri kterem je shranil dva kovčka. Policija je preiskala kovčke in našla v enem krvavo suknjo in šele odtrgan okrvavljen rokav. Matek se je 1. t. m. podal na Vrhniko in od tam v Trst, češ, da gre iskat službe-Dne 5. t. m. so našli kosci na licu mesta, kjer je bil izvršen umor, v travi ob cesti denarnico za bankovce, v kteri ni bilo nobenega denarja, pač pa nekaj popirjev brez vrednosti. Namesto tiča ustrelil človeka. Pomožni lovec Franc Seiss iz Metnica je na povratku z lova na srne, v mraku slišal v bij; žini vasi Teichl peti ptiča. Menil je, da vid1 ptiča, in je sprožil nanj; zadel je pa Leobj barda Leitnerja iz Teichla, ki se je splazi tiho za ptičem, ki je pel v grmovju. 5000 kron vreden dobitek zastonj zora ore zadeti poleg 400.000 zlatih frankov kdor naroči turško srečko v korist Slov e U ski Straži na mesečne obroke po 4 krone vinarjev. Pojasnila daje gospod Valenti11 Urbančič, Ljubljana. Utopljenka v Vrbskem jezeru. V Teš; linji ob Vrbskem lezem so našli v bližim Walnerjeve gostilne v jezeru kakih 55 1® staro utopljenko, ki so jo prepeljali v ttUT' vašnico v Poreče. Kdo da je, ni dognah Samomor magistralnega sluge. stratni sluga Marko Jereb, ki se le že ^ krat poizkusil na Bledu umoriti, se je četrtek, dne 4. t. m. v Celovcu ustrelil v se ce in kmalu nato umrl. Zaradi nekih d narnih nerednosti je bil menda odpusc iz magistralne službe. V nekem pismu župana je obdolžil tudi druge magistra ^ uslužbence nerednosti, nakar je bil P° can na sodišče, da se zagovarja. Namesto da bi se odzval pozivu sodišča, se je ustrelil. Jerebov sin dela letos na celovški gimnaziji maturo. Utonil je pri kopanju v Milštatskem jezeru 191etni zidarski pomočnik Miha Wurn-berger dne 4. t. m., ker ni znal plavati. Nevarna tatica aretirana. Tržaška policija je aretirala 23 letno Frido Oberlug-gauer, ki je izvršila v Beljaku in Celovcu več tatvin in se je udala razuzdanemu živ-Henju, ter jo oddala deželnemu sodišču v Celovcu. Krščeno lisico v osebi Ane Job je zalo-til pri kurji tatvini policaj v Št. Rupertu pri Celovcu, jo zmotil pri prijetnem delu in odpeljal v policijski kurnik, kjer bo brez kur imela časa dovolj premišljevati pregrehe svojega mladega življenja. D\re sraki pod ključem, V preiskoval-bem za,poru se nahajata zaradi tatvine zakonska Henrik in Marija Andorfer, pri kte-rih so našli več reči, ki so najbrže ukradene in o kterih ne vedo, čigave da so; tako na Primer: i zlata ženska ura z monogramom M. R., i srebrna ženska cilinder-ura z zlanm obročem, 1 srebrna ura z monogramom B. 2., i srebrna ženska ura s ponarejeno verižico s šest biseri, 1 zlat prstan s tremi opali, 1 zlat prstan s črnim kamenom s tremi belimi prečnimi črtami, 1 nikelnasta ura z ni-kelnasto verižico in priveskom z modrim kamenom, 1 srebna Omega-ura, 1 zlat potočni prstan, 1 zlat prstan z ametistom, 1 Pozlačen srebrn prstan z rdečim kamenom, 1 medaljon z zlatim robom, 1 daljnogled z etuijem, blago za žensko obleko in bluze, 4 posteljna pogrinjala, 1 namizni prt in zimski suknjič s kožuhovino. Zakonska Andorfer sta se potepala po Inomostu in Laškem, potem v Beljaku in nazadnje po Celovcu. Po tiralici iščejo dninarja Miha Kresi-ča zaradi javnega nasilstva in Ruperta Salzmanna zaradi tatvine. Poletna veselica poštnih uslužbencev. Poštni uslužbenci v Celovcu imajo v nede-bo, dne 14. julija, popoldne ob treh pri fMablgarmux poletno veselico, pri kateri igra godba 17. pešpolka. Vogrče. (Ustanovitev Marijine dtužbe.) Lep, jasen dan je bil to, 23. rožnik. še lepša pa je bila slavnost, ki smo jo ta dan obhajali, namreč ustanovitev Marijine družbe. V dičnem sprevodu so stopala mlada dekleta, 23 po številu, iz župnišča v domačo cerkev, da tam darujejo cvet svojega življenja, zlato, mladost, nebeški Kraljici. Prihitela je tudi sosedna Marijina družba iz Kazaz s svojim dušnim pastirjem, da spremi s svojo zastavo mlado družbo Pred oltar. V prekrasnem nagovoru nam je Č. g. prelat dr. Martin Ehrlich razložil, kako je Bóg odlikoval Marijo in kako jo morajo častiti in ji služiti njene hčerke. Gosp. Prelat je nato tudi izvršil slovesen sprejem v Marijino družbo. Celo slavnost je povzdigovala tudi navzočnost preč. g. dekana F. Mariniča, ki je ta dan v spremstvu č. gosp. kaplana Nagelschmieda obenem izvedel tudi cerkveno vizitacijo. Ljudstva se je kar Mio, da je bila cerkev pretesna. Dal Bog, da hi novoustanovljena Marijina družba za-hesla v našo župnijo sveže versko življenje. Marija na Žili. (Lepa slovesnost.) ^ nedeljo, 7. julija popoldne se je poročila v tukajšnji cerkvi Ana Uršič, posestnica in l°stilničarka na Žili z Antonom Tudrom. M’va je iz naše Marijine družbe, ki je stopila y Zakonski stan. Zato so ji druge družabnice oppile za spomin lepo Marijino sliko. Na d°inu so ji zapele pevke Mar. družbe nekaj M'asnih pesmi, jo spremile v cerkev, bile havzoče pri poroki, ji pri poroki zopet zape-j0 Poslovilno Marijino pesem in jo spremlja-zopet polnoštevilno na dom. Bila je gin-mva slovesnost. Daj ljubi Bog mlademu pa-ru obilo sreče. — Po poroki sta v nedeljo Poskusila svojo srečo pri cerkvenih nabiral-Lkih dva vagabunda, ki ne poznata sedme rV°žje zapovedi: Ne kradi! Ker pa je prišel -Upnik v cerkev, ko je bil eden ravno pri celu, se je ponižno poklonil oltarju ter šel iz , erkve. Palčico z limom pa je nesel lepo se-°1 skozi vso vas. Poskusil bo gotovo še urugje svojo srečo! .Mrha ob jezeru. (Strela.) Velika ne-Cca je zadela spošt. rodbino Schaller po 0l01^ahe Martinovo na Trebinji pri Št. liju 'hMavi. Včeraj popold. je treščila strela v mtvo sestre Martinove p. d. Hofečinje v Dješčičah. Upepelila je gospodarska poslopja in hišo. Strela je ubila dve kobili. Nekaj trenotkov na to trešči v gospodarsko poslopje Martina na Trebinji, ki je pogorelo; hiša je ostala. Ogenj se je razširil tudi na p. d. Fili j evo hišo, ki je last Martinova ter isto z gospodarskim poslopjem vred uničil. Martin je bil odsoten od doma. Sv. Višarje. To je bil 4. t. m. pri nas kres, da se reče! Ob pol devetih zvečer smo ga zažgali in prav dobro je gorel v čast sv. Cirilu in Metodu in pa nemčurjem v spomin, da so se spomnili prelepega maternega jezika. Cel popoldan je dežilo, pa je Vse^ eno tako gorel, da je bil plamen nad 15 m visok. Splošno se je letos opazilo le malo kresov. Pri Skočidolu je nekdo »cigaro pri-žigaL, druzega ni bilo od tu nič opaziti. — Pretekli teden smo večkrat opazili nad Sv. Višarjami dAm A^elikanska orla. Kake vrste sta, nismo mogli spoznati. Razprostrte peruti merijo nad tri metre. — Pred kratkim smo našli pod »Blaže\Tim razgledom« lepega divjega petelina, ruševca. Neki član Saškega dvora ga je obstrelil, pa ga niso nič iskali. Bil je prav težek in je imel krasne krivce. Bmarjeta v R. Dopis našega župnika, ki ga je objavil v »Miru« zavoljo laži v »Štajercu«, je tukajšnjim »kujonom« kar sapo vzel. V svoji onemogli jezi pravijo, da se fajmošter jezi, ker se dopisunček pri njem ni »meldal«. Povedano bodi, da je dopisun »kujon« dobro znan! Ta kujon le to trdi, česar fajmošter ne taji. — če pa dopisun vse ve, zakaj ne pove, koliko je očka France pri sodniji pripoznal premoženja? Le 30.000 K! Neverjetno! 30.000 pi’emoženja imeti in za 24.000 K kar naenkrat kupiti lesa! Kaj ne, to je imnitno?! Več se najde takih, da Francu za vse, kar ima, še enkrat toliko dajo! Seveda — odveč denarja je več davka — in večja kazen, kaj ne? Seveda fajmošter si je faro sam izbral in je bil drugod za našo lepo faro potrjen, in ni šel k tistim, ki so ga mislili »kujonirat«. Te pa je takoj zastopil! Naš fajmošter ne kujonira, ker nismo »ku-joni«, kakor tisti prefarbani tukajšnji odlični nemčurji. Kujonirati hoče le znani privandrani Štajerc in njegov zvesti generalštab ! Šmarjeta v R, Tudi pri nas so »Nemci« (?) netili kres. Netili so ga sami taki, ki bi morali prej kaj drugega oskrbeti, kakor poganskemu Vodanu prinašati daritve. Tako je netil naš podučitelj, kateremu bi svetovali, da bi raje prej naredil izkušnjo. Tudi podučiteljica je morala biti zraven. In velika Nemca »Francov Makšiček in Francova Suzka« tudi nista smela manjkati. Da jim pa nekdo drve skupaj spravi — so pridne može na jago povabili, da niso vedeli, zakaj se gre. Tako so netili in netili — in pole šli na pirš! Kako? O tem molči šmarješka zgodovina. Še nekaj se ve, in če bo potreba, se pove drugikrat! Železna Kapla. Zadnjo nedeljo je imela tukajšnja podružnica »Slovenske Straže« svoj občni zbor visoko gori pri podružnici Sv. Lenarta. Raz ovenčanega zvonika je veselo vihrala trobojnica in gromenje topičev je pozdravljalo naše verno ljudstvo, katerega se je nabralo precejšnje število. Po cerkvenem opravilu so se zbrali vsi na okrašenem prostoru, kjer se je vršilo zborovanje. V imenu predsednika »Slovenske Straže« je pozdravil navzoče domači g. kaplan in razložil, zakaj da so nam obrambna društva potrebna. Podružnični blagajnik Aleš Štuler je podal poročilo delovanja podružnice, ki je gotovo ena najmočnejših na Koroškem. Prisrčno pozdravljen govori nato č. g. dr. Rožman o škofu Slomšku. Marsikateremu izmed zborovalcev so se lesketale solze v očeh, ko je slišal, kako da je nepozabni vladika budil v svojem ljudstvu ljubezen do najlepših idealov tukaj na zemlji: »Vse za vero, dom, cesarja!« Kdor je slišal ta krasni navdušeni in v srce segajoči govor, ga ne bo pozabil nikdar. Srčna hvala mlademu g. doktorju, da je tudi letos zopet prihitel med nas in nam z jasno, bistro sodbo pokazal, da ne nazadujemo, ampak vrlo napredujemo. Vrli ku-pelški pevci so tudi takrat pomagali proslaviti dan. Novih udov »Slovenske Straže« se je nabralo nad petdeset. Prevalje. Predvečer sv. Cirila in Metoda je bil skrajno neugoden, kajti prišla je huda ploha; kljub temu so se zasvetili proti večeru lepi kresovi in topiči so naznanjali, da se ljudstvo zaveda 5. julija, goda sv. Cirila in Metoda. Najlepše sta gorela kresa na Zagradi, ki sta v pozno noč svetila in pokazala Prevalčanom, da tukaj prebiva verno slovensko ljudstvo. Hvala vsem, ki so pomagali, posebno pa vrli Temeljnovi družini in g. Alekarju. Šmarieta v Rožu. (Toč a.) Dne 4. julija z\'ečer okoli 6. ure je prihrula nad naš kraj čez Žihpolje in Glinje strašna nevihta. Med bliskom in gromom se je vsula toča, kakor lešniki in golobja jajca debela, ki je v pol uri vse pobila. Prizadeta je največ Kočuha, potem Dule, Zavrh, Zavozi, Dolnja in Zgornja ves, Zgornja Šmarjeta in Hmelše. Vse pobito imajo v Zgornji vesi — posebno Piskernik, in v Hmelšah, posebno Jagovc. Vse je tako lepo kazalo, da je bilo veselje pogledati na njive in travnike. In zdaj? Vsi upi so splavali po vodi. Vsak se vpraša, kje bo vzel kruha. Lani je bila suša — letos pa toča. Dal Bog, da bi za to poklicani krogi hitro poskočili na pomoč kmetu-trpinu, da bi vsaj zdaj mogel hitro vsejati ajde in bi si s tem malo opomogel. Velikovec. (Tudi blamaža.) Še nekaj je potrebno omeniti k zadnjemu dopisu o avtomobilski vožnji. Velikovške dame so metale tudi cvetlice na avtomobile, med temi tudi neizogibne plavice. V petih slučajih so udeleženci vožnje plavice vrgli nazaj. V drugih krajih pač ne marajo za tak plevel, kakor ga nosijo Velikovčani na svojih »stramm deutsch« (?!) prsih! ŠL Rupert pri Velikovcu. (Strela ubila konje.) Ko je dne 2. t. m. proti večeru hlapec lesnega trgovca Martina Ha-riha, p. d. Plaznika na Vovberskih gorah vračal v nastali nevihti s praznim vozom iz Velikovca, je blizo Hoprijana nad Mlinskim grabnom udarila v voz strela. KonJa sta bila pri priči mrtva, hlapec pa je k sreči bil samo omamljen in se je kmalu zopet zavedel, ko so ljudje prihiteli na pomoč. Konja sta bila vredna 2000 K. Št. Rupert pri Velikovcu. (Tomaž Nova k - R a v n i k f). Dne 3. t. m. je preminul tukaj po dolgem bolehanju vzoren mož Tomaž Novak, p. d. Ravnik Nad Dravo. Pokojni Ravnik je bil pravi mož starega kova, vzoren katoličan, vnet Slovenec in vselej zvest pristaš naše katoliškonarodne stranke. Pri vsaki volitvi je stal kakor steber zvest na naši strani, pri prejšnjem načinu volitev je bil vselej mož za našo velikovško občino. Poprej je imel samo majhno, p. d. Žnidarjevo posestvo na Ricinju in bil obenem tudi spreten zidar. Po svoji pridnosti in umnem gospodarstvu si je pa pridobil prav lepo premoženje. Dolga leta je bil pokojni Ravnik tudi organist naše šentrupert-ske župnijske cerkve. Ko smo zidali našo »Narodno šolo«, je pokojnik brezplačno postavil veliko štedilno ognjišče v naši šolski kuhinji. Leta 1891. je obenem z drugimi rodoljubi ustanovil našo slovensko posojilnico v Velikovcu in bil njen prvi načelnik. Dosegel je starost 75 let in bil — vzorni Slovenec — pokopan na god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Pogreba so se udeležili vsi otroci naše »Narodne šole« pod vodstvom čč. šolskih sester, ki so mu tudi ob grobu zapele ginljivo žalostinko »Nad zvezdami« in veliko število ljudstva. Pokojni Ravnik naj bo našim slovenskim mladeničem postavljen kot zgled, kako da je mogoče tudi v bližini mesta obraniti treznost, vero in ljubezen do maternega slovenskega jezika. Naj blagi mož v miru počiva! Št. Rupert pri Velikovcu. (Kresovi.) Vsled silne nevihte je bilo letos kresovanje na predvečer sv. Cirila in Metoda zelo ovirano. Pa kljub neugodnim razmeram so se naši vrli slovenski rodoljubi tudi letos ska-zali. Na Peci smo zapazili dva mogočna kresa, pri Kovaču na Šmartinski gori je tudi letos kot edini kres na naši strani gorel mogočcVT. kres. Naši Šentruperčani so zakurili pet kresov in sicer na sesterski pristavi in pri Krigelnu na Vinogradih, pri Hoflarju, v Orličivasi in v Mrzlivodi. Na Vinogradih in pri Hoflarju so tudi s topiči mogočno streljali. Bog živi naše vrle slovenske kmete in mladeniče! Št. Rupert pri Velikovcu. (God sv. C i-rila in Metoda) je tudi letos naša »Narodna šola« prav slovesno obhajala. Sveta maša se letos radi Ravnikovega pogreba ni mogla vršiti. Popoldne je bila v šolski telo- vadnici slavnostna predstava bolj v ožjem krogu. Otroci prvega razreda so ljubko de-klamovali, dečki so zelo živahno predstavljali igro »Mladi Robinzon«, deklice pa prav izvrstno igro »Nežika iz Bleda«. Končno so bili vsi otroci pogoščeni s pecivom in medico, katero je, kakor vsako leto, tudi letos, podaril gospod Cehner, svečar v Velikovcu. Bodi mu prisrčna hvala izrečena! Blato, (Občinske volitve.) Pri občinskih volitvah, ki so se vršile dne 3. t. m., so bili izvoljeni v vseh treh razredih pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Medtem, ko so se druga leta 'nasprotniki udeležili volitev vsaj v prvem razredu, jim je letos upadel ves pogum in sploh niso prišli na volišče. Izvoljeni so v I. razredu gg.: Mat. Mlinar v Čirkovčah. I. Sekol, župnik v Vo-grčah, Mat. Plešivčnik v Novči vasi, Jurij Drug na Komlnu. Namestniki: Jan. Mlinar v Replah, Jožef Mlinar na Blatu. V II. razredu gg.: Jožef Srienc na Blatu, Franc Tomič v Replah, Gašpar Kumer v Replah, Jurij Leitgeb v Dobu. Namestniki» Jur. Trampuš v Dobu, Anton Miklavčič v Vogrčah. V III. razredu gg.: Peter Sumnič v Dobu, Franc Konečnik v Vogrčah, Anton Hafner v Rinkolah, Jan. Piko v Vidri vasi. Namestniki: Gregor Trampuš v Dobu in Alojzij Milač ma Blatu. Goselnavas. (Izkopano človeško okostje.) Dvoje človeških okostij, pol metra narazen, je izkopal Tomaž Zdovc p. d. Prohart v neki uti tik hleva, kjer je kopal jamo za gnojnico. Eno okostje je ležalo skoraj čisto na površju, samo 10 do 20 cm globoko in drugo približno en čevelj. Okostje je bilo še popolnoma zloženo, razen drobnih koščkov, ki so skoraj že čisto strohneli. Trupla so bila gotovo najmanj pred petimi rodovi zakopana. Radiše. (Času primerna vprašanja in odgovori.) Kdo j,e1 najbolj bogat v naši občini? Naš šolski svet in obč. odbor, ker razmetavata tisočake kakor otroci igrače, brez vsake najmanjše potrebe. — Kdo je najbolj ubog v naši občini? Naš šol. svet in občinski odbor, ker prosjačita in beračita od Poncija do Pilata za darila in posojila, kmet ti pa plačuj in plačuj ! — Kdo je najbolj mogočen v naši občini? Zopet le naš šolski svet in občinski odbor, ker bosta sezidala še eno šolsko palačo — na stroške drugih. — Kdo ima za »Judeževe groše« duše svojih otrok na prodaj v naši občini? Naš šolski svet in občinski odbor; ker bosta od »Schulvereina« tudi sprejela nekaj kron podpore. — Za koga pa bomo zidali še eno šolsko palačo? Za našega župana (ker ima precej otrok, ki bodo imeli potem šolo doma, za druge pa bodi kakor hoče) in za naš šolski svet; ker za naše otroke je že sezidana iz leta 1874, treba bi jo bilo le malo razširiti. — Zakaj se tako mudi s sezida-njem nove šole, da zdaj o poletnem času, ko imamo kmetje toliko dela na polju, naš župan vpije in razglaša, takorekoč sili kmete v raboto? Na to bomo pa odgovorili pozneje o primernem času, za danes še zamolčimo. — Kdo najbolj po očetovsko skrbi za kmeta v naši občini? Naš šolski svet in občinski odbor, ker namesto da bi preskrbela kmetom vsled lanske suše krme ali otrobov, kakor so storile druge občine, jim skrbita le za veliko dela in ogromne stroške. — In kdo ve vse to v naši občini? Kmet, s katerim se strinjata dve tretjini davkoplačevalcev! Melviče. (Shod. — Inštalacija.) Dne 7. t. m. se je vršil pri Condru dobro obiskan občni zbor podružnice »Slovenske Straže«. G. župnik Hafner je razložil razloček med »Slovensko Stražo« in »Siidmar-ko«. G. urednik Smodej iz Celovca je pa ob napeti pozornosti navzočih mož, mlade1- j ničev ter žen in deklet razlagal potrebo ! obrambnega dela in cilje, ki jih zasleduje »Slovenska Straža«. — Naslednji dan smo imeli inštalacijo g. župnika Hafnerja, dosedanjega provizorja, h kateri so prišli farani v obilnem številu. Inštaliral je g. župnika veleč. g. dekan Držanič iz Šmohorja, pridigoval pa č. g. župnik B e n e t e k. Navzočih je bilo še pet sosednih duhovnikov. Šmihel nad Pliharkom. (Strela uda-r i 1 a.) Dne 9. t. m. popoldne ob tretji uri je udarilo na Bistrici po domače pri Kumru v hlev in je ubilo dva pitana bika in eno kravo. Škoda se ceni na 1500 K. — V istem času je udarilo tudi v električno centralo g. Ivana Krauta po domače Svetec na Bistrici, ter povzročilo nekoliko škode v tej in obenem tudi poškodovalo pri posestniku županu g. Rudolfu osem električnih hrušek kakor menda tudi nekatere pri drugih. — Električna luč je zvečer zopet svetila. Šmihel nad Pliberkom. Veselje je zavladalo med farani fare Šmihel, ko se je izvedela novica, da dobijo zopet po dolgem času kaplana in sicer č. g. Jožefa F e ini g iz Roža. Da bi ga le pustili ves čas tukaj, ne pa samo za kratko časa, kakor je bilo to do-sedaj. Medgorje. (Kresovi.) Da je v naših srcih še slovenski duh, so pokazali kresovi, ki so žareli predvečer sv. Cirila in Metoda na naših hribih. Goreli so štirje kresovi in tudi topiči so pokali na čast slovanskima, apostoloma; mila slovenska pesem se je razlegala nad našo prijazno okolico, pesem, ki je prikipela iz grl naših slovenskih mož in fantov, kar je najboljši znak, da naše ljudstvo še ljubi svojo rodno grudo, svoj mili slovenski narod. Naj bi ta zavest nikakor ne zamrla v naših vrstah, ampak še bolj in bolj oživela! Grabštanj. (Smrt.) Nemila smrt je pobrala iz naše srede moža v najboljših moških letih, Tomaža Podobnika po domače Andrejaša v Grabštanju. Rajni je bil cerkveni ključar in preje več let cerkveni pevec. Neizprosna sušica, dolga mučna bolezen. v koji je bil večkrat previden, mu je pretrgala nit življenja. Njegov pogreb je bil lep, pevci so mu zapeli v slovo kot svojemu nekdanjemu sopevcu, g. župnik pa so imeli ob odprtem grobu ganljiv nagrobni govor. Bog tolaži mlado ženo udovo, s katero sta se res ljubila s prav krščansko ljubeznijo. Svetila mu večna luč! Sovce pri Podldoštru, Na predvečer godu svetega Cirila in Metoda smo videli kresove v Sovški planini, kjer so spuščali tudi rakete, v Pečah in na Strmcu. Živio, zavedni kresovalci! Strahovit davilec otroške dobe: Bljuvanje, driska, črevesni katar se pojavi le tam lahko, kjer se „Ku-f e k e “ še ne uporablja. ,,K n feke“ je edino prava hrana za zdrave in za na črevesih bolne otroke, pri katerih se motenje prebavljanja večkrat ponavlja. 177 Borovlj}. (Občni zbor puškarske zadruge.) Predzadnji »Mir« je poročal, da se bo vršil občni zbor omenjene zadruge, v kteri so taki imenitni odborniki, da se naravnost branijo, sprejeti denar za povzdigo puškarske obrti, kljub temu, da so sicer jako navajeni sprejemati podpore od vseh strani, najbolj seve od »Siidmarke«, ki jih je s svojimi podporami srečno spravila tako daleč in razvadila, da le še hirajo na svojih posestvih. Omenjal je dalje dopis, da se bodo Ogris in nemškutarji z vsemi silami trudili, spraviti stare odbornike spet v odbor, ker se boje, da bi jim novi odbor ne gledal ppeveč na prste in ne bi mogli več tako molsti zadruge kot doslej. Izvrstno je zadel »Mir«. Res ima zadruga sedaj tak odbor, da ne zna na vse reči drugega kakor »ja«, ali je potem pametno ali ne. Kako je bilo na občnem zboru? Bil je slabo obiskan, od 115 članov je bilo navzočih le okoli 45. Žalibog so tudi takrat izostali vsi boljši člani — iz starega in znanega vzroka, ker nočejo glasovati po županovi komandi, zamere se pa tudi bojijo — in tako je bil zastopan večinoma »Ogrisisches Stimmvieh« (tako pravijo tu onim, ki slepo glasujejo po županovi komandi) in še največji dolžniki Strojani puškarske zadruge. Ti so seve morali gledati, da sestavijo tak odbor, ki jim ne bo gledal na prste, ampak na vse le znal reči »ja« ali »ne«, kakor se bi pač glasila komanda. Poleg znanih »nul« kakor Janeza Antoniča, Fuggerja in Fašingbauerja, sta bila izvoljena še analfabet Meglič in puškarski pomočnik Jakob Košutnik. Kolikor nam je znano, večjih kapacitet puškarske stroke v Borovljah ni! Samo škoda, da so »nekteri« dobili premalo glasov, da bi odbor imel tudi šaljivce po poklicu in ne samo iz neumnosti! Smešno ulogo na zboru je igral revizor g. Urbas. Kljub temu, da je bilo znano, da so mu še dan prej zabranili pogled v knjige, je poročal da je vse v redu. Pojasnila, zakaj so se tirjatve od članov zvišale na 52.000 K, pa ni dal ne ravnatelj in tudi ne revizor. Še prej, da so bile volitve končane, je odšel en del navzočih, in tako je ostal Ogris in njegov privesek. Tako je ostalo vse pri starem, Ogris in njegovi bodo še naprej mogli izrabljati zadrugo. Ali pa bodo utihnile najrazličnejše govorice v senčnih stra- neh zadruge, ali so se potrudili povzdigniti ali vsaj ohraniti dobro ime zadrugi in obrti in Borovljam, to je drugo vprašanje? Borovlje. (Občni zb or nemškega k o n z u m a.) Zadnjič smo poročali, kako lindo prede nemškemu konzumu »edini nemški trgovini« v trgu, kjer so pri zadnjem ljudskem štetju našteli nad 2800 Nemcev. Na zadnjem občnem zboru, dne 6. t. m. ki je bil, kakor tožijo štimce same, še slabše obiskan kakor lanski, so za silo spet sklan-fali odbor s tem, da so učitelja g. Jakliča obsuli s prošnjami, da je sprejel izvolitev predsednika, kljub temu, da je prej to mesto odložil, izstopil iz odbora in odklonil morebitno zopetno izvolitev. Ker nemškemu konzumu vedno manjka denarja in ker ga že nikjer ne more dobiti, si je pridobil nove denarne moči s tem, da je v odbor izvolil par gospodov, ki veljajo za »geldkraftig«. Tako najdemo v novem odboru Augusta Kastner, znanega varuha za osirotelega otroka g. Antoniča, kteremu je znal prodati njegovo veliko puškarno, da si je s tem malo zagotovil denar, ki ga ima pri županu. Začudili smo se pa, da sta se dala voliti v nadzorstvo dva moža, K. Eibl, c. kr. poštar, in J. Košat, znani zidarski mojster. Prav dobro si bomo to zapomnili. Radovedni smo, kako se bosta počutila v novi družbi! Občni zbor je sklenil predsednik s prošnjo, naj vendar »Nemci« držijo vkup, naj se vendar ne brigajo samo za »Wein, Weib und Ge-sang«, ampak se izkažejo tudi v gospodarskem boju z nasprotniki, ker oči od daleč so na nje obrnjene, kako stoje tu na jugu na straži — tako kakor Dankov foltej v kavarni ! Velikovec. (To so sadovi!) Učenec V. H. na tukajšnji meščanski šoli si je hotel končati svoje življenje s tem, da se je obesil. K sreči ga je našel v tem stanju neki žagar, ki je hitro prerezal jermene, na katerih je visel in s tem rešil mladega paglavca, ki je bil že popolnoma onesveščen ter moral potem ostati nekaj dni v postelji. S lem slučajem je postalo naše mesto tudi v tem oziru moderno. Samomori pri šolarjih so se do sedaj godili le po večjih mestih. Na vsak način povzroča take zločine moderna vzgoja, pri kateri se gleda le na znanje brez Boga in pri nas na nemoralno germanizacijo. Dokler ostanejo otroci na mestnih ljudskih šolah, se še navadno z njimi izhaja, ko pa pridejo na meščansko ponemčevalnico, pa naravnost podivjajo, tako da celo pametnejši Nemci silno neradi dajo svojega otroka na meščansko šolo. Da, slišali so se že glasovi: »Predno bi moral moj sin na tukajšnjo meščansko šolo, rajše ga dam v Št. Rupert, se bo vsaj tudi slovenski naučil.« Zopet drugi dajo svoje sinove, ako je mogoče, raje študirat, ali poizkusijo na druga način, samo da se izognejo tej nepriljubljeni mučilnici. Kaj pa si tudi moremo drugega misliti o vzgoji na tej šoli, če delujejo tam častilci in oboževatelji anarhista in svobodomisleca Ferrerja? Kako morejo vzgojevati katoliško nemško in slovensko mladež učitelji, ki zagovarjajo revolucijo zoper katoliške vladarske rodovine? Kako morejo vcepiti v mlada srca pravega duha učitelji, ki so vsi strastni privrženci in pospeševatelji protislovanske In protikatoliške protestantovske »Siidmarke«? Slovenski starši, svoje slovenske in katoliške otroke pošljite v Št. Rupert! Tam se tudi toliko nemščine naučijo, kolikor je potrebujejo za življenje! Politične vesti. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA IN ALPSKI NEMCI. Spravna pogajanja med Čehi in severnimi Nemci zadnji čas, odkar jih vodi knez Thun in ne več nerodne vlade, dobro uspevajo in nemški ter češki listi izražajo upanje, da se sprava posreči. Naš list sprave na severu nikdar ni pozdravljal in je v tem oziru stal med slovenskimi listi skorodane osamljen. Na tem stališču je še danes. Res, da bomo imeli Slovenci, če se posreči češko-nemška sprava, dobro orožje v rokah in bomo lahko klicali Nemcem: »Kar je bilo za vas dobro na severu, je tudi za nas na jugu!« Toda kaj bo pomagal ta klic, če bodo Nemci zanj gluhi, ker politiki sploh ne poznajo nobene sramote, vsaj alpski nemški nacionalci ne. Odločevala bo, če se raz- mere v Avstriji na splošno ne izpremenijOj le politična moč, in bojimo se, da bomo potem bolj osamljeni, nego smo bili dosedaj. Dosedaj sc bili Čehi naši naravni zavezniki, ker se sami v državnem zboru tudi niso čutili dovolj močnih, po spravi pa ni izključen v slavo slovanske vzajemnosti če-ško-poljsko-nemški obroč v državnem zboru. Pravična sprava bi bila mogoča le za celo Avstrijo skupaj, ne po deželah. V nasprotju s Poljaki koroški Slovenci ne bomo našli' svojih pravic potom deželnega zbora, ampak le v državnem zboru. Ta naša domnevanja potrjuje tudi »Tagespost« od 10. t. m., ki je v uvodniku med drugim zapisala: »Nemci na Češkem naj si svojo hišo sami oskrbijo, kakor hočejo, ker morajo v nji prebivati. Ravnotako morajo alpski Nemci težiti za tem, da se oskrba njihove hiše prepusti njim samim. Zato je treba pravočasno in z vso energijo že danes izjaviti, da alpski Nemci nikdar in nikoli ne bodo za te naredbe, ki so jih ukrenili sedaj na Češkem.« Zakaj? »Alpskih Nemcev naloga je, stražiti na jugu, čuvati morajo, da jim bo odprta pot do morja . . .« »Po češki spravi pride južnoavstrijska, pa ne po praškem receptu, ampak kakor prija nam.« Razumemo! Vprašanje pa je tudi, če je všeč tudi nam, kar prija Nemcem! LAŠKO-TURŠKA VOJNA. Iz Rima poročajo: General Camerana Se je polastil Misrate. Boja so se udeležile Vse Čete in vse topničarstvo, brodovje pa je stražilo obrežje. Sovražnik se je umaknil v utrjene pozicije in se je branil trdovratno, konečno pa je pobegnil. Sovražnik je izgubil več sto mrtvih in ranjencev. Lalii imajo devet mrtvih in 21 ranjencev. POSREDOVANJE ZA MIROVNO POGODBO. Francoski list »Gaulois« poroča, da so se Kokovcev, Sasanov in nemški državni kancelar pl. Bethmann-Hollweg v Baltisch-Portu, kjer sta se sestala ruski car in nemški cesar, zmenili, da napravita Nemčija in Husija načrt, kako bi se turško-laška vojna končala in sploh razmere na Jutrovem uredile. Ta načrt bi predložila Rusija Francoski in Angleški, Nemčija pa Avstriji, da ga odobrijo vse velesile. MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnatomilo od tvrdke Berg-mann & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. Društveno gibanje. Podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem vabi še enkrat k obilni Udeležbi cerkvenoglasbenega tečaja, ki ga Priredi od 15. do 19. julija v Celovcu. — Kakor kaže, je povsod veSiko zanimanje) za tečaj. — Vsak udeleženec tečaja naj prinese s seboj Cantica sacra I. in IL del od A. Foersterja — in Mohorjevo pesmarico I. in R- del. v Pliberk. Katol. slov. izobraževalno dru-tvo ima v nedeljo, dne 14. julija popoldne ®v’°j izredni občni zbor. Na sporedu je iz-Prernemba pravil ter razgovor o društvenih adevah. Vstop samo za udè>. ki naj se Odb*6^ zl:)0ra v obilnem številu udeležijo. v, Zadiše. Kršč. slov. izobraževalno dru-ijo na Radišah priredi v nedeljo, dne 14. ‘d 1J,a 1912, ob 3. uri popoldne gospodarski e- * V sv°iih društvenih prostorih. Govori ,-^hler, gospodarski inštruktor iz Veli-lov)va 0 domači svinjereji. — K obilni ude-vabi odbor. Ruda, »Izobraževalno kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico« priredi v nedeljo, dne 21. julija 1912 opoldne po blagoslovu zborovanje pri Faštelnu na Dobrovi. Na sporedu je: 1. Govor. 2. Tombola. 3. Igra »Turška pastirica«. — Odbor. Dobrlavas, Na nedeljo, dne 14. julija, priredi tukajšnja podružnica »Slovenske Straže« svoj II. redni občni zbor, združen s Slomškovo slavnostjo. Na sporedu bode: poročilo odbora, govor, deklamacija in tombola ter šaljiva dražba in petje. Nazadnje bo še izredni občni zbor izobraževalnega društva. Vrši se popoldne po blagoslovu pri Mežnarju v Kokju. Uljudno vabita odbora vse člane »Slovenske Straže« in izobraževalnega društva, sploh vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč, tudi zastopnike okoliških društev na lepo slavnost. Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"! -H —4i-1 Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Mirn“! Loterijske številke. Praga, 3. julija: 7 6 9 71 11 Dunaj, 6. julija: 28 47 59 43 49 Gradec,G.julija: 54 69 78 85 1 Bar SKRIVNOST * -------------- lahke in prožne hoje. Nobene utrujenosti več. Bolj trpežno kot usnje. - Pristni - v o 0 ^ r PALMA ilijlei! Q r ©j LISTNICA UREDNIŠTVA. Spod. Dravberg. Obema dopisnikoma: So zgolj osebnosti, ki ne spadajo v list. Glede gostilne pri K. se obrnite na merodajno mesto, na občino. — Sv. Višarje: Se bo zgodilo! Morda se vidimo kdaj gori. — G. K.: Iz Sel žal nismo prejeli nobenega poročila, za to številko pa bi bilo tudi že zastarano, ker cenjeni čitatelji želijo novic, ne pa stare slame. Palma kaoCnh podpetnik : :. Bolliva su i vsbIi toMiltvaili trpviaali. j Tržne cene v Celovcu 6. malega srpana 1912 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. ren) od do (bi K 1 V K v K ! v Pšenica.... Rž 21 43 24 13 17 Ječmen .... Ajda 28 14 Oves 23 45 25 50 8 86 Proso .... — Pšeno .... — 32 16 16 Turščica . . . — Leča — Fižola rdeča . . — __ Repica (krompir) (nova) __ — 12 — Deteljno seme . . , — — — Seno, sladko . . 6 — 7 50 „ kislo . . 3 50 6 Slama .... 2 80 4 Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • —- — — — — — Mleko, 1 liter 24 __ 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 2 20 2 30 „ „ sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . . — 16 i 26 Piščeta, 1 par . , , 2 80 3 60 Race — j Kopuni, 1 par . . . — — j — 30 cm drva, trda, 1 m2. 2 60 3 — 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 20 2 70 Počrez 100 kilogr. O živa zaklana Živina s Ki od do od do od do ■n g v kronah Oh P* Konji Biki — — — — — — — — Voli, pitani . . 5B0 86 88 z z “1 5 „ za vožnjo . 400 520 — — — — 32 18 Junci 200 — — 2 1 Krave .... 264 000 68 72 58 34 Telice .... — — 70 1 1 Svinje, pitane . — - — — — — Praseta, plemena 16 48 — — — — 336 212 Ovce : T' n Vsi, Kil širini možje in ocelle! p P Ali itocele vsa) 10 vinarjev na leden žrtvovali P jj za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok? N n Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knji- ri U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, u Q ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. [ □ C3C3C3EZJC3SZ3C3C3C3CaaCaC3C3C3C3C3n Darila» za čitafelje tega časnika. Da uvedemo svoje izborne zelo elegantne chevro-Cevlje iz najboljšega trpežnega usnja, moderne fasone, darujemo 3000 parov Čevljev, kakor na podobi. Le za delo je treba plačati K15-— za Spare. Pošiljamo čisto po volji čevlje na jermene za gospode ali gospe z vsako poljubno številko ali po vsaki centimetrski meri. Dobite torej za samo K 15-— 3 pare izbornih čevljev, ki stanejo sicer K 42-— in s katerimi boste gotovo zelo zadovoljni.* Pošiljatve po povzetju ali predplačilu. Žamena dovoljena, torej noben riziko. Vsa naročila na naslov: R. BERGER-ia elsporl čevljev, Dunaj n, poštni predal 69. * Šele od Vašega priporočila računamo na dobiček. istersko. dalmatinsko. soriško vino (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFCŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z vinom | ITAFT Fi? na veliko in na drobno ^ O ^ • IV w 1 L* L. IV BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123, - Hranilno in posojilno društvo v Celovcu r" uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. m □C3C3!C3C3raC3C3C3C3C3CaC3C3C2EI3C2C3a 0 o o G D n G D G G G G G G ac3 nanovo izšla knjiga: G G G G G G G G G G 0 G G G 5EZaC3C3C3E3E2C3Er3C3SZaC3E25ZSC3E3a (SiovensRi Goff»). Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3'—, po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5'40, za družnike K 4’—, po pošti 40 vinarjev več. lip Novak ! Sfilisi trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina. Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok. Cene solidne, postrežba točna. IPlIKlfSS v bližini Vrbskega jezera, je zaradi starosti posestnika ugodno naprodaj. Hiša in zidano gospodarsko poslopje se nahaja v zelo dobrem stanu. Posetve je 7 oralov, lep sadni vrt, jako dobro zemljišče, travnikov 7 oralov, gozda 23 oralov. Oglasila na Uprav-ništvo ,,M i r a“ pod štev. 27. Od 1878! Povsod izkušeni sloveči in priljubljeni domači zdravili. Pri večjih naročilih znatno znižane cene. ITMMmm BALZAM. Edino pristen z zeleno redov; ico kot varstveno znamko. Postavno zavarovano. Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se ho sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in sle-zene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki. proti zobobola in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika specialna steklenica stane K 5’60. m sM ndt niEw i fellsin eeter Bslsam 4cf Schui;ZMi§el-Ap6tHelcidt* A-THierry in Prsgrada Ltfamja iLTMemr-ji edino pristno suazila zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60. Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIEBK.Y v Pregradi pri Rogatcu. Dobiva so bo vseh vetjih lekarnah. Na deheio v raedicinalilragerijaii. $rm ? & mm -i Vsak strokovnjak Vam pove, da so iz tovarne C. Prosch, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja ! Dve zrezlianl poste! z vstavkom sta vsled pomanjkanja prostor8 zelo poceni naprodaj. Ponudbe na naslo': G-. G. 10 Celovec, poste restante. in modno blago za gospode in gospe priporočaizvozna / hiša , PRBKCP SK0RK0VSKY, IN SIN v Humpolcu na češkem. Vzorci na zahtevo franka. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. ZH JESENSKE SETVE se Thomasova moka .zvezdna znamka" kot naj cenej še in najbolj priznano gnojilo fosforove kisline vedno uporablja z najboljšim uspehom. »(ÈiiNiffi?: S® !§iSii(asi5šS:;::Ss|i:'!fi|!iiSrr. 'Sfs 11 lili 1 lllllllllllllllll %^er Zvezda na vreči in plomba sta sigurno jamstvo za pristno, nepopačeno blago. ii^ y' 4 i IMIIIiljlllMWlillltol i Ì ì ì ì lì I Ì i M I M ^ ^ ^ s* S* S- ✓v y\, vN.ys...,^ ✓V^S, j 6 7« Thouiasschlacte r n___^ ». - * ».-^r ^ »___m ’ ^ »—* »-> ' Pred manjvrednim blagom svarimo! .r-—* r~-+ rr—» jiimlsprisiifiolilliiliMi!' Mep sakna, platna, modnep in inaMfakliirneia klaga. Franc Souvan sin Ljubljana, Mestni trg 22 in 23. R Hajvečja zaloga preprog, □□□□□□□□□□□□a Popolne opreme za neveste. Hotel Trabesinger o Celoucu VelibooSba cesta It. 9 se priporoča potnikom, ki prenožme v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi zakurjeno. senčnatem vrtu- V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. IMilsK za stsosis ia »gseiieS' I Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. Gelarne vloge obrestujemo po h S oi dne vloge do dno vzdiga. Kolodforska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuiuje vojaške ženitninske kavcije. Eskompi in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Tr tn, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradezn. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K _8'- z.a komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Protaja vssh vrst vrel papirjev proti gotovini po dnevnem kurzih MS« : Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.