UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 24:61

/



KLAVIR-PEVCI /

Umetniška gimnazija – glasbena smer; / modul B: petje-instrument 25

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 0 .

1

jezikom na narodno mešanem območju v . 0

2

slovenski Istri – glasbena smer; modul B:

petje-instrument



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: klavir-pevci

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument:

druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: glasbeno ustvarjanje (140 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Matjaž Balažic, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Renata Bauer, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; dr. Tina Bohak Adam, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Pia Brodnik, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Ambrož Čopi, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Barbara De Costa, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Tatjana Dvoršak, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Nina Frank, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Danilo Kostevšek, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Primož Kranjc, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Egon Mihajlović, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; dr. Ilonka Pucihar, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Tomaž Sevšek Šramel, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tatjana Vasle, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Borut Zagoranski, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Suzana Zorko, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola

JEZIKOVNI PREGLED: Zala Mikeln

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-klavir-pevci_um_gl_b-um_si_gl_b.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 253998595

ISBN 978-961-03-1211-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, in na 248. seji, dne 20. 11. 2025, določil učni načrt klavir-pevci za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument).

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, in na 248. seji, dne 20. 11. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu klavir-pevci za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Etude ........................................................... 51

Namen predmeta Skladbe iz obdobja baroka in predklasicizma 53 ......................................... 10

Temeljna vodila predmeta Skladbe iz obdobja klasicizma ...................... 54 ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do ................... 11

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 21. stoletja ................................................... 56 .................. 12



Skladbe slovenskih skladateljev ................... 58

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 12

Skladbe a prima vista, osnove improvizacije,

Splošna didaktična priporočila ..................... 12 spremljava instrumentalistov in pevcev,

Splošna priporočila za vrednotenje znanja klavirski duo ................................................ 59 ... 14

Specialnodidaktična priporočila VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 61

področja/predmeta ..................................... 15

1. letnik ........................................................ 61

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 22 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............. 61

1. LETNIK .......................................................... 23

SKLADBE RAZLIČNIH OBDOBIJ IN ZNAČAJEV

Tehnične in muzikalne prvine ....................... 23 ................................................................... 61

Skladbe različnih obdobij in značajev ........... 25 SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA,

Skladbe a prima vista, harmonizacija, osnove OSNOVE IMPROVIZACIJE ........................... 62

improvizacije ............................................... 27

2. letnik ........................................................ 62

2. LETNIK .......................................................... 29

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............. 62

Tehnične in muzikalne prvine ....................... 29

ETUDE ........................................................ 62

Etude ........................................................... 31

SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA,

Skladbe iz obdobja baroka, predklasicizma in

PREDKLASICIZMA IN KLASICIZMA .............. 63

klasicizma .................................................... 33

Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE

21. stoletja ROMANTIKE DO 21. STOLETJA ................... 63 ................................................... 35

Skladbe a prima vista, harmonizacija, osnove SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA,

improvizacije, klavirski duo .......................... 37 OSNOVE IMPROVIZACIJE, KLAVIRSKI DUO . 64

3. LETNIK .......................................................... 39

3. letnik ........................................................ 65

Tehnične in muzikalne prvine ....................... 39

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............. 65

Etude ........................................................... 41

ETUDE ........................................................ 65

Skladbe iz obdobja baroka in predklasicizma 43

SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA IN

Skladbe iz obdobja klasicizma ...................... 44

PREDKLASICIZMA ....................................... 66

Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do

21. stoletja SKLADBE IZ OBDOBJA KLASICIZMA ............ 66 ................................................... 45

Skladbe a prima vista, osnove improvizacije, SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE

spremljava pevcev, klavirski duo .................. 47 ROMANTIKE DO 21. STOLETJA ................... 66

4. LETNIK .......................................................... 49

Tehnične in muzikalne prvine ....................... 49



SKLADBE A PRIMA VISTA, OSNOVE

IMPROVIZACIJE, SPREMLJAVA PEVCEV,

KLAVIRSKI DUO .......................................... 68

4. letnik........................................................ 68

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............ 68

ETUDE........................................................ 69

SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA IN

PREDKLASICIZMA ...................................... 69

SKLADBE IZ OBDOBJA KLASICIZMA ........... 69

SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE

ROMANTIKE DO 21. STOLETJA................... 70

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 72

SKLADBE A PRIMA VISTA, OSNOVE

IMPROVIZACIJE, SPREMLJAVA

INSTRUMENTALISTOV IN PEVCEV, KLAVIRSKI

DUO ........................................................... 73

PRILOGE .............................................. 74





2


4

:

6

1

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

0

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Poslanstvo predmeta klavir v tem učnem načrtu je razvijati dijakov glasbeni potencial še pri drugih instrumentih poleg glavnega instrumenta. Učni načrt je zastavljen široko. Učitelja usmerja pri izboru učnih strategij in k cilju usmerjenih učnih aktivnosti za razvoj dijakovih glasbenih sposobnostih (posluh, pozornost, glasbeni spomin), spretnosti (tehnika igranja na klavir) in znanj (glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestavi, elementi interpretacije, glasbeni slogi, žanri in zvrsti). Dijak spoznava, razume in uporablja strokovne glasbene izraze in razvija osnovne pianistične spretnosti, raziskuje izrazne možnosti instrumenta, razvija občutek za pulz, ritem, tempo, fraziranje, dinamično, agogično in tonsko oblikovanje, spoznava osnovne artikulacijske možnosti klavirske tehnike, uri se v branju glasbene pisave, razume in uporablja zakonitosti glasbene teorije, se navaja na estetsko in umetniško doživljanje ter razvija glasbeni okus. Spoznava literaturo domačih in tujih skladateljev različnih slogov, žanrov in zvrsti ter prek tega slogovne značilnosti posameznih glasbenih obdobij. S tem razvija zavest o pomenu ohranjanja narodne identitete in spoznava glasbeno dediščino drugih kultur in narodov.

Hkrati omogoča dijaku, da skupaj z drugimi strokovno-teoretičnimi predmeti poglablja glasbeno nadarjenost in muzikalnost, da nastopa po svojih najboljših močeh, prejme priznanja za svoje dosežke in z glasbo prispeva k dobrobiti skupnosti.

Dijak ob koncu šolanja dosega znanje klavirja za nadaljevanje študija. To znanje podpira njegovo solistično pevsko pot in kvalitetno udejstvovanje v pevskih zborih, kot pevec in potencialno kot zborovodja. Osnove klavirske spremljave omogočajo samostojno upevanje in v bodočem pedagoškem delu tudi samostojno spremljanje lastnih učencev na učnih urah v glasbeni šoli.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Ponuja široko in temeljito izobrazbo, ki omogoča dijakovo samostojno delo. Učitelj ob upoštevanju dijakove stopnje razvoja in njegovih interesov izbira glasbene vsebine: tehnične in muzikalne prvine, etude, baročne, predklasicistične in klasicistične skladbe, skladbe 19., 20. in 21. stoletja, skladbe slovenskih skladateljev, skladbe za branje a prima vista, vaje kadenc, harmonizacije melodij, transpozicije, improvizacije, lastne kompozicije in klavirske spremljave. Namen izbora teh vsebin je razvijanje dijakove vsestranske glasbene nadarjenosti, njegovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj ter krepitev njegove osredotočene pozornosti in psihofizične



10





2


4

:

6

1

/

/

/



vzdržljivosti. Poznavanje klavirske literature s poudarkom na spevnosti in polifoniji podpira znanje in 5202 poznavanje pevskega repertoarja, ritmične vsebine pa dodatno spodbujajo poslušanje in usklajeno sodelovanje .01 s klavirskim spremljevalcem. Učitelj posveča pozornost tudi fizičnemu in duševnemu zdravju, gojenju duha .02 ustvarjalnosti ter s tem dijakovemu celostnemu razvoju.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk je celostno in ciljno zastavljen za vsakega posameznega dijaka. Temelji na podlagi sodobnih raziskav, kulturnih vrednot in učinkovitih strategij. Učitelj pozna in spodbuja dijakove ambicije ter nadstandardne sposobnosti, zagotavlja kvalitetno strokovno podporo in mu s tem pomaga oblikovati ter uresničevati kratko-, srednje- in dolgoročne cilje. Za učinkovito načrtovanje pouka učitelj sočutno in spodbudno spremlja dijakovo trenutno počutje, odzivanje in napredek. Ob pogovorih z dijakom, sodelovanju s starši, posvetu s strokovnimi sodelavci in z nabiranjem dodatnih strokovnih znanj upošteva dijakove predispozicije in okoliščine, ki zahtevajo prilagajanje pouka tako zaradi obremenitev pri pouku, nastopih in tekmovanjih kot tudi zaradi dijakovega zdravstvenega stanja ter psihofizičnega počutja. Nenehno ohranja spodbudno naravnanost in usmerja k najvišji možni uresničitvi dijakovih potencialov. S pristopom, osredinjenim na dijaka, dijak zavestno gradi svojo glasbeno identiteto.



11





2


4

:

6

1

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

0

1

.

0

2



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



12

2

4

:

6

1

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .01 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .02 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



13





2


4

:

6

1

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .01 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .02 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



14





2


4

:

6

1

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.01.0 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 2

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

88 tipk sodobnega klavirja ima svoje mesto celo v svetovnem dnevu klavirja, ki ga slavimo oseminosemdeseti dan v letu.

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:



15

2

4

:

6

1

/

/

/



» temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, 5202 sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in .01 prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije .02 dijaka),

» dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in

interesov ter

» kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obisk koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja prispevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Posamezen letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične in muzikalne prvine, Etude). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti pridobljenih v predhodnih letnikih.

Bistvene prvine klavirskega pouka so igranje po posluhu, raziskovanje skladb različnih slogov, branje a prima

vista, harmonizacija in igranje klavirskih spremljav. Širok nabor klavirskih začetnic in literature omogoča izbor del, ki bodo najbolj koristila posamezniku. Posebno pozornost namenjamo pomnjenju izbranih glasbenih del in s tem krepitvi različnih vrst spomina: slušni, motorični, harmonski, oblikovni, čustveni, jezikovni idr. Dobrodošla je tudi improvizacija, ki dijaku omogoča razvoj ustvarjalnih, slušnih in izraznih sposobnosti ter boljšo iznajdljivost v nepredvidljivih okoliščinah izvajalskih nastopov.

Dijak pri pouku klavirja krepi notranji sluh, glasbeno domišljijo in doživljanje, uzaveščeno posluša kvaliteto zvoka in sledi procesu oblikovanja interpretacije ter vrednoti svoje igranje. Ob tem uzavešča telesno držo, ravnovesje in prožnost gibov ter sprošča morebitne odvečne napetosti ob igranju klavirja ter uporablja osnovne elemente klavirske tehnike. Učitelj lahko v procesu pouka ob spoštovanju dijakove integritete in njegovi privolitvi tudi s fizičnim dotikom pomaga do uzaveščanja drže, učinkovitega gibanja in fizioloških procesov



16

2

4

:

6

1

/

/

/



telesa ter do sproščanja morebitnih napetosti. Učitelj ozavešča dijaka o pomenu splošnega zdravja, fizične 5202 kondicije in vaj za telesno moč ter prožnost. Pomaga mu oblikovati rutine ogrevanja telesa pred vadenjem, .01 raztezanja obremenjenih delov telesa v odmorih in načine umirjanja po končanem vadenju..02

Učitelj omogoča dijaku soustvarjanje učnega procesa s ključnimi dejavniki: namera učenja, osebni cilji, kriteriji uspešnosti, zastavljanje vprašanj, samovrednotenje in medvrstniško vrednotenje. To vodi k aktivnejši vlogi dijaka v učnem procesu ter k celostnemu razvoju in trajnejšemu znanju. Dijak si ob učnem načrtu zastavlja kratko-, srednje- in dolgoročne cilje ter namere, vrednoti svoje delo v povezavi z zastavljenimi cilji in je deležen kvalitetnih in izčrpnih povratnih informacij predvsem od učitelja, prav tako pa tudi od drugih dijakov (ob nastopih ali drugih skupinskih projektih), z namenom krepitve osebnostno-glasbeno-pianističnega razvoja, veščin, znanja in nadgradnje dosežkov.



Individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pouk klavirja-pevci ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki same po sebi ustvarjajo pogoje za diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Oblika individualnega pouka instrumenta še bolj podpira individualizacijo in diferenciacijo. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri glasbenih dejavnostih: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje.

Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov.

Pri vrednotenju znanja učitelj redno spremlja dijakov postopni razvoj in napredek, preverja njegovo moč dojemanja glasbe, raven znanja, sposobnosti in spretnosti. Dijaku zagotavlja izčrpne povratne informacije o njegovem delu in napredovanju. Sprotno temeljito vrednotenje znanja, sposobnosti in spretnosti zagotavlja celovito sliko o napredku in morebitnih težavah posameznega dijaka. Na tem temelju pripravimo načrt nadaljnjega dela in oblikujemo učinkovite strategije za vadenje. Učitelj preverja znanje pri vsaki individualni uri pouka, na internih in javnih nastopih. K preverjanju lahko učitelj občasno povabi tudi druge učitelje istega ali sorodnega predmeta, kar bo okrepilo timsko delo, izmenjavo izkušenj in usklajevanje meril. Individualni pouk instrumenta se ocenjuje z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih.

Učitelj prevzame odgovornost za izbiro ustreznega programa, s katerim se dijak predstavlja na nastopih, preverjanjih znanja in ocenjevanjih.



17

2

4

:

6

1

/

/

/



Univerzitetni študiji doma in po svetu za sprejemne izpite zahtevajo različne ravni znanja klavirja; dijaki in 5202 učitelji se morajo teh zavedati in se nanje dodatno pripraviti..01.02

Nastopi

Učitelj učinkovito pripravlja dijaka na nastope; to vključuje tako temeljito tehnično, muzikalno in doživljajsko pripravljenost skladbe kot tudi psihofizično pripravo. Ob tem je pomemben tudi mentalni trening (zvočno, vizualno, fizično, miselno predstavljanje skladbe), kognitivno prestrukturiranje omejujočih misli, vizualizacija optimalnega nastopa, čustvena regulacija pred nastopom, med njim in po njem ter širok nabor dostopnih tehnik za optimalni nastop ter doživljanje zanosa (flowa).

Učitelj spodbuja dijaka k obisku koncertov, ki so pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more dati sam pouk. Dijak tako spoznava bogastvo glasbene literature in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost. Ob tem spoznava zakonitosti profesionalnega dela svojega področja tudi s praktičnih, z organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na njegovo bodočo poklicno izbiro in pot.

Dijak razvija odgovornost za svoja znanja in spretnosti: v povezavi z učnim načrtom in standardi znanja oblikuje lastne cilje; razvija sposobnosti za načrtovanje učenja; usvaja ter oblikuje strategije za doseganje zastavljenih ciljev; ob sistematični vadbi razvija delovne navade in odnos do dela; spremlja in samostojno vrednoti uspešnost svojega napredka v skladu z zastavljenimi cilji. Na nastopih predstavlja svoje ustvarjalne in poustvarjalne dosežke. Primernost ali stopnjo zahtevnosti izbranih skladb lahko preverjamo v literaturi, kot je:

» Magrath, Jane. (1995). Pianists Guide to Standard Teaching and Performance Literature. ZDA: Alfred

Publishing Co., Inc.

» Hinson, Maurice, in Roberts, Wesley. (2014). Guide to the Pianist’s Repertoire. Bloomington: Indiana

University Press.

» Rueger, Christoph (ur. ). (1998). Harenberg Klaviermusikführer. Dortmund: Harenberg Kommunikation.

Prav tako lahko primernost ali stopnjo zahtevnosti izbranih skladb raziščemo na spletnih straneh, kot so:

» Piano Pieces by Level – IMSLP

» https://www.pianolibrary.org/difficulty

» https://pianosyllabus.com

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u1ny2vr

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a9exmsj

Dijak pridobiva verodostojne podatke iz knjižnih in drugih virov ter tehtno uporablja računalniške programe in mobilne aplikacije. Učitelj uči in spodbuja dijaka k uporabi kvalitetnih notnih izdaj. Svoje znanje in splošno razgledanost dijak širi z dostopanjem do spletnih informacij, kot so: IMSLP in druge knjižnice, You Tube, Spotify in podobni kanali za poslušanje glasbe. Priporočene vsebine, ki podpirajo ter širijo njegovo glasbeno znanje in spretnosti, so: avtentičnost igranja (authenticity in music), izvajalska praksa (performance practice), historično



18

2

4

:

6

1

/

/

/



informirana izvajalska praksa (historically informed performance practice), najrazličnejše tehnike dihanja, 5202 sproščanja, motivacije, vizualizacije, EFT (emotional freedom technique) in somatske prakse (Aleksandrova .01 tehnika, Feldenkraisova metoda, body-mind centering, body mapping, Grindeajina tehnika ...). Slednje .02 omogočajo tudi stabilno zdravstveno stanje in psihofizično kondicijo, učinkovito soočanje s tremo in z izvajalsko

anksioznostjo ter pripravljajo na optimalne izvajalske nastope. Dijak uporablja možnosti avdio in video snemanja glasbenih izvedb med poukom, med procesi vadenja in na nastopih.

Pomembno je negovanje glasbene pismenosti. Upošteva se izvirni, dogovorjeni in splošno sprejeti zapis skladateljevega imena in priimka, razvrstitve njegovih del, oznak ter naslovov skladb. Slednji so pogosto slovenjeni.



Medpredmetno povezovanje

Velik pomen ima medpredmetno povezovanje, kar pomeni iskanje povezav predmeta z drugimi predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih dejavnostih, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin in podobno. Učitelj se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno oblikuje izvajanje učnega procesa.

Dijak se ob vključevanju v skupne projekte in pri klavirski spremljavi navaja na medsebojno umetniško sodelovanje ter razvija sposobnosti komunikacije, ustvarjalnosti, samoiniciativnosti in podjetnosti. Svoje znanje, pridobljeno pri drugih glasbeno-teoretičnih predmetih, uporablja pri analizi skladb, kar pripomore k boljšemu razumevanju in h kvalitetnejši izvedbi programa. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laže sooča z različnimi izzivi v stroki in v življenju. Zmožnost povezovanja različnih znanj, uvidov in spretnosti pa hkrati prispeva k večji posameznikovi kulturni in etični zavesti ter osebnostni stabilnosti.



Skupni cilji

Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti, ki jih dijak dosega v okviru pouka.

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost



» Spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika. (1.1.2.2)



» Analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi. (1.1.4.1)



» Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo. (1.1.5.1)



» Vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje. (1.1.3.1)



» Spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst. (1.3.2.1)



» Uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih. (1.3.4.1)





19

2

4

:

6

1

/

/

/





Trajnostni razvoj » Svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje. 5 (1.3.4.2)202.0 » Živi kulturo in umetnost kot vrednoto. (1.3.5.1)1.02



» S pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem. (2.1.1.1)



» Gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov. (2.1.3.1)



» Kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv.



(2.2.2.1)



» Sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost. (2.4.2.1)

Zdravje in dobrobit



» Uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje. (3.1.2.2)



» Glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost (3.1.4.1) in sprostitev. (3.2.3.2)



» Vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja. (3.2.4.1)



» Razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine. (3.3.3.1)



Digitalna kompetentnost



» Pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo. (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1)



» Upravlja svojo digitalno identiteto. (4.2.6.1)



» Prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati. (4.5.1.1)



Podjetnost



» Uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov. (5.1.2.1), (5.3.1.1)



» Vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. (5.3.5.2)



» Uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju. (5.3.5.3)





Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami



Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.





20





2

4

:

6

1

/

/

/



Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter 5202 upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi .01 vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta .02 vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva

prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



21





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


2


4

:

6

1

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

0

1

.

0

2

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: Tehnične in muzikalne prvine, Skladbe različnih obdobij in značajev ter Skladbe a prima vista, harmonizacija, osnove improvizacije. Bistvene prvine so igranje po posluhu, raziskovanje skladb različnih slogov, branje a prima vista in harmonizacija.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: spoznava osnovne psihofizične vaje za ogrevanje in raztezanje celega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje;



(3.2.1.1)

O: uzavešča držo telesa v ravnovesju in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred igranjem in med njim;



(3.2.3.2)

O: igra durove in molove 5-prstne pozicije v vseh tonalitetah;

O: igra C−, G−, D−, A−, E−, H−, F−durovo in vzporedne molove lestvice, vzporedno in v protipostopu v eni oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: igra durove in molove kvintakorde z obrati čez eno oktavo vzporedno, malo razložitev in v sozvočju, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: usvaja osnovne elemente pianistične tehnike;

O: raziskuje različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo;

O: uzavešča vlogo zapestja v odnosu do različnih artikulacij in muzikalne izvedbe fraze.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra 5-prstne pozicije;



23

2

4

:

6

1

/

/

/



» zaigra tri durove in tri molove lestvice čez eno oktavo vzporedno in v protipostopu; 5202.0 » zaigra tri durove in tri molove kvintakorde z obrati čez eno oktavo vzporedno, malo razložitev in v 1.0 sozvočju.2



TERMINI

◦ lestvice ◦ akordi ◦ prstni redi ◦ pojmi za izražanje ritma, tempa, agogike, artikulacije in dinamike



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak najprej obvlada koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno izvajanje 5-prstnih pozicij v vseh tonalitetah in z raznolikimi artikulacijami, šele za tem pa na enak način usvaja lestvice.

Izvajanje lestvic in akordov naj temelji na dobri slušni predstavi in teoretičnem razumevanju.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov.



24





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE RAZLIČNIH OBDOBIJ IN ZNAČAJEV 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: poje in igra po posluhu;



(3.1.5.1)

O: spoznava, ohranja, neguje ter oživlja tradicionalne pesmi in napeve različnih narodov, predvsem pa slovensko kulturno izročilo;



(1.3.2.1)

O: postopno usvaja branje in igranje iz dveh notnih sistemov hkrati;



(1.1.4.1)

O: seznanja se z izraznimi zmožnostmi glasbila, vključno z uporabo pedalov;

O: pozornost posveča tonu, fraziranju, koordinaciji leve in desne roke ter raznoliki artikulaciji;

O: povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha;

O: spoznava skladbe, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju;

O: se uči ustrezne izbire prstnih redov ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke;

O: spoznava lirične skladbe, ki predvidevajo dinamiko, agogiko, uporabo pedala, priložnost za izkazovanje avtentičnosti lastnega izraza;

O: spoznava skladbe obdobij od baroka do 21. stoletja.



(1.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zapoje in zaigra po posluhu;

» zaigra skladbe etudnega značaja;

» zaigra skladbe različnih obdobij in značajev;

» zaigra skladbe slovenskih skladateljev ali lastne skladbe.



25

2

4

:

6

1

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ etuda ◦ tradicionalna pesem in napev ◦ slogovni in oblikovni pojmi glasbe 19., 20. in 21. stoletja ◦ pojmi za 1.0 izražanje pulza, ritma, metrume, tempa, agogike, artikulacije, fraziranja, dinamike in harmonije 2



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Izbor skladb naj upošteva raznolikost tehničnih, muzikalnih in slogovnih prvin; tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z vsebinami, ki jih dijak spoznava in usvaja pri petju.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.



26





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE 5202. IMPROVIZACIJE 01.02

CILJI

Dijak:

O: bere kratke vaje a prima vista;

O: transponira lažje tehnične vaje;

O: v različnih tonalitetah raziskuje preproste enoglasne fraze vprašanja in odgovora, samostojno, izmenjaje z učiteljem ali drugim dijakom;



(1.3.4.1)

O: po posluhu igra melodije slovenskih ljudskih pesmi v različnih tonalitetah in s spremljavo osnovnih tonov akordov;

O: harmonizira ljudske pesmi in napeve z akordi glavnih stopenj (T, S, D7); z desno roko igra melodijo in z levo harmonizirano spremljavo;

O: improvizira v dani 5-prstni poziciji ob spremljavi učitelja ali posnetka (Moj prijatelj klavir 1) ali lastni preprosti ostinatni spremljavi.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» tekoče zaigra kratke vaje a prima vista;

» zaigra vsaj osemtaktno harmonizacijo ljudske pesmi ali napeva z akordi glavnih stopenj.



TERMINI

◦ a prima vista ◦ harmonične in melodične lege akordov ◦ taktovski načini in ritmični vzorci v raznolikosti plesnih oblik ◦ fraze ◦ improvizacija ◦ harmonizacija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijaka spodbujamo, da skozi raziskovanje klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno ustvarjalnost in izraz.



27

2

4

:

6

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »0 pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja1.02 » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z igranjem lastnih skladb ali improvizacij na nastopih



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično in muzikalno, obvladovanje harmonizacije. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku.



28





2


4

:

6

1

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

0

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijak v 2. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: Tehnične in muzikalne prvine, Etude, Skladbe iz obdobja baroka, predklasicizma in klasicizma, Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja ter Skladbe a prima vista, harmonizacija, osnove improvizacije, klavirski duo. Bistvene prvine so igranje po posluhu, raziskovanje skladb različnih slogov, branje a prima vista, harmonizacija in igranje klavirskih duov.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: nadaljuje učenje psihofizičnih vaj za ogrevanje in raztezanje celega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje;

O: uzavešča držo telesa v ravnovesju in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred igranjem in med njim;



(3.2.3.2)

O: igra C−, G−, D−, A−, E−, H−, F−durovo in vzporedne molove lestvice, vzporedno in v protipostopu v dveh oktavah, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: igra Fis−, Cis−, Gis−, B−, Es−, As−durovo in vzporedne molove lestvice z enharmonskimi različicami vzporedno in v protipostopu v eni oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: igra malo razložitev in sozvočje vseh durovih in molovih kvintakordov z obrati, čez dve oktavi vzporedno, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: usvaja osnovne elemente pianistične tehnike;

O: raziskuje različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo;

O: raziskuje vlogo zapestja kot dihalnega organa pianista v odnosu do različnih artikulacij in muzikalne izvedbe fraze.



29

2

4

:

6

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.0 Dijak:1.02 » zaigra durove in molove lestvice čez dve oktavi vzporedno in v protipostopu;

» zaigra durove in molove kvintakorde z obrati čez dve oktavi vzporedno, razloženo in v sozvočju.



TERMINI

◦ lestvice ◦ akordi ◦ prstni redi ◦ pojmi za izražanje ritma, tempa, agogike, artikulacije in dinamike



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak najprej obvlada koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno izvajanje 5-prstnih pozicij v vseh tonalitetah in z raznolikimi artikulacijami, šele za tem pa na enak način usvaja lestvice.

Izvajanje lestvic in akordov naj temelji na dobri slušni predstavi in teoretičnem razumevanju.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov.



30





2


4

:

6

1

/

/

/



ETUDE 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: igra etude in skladbe etudnega značaja, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju;



(3.2.1.3)

O: se uči ustrezne izbire prstnih redov ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke;

O: pozornost posveča kvaliteti tona, fraziranju, razvoju drobne tehnike, koordinaciji leve in desne roke, gibanju palca, rotaciji, različni artikulaciji;

O: skozi etude povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra etude ali skladbe etudnega značaja.



TERMINI

◦ etuda ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, metruma, tempa, agogike, artikulacije, fraziranja, dinamike in harmonije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Etude in skladbe etudnega značaja klavirskih šol so lahko odlična izhodiščna spodbuda za razvijanje dijakove samozavesti. Pri izbiri skladb upoštevamo raznolikost tehničnih prvin, tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z elementi, s katerimi se dijak sooča v izbrani klavirski literaturi. Priporočene skladbe lažje težavnostne stopnje uporabljamo za urjenje hitrega branja in igranje a prima vista.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



31

2

4

:

6

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud ali skladb etudnega 1.0 značaja. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na 2

nastopih.



32





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA, PREDKLASICIZMA IN 5202. KLASICIZMA 01.02

CILJI

Dijak:

O: spoznava krajše plesne in druge miniaturne skladbe baročne, predklasicistične in klasicistične literature;



(1.3.2.1)

O: razvija občutek za ritem, metrum, pulz in tempo;

O: spoznava uporabo različnih vrst artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij;

O: seznanja se z izvajalsko prakso iz teh obdobij;

O: spoznava zgodovino razvoja klavirja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra krajše plesne in druge miniaturne skladbe baročne, predklasicistične in klasicistične literature;

» zaigra skladbo, ki jo dijak samostojno izbere.



TERMINI

◦ baročne, predklasicistične in klasicistične plesne in druge miniaturne glasbene oblike ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, metruma, tempa, agogike, artikulacije, dinamike, fraziranja, polifonije in harmonije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak spozna in primerja značilnosti posameznih plesov in drugih miniaturnih skladb različnih značajev.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



33

2

4

:

6

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo 1.0 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.2



34





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 5202. 21. STOLETJA 01.02

CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje poznavanje tradicionalnih pesmi in napevov različnih narodov, predvsem pa slovenskega kulturnega izročila;

O: seznanja se z izraznimi zmožnostmi glasbila, vključno z uporabo pedalov;

O: pozornost posveča tonu, fraziranju, koordinaciji leve in desne roke ter raznoliki artikulaciji;

O: nadgrajuje tehnične in glasbene prvine;

O: razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum in tempo ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha;

O: spoznava lirične skladbe, ki predvidevajo dinamiko, agogiko, uporabo pedala, priložnost za izkazovanje avtentičnosti lastnega izraza;

O: spoznava skladbe obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja;



(1.3.2.1)

O: spoznava skladbe slovenskih avtorjev;

O: spoznava skladbe uveljavljenih filmskih skladateljev.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra dve skladbi različnih značajev, od tega eno skladbo slovenskega skladatelja ali lastno skladbo.



TERMINI

◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, metruma, tempa, agogike, artikulacije, dinamike, fraziranja, polifonije in harmonije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak razlikuje značilnosti posameznih obdobij, zna utemeljiti značilnosti določenega glasbenega obdobja in prepozna vplive zgodnejših glasbenih obdobij na kasnejše glasbene oblike.



35

2

4

:

6

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »0 pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja1.02 » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.



36





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE 5202. IMPROVIZACIJE, KLAVIRSKI DUO 01.02

CILJI

Dijak:

O: igra kratke vaje a prima vista;

O: transponira lažje tehnične vaje;

O: v različnih tonalitetah igra preproste enoglasne fraze vprašanja in odgovora; samostojno, izmenjaje z učiteljem ali drugim dijakom;

O: igra avtentične, plagalne in popolne kadence v tonalitetah do treh predznakov;

O: po posluhu igra melodije slovenskih ljudskih pesmi v različnih tonalitetah in s preprosto akordično spremljavo, uporablja tudi stranske stopnje;



(1.3.5.1)

O: improvizira v dani lestvici ob spremljavi učitelja ali posnetka ali lastni preprosti ostinatni ali kadenčni spremljavi.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra skladbo a prima vista;

» zaigra part secondo v klavirskem duu ali vsaj osemtaktno harmonizacijo ljudske pesmi ali napeva z

akordi glavnih in stranskih stopenj.



TERMINI

◦ harmonične in melodične lege akordov ◦ taktovski načini in ritmični vzorci v raznolikosti plesnih oblik ◦ fraze ◦ improvizacija ◦ harmonizacija ◦ klavirski duo



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijaka spodbujamo, da skozi raziskovanje klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno ustvarjalnost in izraz.

Pri improvizaciji lahko uporablja spremljave in posnetke iz učbenika Moj prijatelj klavir 2.



37

2

4

:

6

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »0 pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja1.02 » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z igranjem lastnih skladb ali improvizacij na nastopih



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje branja dodeljene skladbe in pripravljene harmonizacije. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku.



38





2


4

:

6

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

0

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijak v 3. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: Tehnične in muzikalne prvine, Etude, Skladbe iz obdobja baroka, predklasicizma, Skladbe iz obdobja klasicizma, Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja ter Skladbe a prima vista, osnove improvizacije, spremljava pevcev, klavirski duo. Bistvene prvine so igranje po posluhu, raziskovanje skladb različnih slogov, branje a prima vista, harmonizacija in igranje klavirskih spremljav.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje znanje psihofizičnih vaj za ogrevanje in raztezanje celega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje;

O: raziskuje uzaveščeno telesno ravnovesje in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred igranjem in med njim;



(3.2.3.2)

O: igra vse durove in molove lestvice v razdalji oktave, vzporedno in kombinirano čez dve oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: igra vse durove in molove kvintakorde, mala razložitev in v sozvočju, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: igra zmanjšane septakorde, malo razložitev in v sozvočju čez eno oktavo, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: zavestno usvaja osnovne elemente pianistične tehnike;

O: izvaja različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo;

O: razvija zdravo koordinirano prstno tehniko.



39

2

4

:

6

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.0 Dijak:1.02 » zaigra durovo ali molovo lestvico v razdalji oktave, vzporedno in kombinirano, čez dve oktavi;

» zaigra durov ali molov kvintakord čez dve oktavi, malo razložitev in v sozovočju;

» zaigra zmanjšane septakorde, malo razložitev in v sozvočju čez eno oktavo.



TERMINI

◦ pojmi za izražanje ritma, tempa, agogike, artikulacije in dinamike



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Izbor tehničnih in muzikalnih prvin naj se navezuje predvsem na klavirsko literaturo, ki jo dijak izvaja.

Izvajanje lestvic in akordov naj temelji na dobri slušni predstavi in teoretičnem razumevanju.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov.



40





2


4

:

6

1

/

/

/



ETUDE 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: igra etude, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju;

O: izbira ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke;

O: pozornost posveča kvaliteti tona, fraziranju, razvoju drobne tehnike, koordinaciji leve in desne roke, gibanju palca, rotaciji, različni artikulaciji;

O: skozi etude povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra dve etudi ali skladbi etudnega značaja.



TERMINI

◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, metruma, tempa, agogike, artikulacije, fraziranja, dinamike in harmonije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Izbor etud naj upošteva raznolikost tehničnih prvin, tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z elementi, s katerimi se dijak sooča v izbrani klavirski literaturi.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



41

2

4

:

6

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud. Ocena naj bo 1.0 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.2



42





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA IN PREDKLASICIZMA 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: spoznava temeljne značilnosti in slogovne posebnosti baročne in predklasicistične literature;

O: raziskuje zgodovino razvoja klavirja;



(1.1.2.1)

O: nadgrajuje osnove polifonije z igranjem kanonov in dvoglasja;

O: raziskuje različne vrste artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij;

O: usvaja posamezne skladbe s poudarkom na spevnosti (arije, adagie, sarabande) baročnih ter predklasicističnih skladateljev.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra dve skladbi iz obdobja baroka in predklasicizma.



TERMINI

◦ baročne in predklasicistične glasbene oblike ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, tempa, agogike, artikulacije, ornamentacije, dinamike, fraziranja, polifonije in harmonije

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.



43





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBJA KLASICIZMA 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: spoznava krajše klasicistične glasbene oblike (menueti, nemški plesi, ekoseze idr.) in ciklične oblike (sonatine);



(1.3.2.1)

O: spoznava temeljne slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje, harmonija, polifonija);



(1.1.2.2)

O: ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvija občutek za pulz, ritem, tempo, agogiko in smisel za avtentičnost glasbenega izraza.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra klasicistično skladbo krajše glasbene oblike ali en stavek sonatine.



TERMINI

◦ Sonatni stavek in druge klasicistične oblike ◦ sonatni stavek in druge klasicistične oblike ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, tempa in agogike, artikulacije, ornamentacije, dinamike, fraziranja, polifonije in harmonije

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.



44





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 5202. 21. STOLETJA 01.02

CILJI

Dijak:

O: spoznava nabor skladb, ki izhajajo iz pesmi in napevov ter plesnih tradicij kulture različnih narodov in zgodovinskih slogov, ter ob tem razvija občutek za ritem, oblikovanje fraze ter agogiko;



(1.3.2.1)

O: spoznava temeljne interpretacijske značilnosti slogov od romantike do sodobnega časa;

O: raziskuje čustva, razpoloženja in značaje skladb ter avtentičnost glasbenega izraza;

O: uporablja različne metode pomnjenja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra dve skladbi iz obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja.



TERMINI

◦ slogovni in oblikovni pojmi glasbe 19., 20. in 21. stoletja ◦ kulturno izročilo narodov



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak razlikuje značilnosti posameznih obdobij, zna opredeliti značilnosti določenega glasbenega obdobja in prepozna vplive zgodnejših glasbenih obdobij na kasnejše glasbene oblike.

Dijak naj zaigra eno skladbo slovenskega skladatelja ali lastno skladbo.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



45

2

4

:

6

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo 1.0 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.2



46





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE A PRIMA VISTA, OSNOVE IMPROVIZACIJE, 5202. SPREMLJAVA PEVCEV, KLAVIRSKI DUO 01.02

CILJI

Dijak:

O: igra vaje a prima vista;

O: transponira lažje tehnične vaje in akordične vaje za namen upevanja;

O: igra avtentične, plagalne in popolne kadence v vseh tonalitetah;

O: po posluhu igra melodije slovenskih ljudskih, popularnih ali drugih skladb v različnih tonalitetah in s preprosto akordično spremljavo;

O: zna harmonizirati preproste melodije;

O: izvaja spremljave za glas v solistični in komorni izvedbi ter za pevski zbor; zahtevnejše spremljave samostojno prilagodi lastnim zmožnostim;

O: improvizira v dani lestvici ob lastni kadenčni spremljavi.



(1.3.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» transponira lažje tehnične vaje in akordične vaje za namen upevanja;

» zaigra skladbo a prima vista;

» zaigra klavirsko spremljavo pevca ali part seconda skladbe v klavirskem duu.



TERMINI

◦ harmonične in melodične lege akordov ◦ taktovski načini in ritmični vzorci v raznolikosti plesnih oblik ◦ improvizacija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijaka spodbujamo, da skozi raziskovanje klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno ustvarjalnost in izraz.



47

2

4

:

6

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »0 pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja1.02 » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z igranjem lastnih skladb ali improvizacij na internih in javnih nastopih



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje branja dodeljene skladbe. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku.



48





2


4

:

6

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

0

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijak v 4. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: Tehnične in muzikalne prvine, Etude, Skladbe iz obdobja baroka in predklasicizma, Skladbe iz obdobja klasicizma, Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja, Skladbe slovenskih skladateljev ter Skladbe a prima vista, osnove improvizacije, spremljava instrumentalistov in pevcev, klavirski duo. Bistvene prvine so igranje po posluhu, raziskovanje skladb različnih slogov, branje a prima vista, harmonizacija in igranje klavirskih spremljav.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: uči se samostojnega vrednotenja in raziskovanja učinkovitosti psiho-fizičnih vaj za ogrevanje in raztezanje celega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje;

O: raziskuje uzaveščeno telesno ravnovesje in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred igranjem in med njim;



(3.2.3.2)

O: igra vse durove in molove lestvice v razdalji oktave, vzporedno čez štiri oktave, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: igra vse durove in molove štiriglasne kvintakorde v dveh oktavah, malo razložitev in v sozvočju, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: igra zmanjšane in dominantne septakorde, malo razložitev in v sozvočju, v eni oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo;

O: zavestno usvaja osnovne elemente pianistične tehnike;

O: izvaja različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo;

O: razvija zdravo koordinirano prstno tehniko.



49

2

4

:

6

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.0 Dijak:1.02 » zaigra dve durovi in dve molovi lestvici v razdalji oktave, vzporedno in v protipostopu čez štiri oktave;

» zaigra dva durova in dva molova štiriglasna kvintakorda v dveh oktavah, malo razložitev in v sozvočju;

» zaigra zmanjšani in dominantni septakord v eni oktavi, malo razložitev in v sozvočju;



TERMINI

◦ pojmi za izražanje ritma, tempa, agogike, artikulacije in dinamike



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Izbor tehničnih in muzikalnih prvin naj se navezuje predvsem na klavirsko literaturo, ki jo dijak izvaja.

Izvajanje lestvic in akordov naj temelji na dobri slušni predstavi in teoretičnem razumevanju.

Priporočamo, da dijak igra lestvice in akorde v tonalitetah skladb, ki jih izvaja.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov.



50





2


4

:

6

1

/

/

/



ETUDE 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: igra etude, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju;

O: izbira ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke;

O: pozornost posveča kvaliteti tona, fraziranju, razvoju drobne tehnike, koordinaciji leve in desne roke, gibanju palca, rotaciji, različni artikulaciji;

O: skozi etude povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra etude in skladbe etudnega značaja.



TERMINI

◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, metruma, tempa, agogike, artikulacije, fraziranja, dinamike in harmonije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Izbor etud naj upošteva raznolikost tehničnih prvin, tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z elementi, s katerimi se dijak sooča v izbrani klavirski literaturi.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



51

2

4

:

6

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud. Ocena naj bo 1.0 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.2



52





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA IN PREDKLASICIZMA 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: raziskuje temeljne značilnosti in slogovne posebnosti baročne in predklasicistične literature;

O: obvladuje osnove polifonije z igranjem kanonov in dvoglasja;

O: usvoji različne vrste artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij;

O: usvaja posamezne skladbe baročnih in predklasicističnih skladateljev.



(1.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše temeljne značilnosti in slogovne posebnosti baročne in predklasicistične literature;

» izvede posamezne skladbe baročnih in predklasicističnih skladateljev;

» zaigra skladbo J. S. Bacha ali drugo skladbo primerljive ali zahtevnejše težavnostne stopnje.



TERMINI

◦ baročne in predklasicistične glasbene oblike ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, tempa, agogike, artikulacije, ornamentacije, dinamike, fraziranja, polifonije in harmonije



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.



53





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBJA KLASICIZMA 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: spoznava krajše klasicistične glasbene oblike (menueti, nemški plesi, ekoseze idr.) in ciklične oblike (sonatine);

O: spoznava temeljne slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje, harmonija, polifonija);



(1.1.2.1)

O: ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvija občutek za pulz, ritem, tempo, agogiko in smisel za avtentičnost glasbenega izraza.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra dva stavka sonatine ali sonate.



TERMINI

◦ sonatni stavek in druge klasicistične oblike ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, tempa in agogike, artikulacije, ornamentacije, dinamike, fraziranja, polifonije in harmonije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak razume sonatno obliko, določi teme in tonalitete, samostojno spremlja izbrane teme s preprostimi akordi ter ob tem uzavesti fraziranje.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



54

2

4

:

6

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo 1.0 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.2



55





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 5202. 21. STOLETJA 01.02

CILJI

Dijak:

O: spoznava nabor skladb, ki izhajajo iz pesmi in napevov ter plesnih tradicij kulture različnih narodov in zgodovinskih slogov, ter ob tem razvija občutek za ritem, oblikovanje fraze ter agogiko;



(1.3.2.1)

O: raziskuje temeljne interpretacijske značilnosti slogov od romantike do sodobnega časa;

O: raziskuje čustva, razpoloženja in značaje skladb ter avtentičnost glasbenega izraza;

O: uporablja različne metode pomnjenja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede izbrane skladbe od romantike do sodobnega časa;

» zaigra skladbo iz obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja.



TERMINI

◦ slogovni in oblikovni pojmi glasbe 19., 20. in 21. stoletja ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, tempa, agogike, artikulacije, ornamentacije, dinamike, fraziranja, polifonije in harmonije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak razlikuje značilnosti posameznih obdobij, zna opredeliti značilnosti določenega glasbenega obdobja in prepozna vplive zgodnejših glasbenih obdobij na kasnejše glasbene oblike.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



56

2

4

:

6

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb.1.02 Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.



57





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.01.02 CILJI

Dijak:

O: s skladbami slovenskih skladateljev spoznava, ohranja, neguje in oživlja domačo umetnost;



(1.3.2.1)

O: spoznava različne sloge pisanja slovenskih avtorjev;

O: pozna licence in spoštuje pravice avtorjev ter jih ustrezno navaja.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra skladbo slovenskega skladatelja ali lastno skladbo.



TERMINI

◦ pojmi v povezavi z različnimi slogi slovenskih avtorjev



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak igra vsaj eno skladbo slovenskega avtorja.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z nastopi, na katerih dela izvaja na pamet



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.



58





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE A PRIMA VISTA, OSNOVE IMPROVIZACIJE, 5202. SPREMLJAVA INSTRUMENTALISTOV IN PEVCEV, 01. KLAVIRSKI DUO 02



CILJI

Dijak:

O: igra vaje a prima vista;

O: transponira tehnične vaje;

O: igra avtentične, plagalne in popolne kadence v vseh tonalitetah;

O: po posluhu igra melodije slovenskih ljudskih, popularnih ali drugih skladb v različnih tonalitetah in s preprosto akordično spremljavo;

O: zna harmonizirati preproste melodije;

O: izvaja spremljave za glas v solistični in komorni izvedbi ter za pevski zbor; zahtevnejše spremljave samostojno prilagodi lastnim zmožnostim;

O: improvizira v dani lestvici ob lastni kadenčni spremljavi;

O: vrednoti dosežke ustvarjanja, presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje;



(5.3.5.2)

O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni in kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra vaje za upevanje;

» zaigra skladbo a prima vista;

» samostojno pripravi in zaigra klavirsko spremljavo instrumentalista ali pevca.



TERMINI

◦ harmonične in melodične lege akordov ◦ taktovski načini in ritmični vzorci v raznolikosti plesnih oblik



59

2

4

:

6

1

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.0 Dijaka spodbujamo, da skozi raziskovanje klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno 1.0 ustvarjalnost in izraz.2

V sodelovanju z učiteljem obveznega predmeta (petje) dijak zaigra vaje za upevanje in ob tem poje.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku – v učiteljevi prisotnosti ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» z igranjem lastnih skladb ali improvizacij na internih in javnih nastopih



OPISNI KRITERIJI

Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje branja dodeljene skladbe. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku.



60





2


4

:

6

1

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 0



POGLAVJIH



1. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

Priporočena literatura:

» Burnam, E. M.: A Dozen a Day, Pre-Practice Technical Exercises for the Piano, 1. zvezek;

» Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications.

SKLADBE RAZLIČNIH OBDOBIJ IN ZNAČAJEV

» Aaron, M.: Piano Course, Lessons, Grade 1 in 2;

» Bartók, B.: Mikrokozmos, 1. zvezek;

» Bastien, J.: Piano Basics Level 1;

» Dekleva, I.: Po belih in črnih tipkah;

» Emonts, F.: Evropska klavirska šola, 1. zvezek;

» Faber, N. in Faber, R.: Adult Piano Adventures;

» Gašperšič, E.: Mi muzikanti smo, veselo pojemo;

» Gillock, W.: Accent on Gillock, Volume One in Volume Two;

» Glavina, B.: Klavirske kratkice;

» Gregl, L.: Najskladbice za klavir 1

» Hervé, C. in Pouillard, J.: Ma première anée de piano, 101 Premières études;

» Hradecky, E.: Dvoglasne klavirske miniature na eni strani;

» Ivanuša, D.: Ljudske za klavir;

» Kršić, J.: Početna škola za klavir;

» Kvartič, E.: Klavirska začetnica, Skladbe za klavir 1, Slovenske klavirske skladbe za mladino 1;

» Matz – Šaban: Osnovna škola za klavir;

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. zvezek;



61





2


4

:

6

1

/

/

/



» Norton, C.: The Microjazz Collection; 5202.0 » Palmer, W. A. in Manus, M.: Alfred’s Self-Teaching Adult Piano Course: The new, easy and fun way to teach 1.0 yourself to play;2

» Pavčič, J.: Narodne pesmi 1;

» Počivavšek, A.: Jan igra;

» Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu;

» Pucihar, I. in J.: Moj prijatelj klavir 1, 2, 3;

» Quoniam, B.: Pianissimo 1, Pianissimo Etudes;

» Ramade – Etchebarne, A.: Kids in Concert 10 – Piano Pieces for Children;

» Thompson, J. S.: Easiest Piano Course, Part 1 in Part 2, John Thompson's Modern Course for the Piano,

Grade 1.

SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE IMPROVIZACIJE

A prima vista:

» Pucihar, I. in J.: Moj prijatelj klavir a prima vista;

» Harris, P.: Improve Your Sight-reading! Piano, Level 1, 2: A Progressive, Interactive Approach to Sight-

reading, Faber Edition;

» skladbe klavirskih začetnic.

Kadence/harmonizacija/improvizacija:

» Jager, M.: Improviziram ob klavirju 1;

» Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu;

» Pucihar, I. in J. : Moj prijatelj klavir 1 in 2, predlogi za improvizacijo.



2. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

» Burnam, E. M.: A Dozen a Day, Pre-Practice Technical Exercises for the Piano, 1. zvezek;

» Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications.

ETUDE

» Aaron, M.: Piano Course, Lessons, Grade 2;

» Bartók, B.: Mikrokozmos, 1. zvezek;

» Bastien, J.: Piano Basics Level 2 in 3;

» Duvernoy, J. B.: Etude op. 176



62





2


4

:

6

1

/

/

/



» Emonts, F.: Evropska klavirska šola, 2. zvezek; 5202.0 » Hervé, C. in Pouillard, J.: Ma deuxième anée de piano; 101 Premières études, od št. 60 dalje;1.02 » Hradecky, E.: Dvoglasne klavirske miniature;

» Kvartič, E.: Etude za klavir 1-2

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. in 2. zvezek;

» Quoniam, B.: Les études pianisismo

» Ramade – Etchebarne, A.: Kids in concert.

SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA, PREDKLASICIZMA IN KLASICIZMA

» Bach, J. S.: Notna knjižica za Anno Magdaleno Bach

» Bradač, Z. in Hrašovec, S. (ur.): Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stol., 1. zvezek

» Kvartič, E.: Skladbe za klavir 2,

» Kunz, K.: 200 kratkih dvoglasnih kanonov, op. 14

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. zvezek;

» Nograšek, M.: 70 skladbic za klavir

» Quoniam, B.: Pianissimo 1 in 2

» Sarauer, A. in Křižková (ur.): Easy Pieces of the 17th and 18th Centuries

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 1, Editio Musica Budapest.

SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 21. STOLETJA

» Aaron, M.: Piano Course, Lessons, Grade 2;

» Bartók, B.: Mikrokozmos, 1. zvezek;

» Bastien, J.: Piano Basics Level 2, Classic Themes by Masters;

» Davidsson, E.: Vesele dude: 15 kratkih klavirskih skladb (Der fröhliche Dudelsack, Fivers: 15 Short Piano

Pieces);

» Faber, N. in Faber, R.: Adult Piano Adventures;

» Gašperšič, E.: Mi muzikanti smo, veselo pojemo;

» Gillock, W.: Accent on Gillock, Volume 3 in Volume 4, 24 liričnih preludijev v romantičnem stilu;

» Glavina, B.: Drobtinice,

Klavirske kratkice,

Spominčice;



63





2


4

:

6

1

/

/

/



» Hervé, C. in Pouillard, J.: Ma deuxième anée de piano; 5202.0 » Hisaishi, J.: Ghibli Best Stories;1.02 » Hradecky, E.: Dvoglasne klavirske miniature;

» Kabalevski, D.: 24 skladbic za otroke, op. 39, od št. 14 naprej;

» Kvartič, E.: Skladbe za klavir 2, Slovenske klavirske skladbe za mladino 1;

» Kamplet, R.: 12 skladb za klavir;

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. in 2. zvezek;

» M. Nograšek, 70 skladbic za klavir;

» Norton, C.: The Microjazz Collection;

» Palmer, W. A. in Manus, M.: Self – Teaching Adult Piano Course;

» Pavčič, J.: Narodne pesmi;

» Perpar, M.: Andantino;

» Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu;

» Quoniam, B.: Pianissimo 1 in 2;

» Ramade – Etchebarne, A.: Kids in concert;

» Rowley, A.: Pet miniatrunih preludijev in fug;

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 1, Editio Musica Budapest;

» Šivic, P.: Klavirske skladbice za mladino;

» Škerjanc, L. M.: 24 diatoničnih preludijev;

» Thompson, J.: John Thompson's Modern Course for the Piano, Grade 2;

» Tomc, M.: Za mlade pianist;

» Tortora, G.: Furlanski gradovi – 12 etud za klavir (Castelli friulani – 12 studi per pianoforte);

» Vinciguerra, R.: Barvni preludiji (I Preludii Colorati);

» Williams, J.: Harry Potter;

» Zimmer, H.: Pirati s Karibov.

SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE IMPROVIZACIJE, KLAVIRSKI DUO

A prima vista:

» Gregl, L.: Najskladbice za klavir 1



64





2


4

:

6

1

/

/

/



» Harris, P.: Improve Your Sight-reading! Piano, Level 2: A Progressive, Interactive Approach to Sight-reading, 5202 Faber Edition;.01.0 » skladbe klavirskih začetnic.2

Kadence/harmonizacija/improvizacija:

» Jager, M.: Improviziram ob klavirju 1;

» Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu;

» Pucihar, I. in J. : Moj prijatelj klavir 2 in 3, predlogi za improvizacijo.

Skladbe za klavirski duo:

» Diabelli, A.: 28 skladb za klavir štiriročno, op. 149;

» Davidsson, E.: Rdeč vrtiljak: 18 lahkih klavirskih skladb (Das rote Karussell: 18 leichte Klavierstücke);

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola 1;

» Peter, Z.: Mikroročne, štiriročne skladbe za otroke;

» Petrović, M. L.: Klavirski duo;

» Waterman, F. in Harewood, M. (ur.): Me and my Piano, Duets Book 2;

» Weinhandl, V. (ur.): Das vierhändige Tastenkrokodil.



3. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

» Cortot, A.: Rational Principles of Piano Technique, Editions Salabert;

» Dekleva, I.: Klavirska tehnika;

» Lister-Sink, B.: Freeing the Caged Bird- Developing Well-Coordinated, Injury-Preventive Piano Technique,

DVD

in drugi dostopni viri;

» Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications

» Roskell, P: The Complete Pianist: from Healthy Technique to Natural Artistry, Faber Music;

» Timakin, E: dostopna literatura.

ETUDE

» Burgmüller, J. F. F.: Etude za klavir op. 100;

» Czerny, C.: Etude op. 821/1;

» Glennie, E.: Perpetual Motion;



65





2


4

:

6

1

/

/

/



» Kvartič, E.: Etude za klavir 3; 5202.0 » Lemoine, H.: Etude op. 37;1.02 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 2. in 3. zvezek;

» Peterson, O.: Jazz Exercises 1;

» Pozzoli, E.: 15 lahkih etud.

SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA IN PREDKLASICIZMA

» Bach, J. S.: Notna knjižica za Anno Magdaleno Bach;

» Bradač, Z. in Hrašovec, S. (ur.): Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stol., 2. zvezek;

» Kvartič, E.: Skladbe za klavir 3;

» Kunz, K.: 200 kratkih dvoglasnih kanonov, op. 14;

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 2. zvezek;

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 2, Editio Musica Budapest.

SKLADBE IZ OBDOBJA KLASICIZMA

» Bradač, Z. in Hrašovec, S. (ur.): Izbor sonatin 1. in 2. zvezek;

» Clementi, M.: Sonatine za klavir, op. 36/1, 2, 3;

» Kvartič, E.: Sonatine in sonate 1;

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola 2;

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 2 in 3, Editio Musica Budapest.

SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 21. STOLETJA

» Bartok, B.: Mikrokozmos Sz. 107, 1 in 2. zvezek,

Za otroke Sz. 42,

10 lahkih klavirskih del Sz. 39,

9 skladbic Sz. 82;

» Bradač, Z. in Hrašovec, S. (ur.): Slovenske klavirske skladbe za mladino 2;

» Chopin, F.: Valček v a-molu, op. posth.;

» Čajkovski, P. I.: Mladinski album, op. 39;

» Debussy, C.: Mali pastir;

» Economou, A.: Otroške muhavosti (Kinderlaunen);

» Einaudi, L.: The Einaudi Collection;



66

2

4

:

6

1

/

/

/



» Gillock, W.: Accent on Gillock, Volume 4 in Volume 5, 5202.0 24 liričnih preludijev v romantičnem stilu;1.02 » Glière, R.: Osem lahkih skladb za klavir op. 43;

»- Grieg, E.: Lirične skladbe op. 12 in op. 38,

Valček v a-molu;

» Gubaidulina, S.: Glasbene igrače;

» Hajdu, A.: Mlečna cesta (The Milky Way);

» Hačaturjan, A.: Mladinski album za klavir;

» Kabalevski, C.: Skladbe op. 27,

Novelete op. 51 in op. 88;

» Kalan, P.: Sonatina;

» Koder, U.: Cvetje v jeseni;

» Kopač, P. (ur.): Slovenski skladatelji mladim pianistom 1 in 2;

» Kozina, M: Divertimento;

» Kvartič, E.: Slovenske klavirske skladbe za mladino 2, 3,

Skladbe za klavir 3 in 4;

» Lipovšek, M.: Dvanajst mladinskih pesmi;

» Liszt, F.: Listi iz albuma za princeso Marie von Sayn-Wittgenstein (Albumblätter für Prinzessin Marie von

Sayn-Wittgenstein), S. 166m;

» Martinů, B.: Kolombina pleše;

» Nikolajev, A.: Ruska šola za klavir, št. 2 in 3;

» Perpar, M.: Andantino;

» Peter, Z.: 33 enostranskih etud za klavir;

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 2 in 3, Editio Musica Budapest;

» Schubert, F.: 17 Ländlerjev D. 366, D. 378;

» Schumann, R.: Mladinski album op. 68;

» Škerjanc, L. M.: 24 diatoničnih preludijev;

» Tomc, M.: Za mlade pianiste;



67





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE A PRIMA VISTA, OSNOVE IMPROVIZACIJE, SPREMLJAVA PEVCEV, KLAVIRSKI DUO » Yiruma: V tebi teče reka (River flows in you); 5202.0 » Zveza primorskih glasbenih šol: Klavirske pisanice.1.02

A prima vista:

» Harris, P.: Improve Your Sight-reading! Piano, Level 3, 4: A Progressive, Interactive Approach to Sight-

reading, Faber Edition;

» skladbe iz klavirskih začetnic.

Osnove improvizacije/spremljave:

» Bitenc, J.: Mavrica – 100 najlepših otroških pesmic;

» Doberšek, D.: Glasbene dogodivščine za otroški pevski zbor in klavir;

» Jager, M.: Improviziram ob klavirju 1;

» Kupper, L. in Mihelčič, S.: Nikoli slabe volje;

» Pucihar, I. in J.: Moj prijatelj klavir 3, predlogi za improvizacijo;

» Vaccai, N.: Zbirka glasbenih vaj, Metodo Pratico;

» sorodna literatura s klavirsko spremljavo.

Klavirski duo:

» Arenski, A.: 6 otroških skladb op. 34;

» Davidsson, E.: Rdeč vrtiljak (Das rote Karussel);

» Diabelli, A.: 28 skladb za klavir štiriročno op. 149;

» Weinhandel, V. (ur.): Das vierhändige Tastenkrokodil;

» Heumann: Children's Classic Piano;

» Pärt, A.: Pari Intervallo za klavir štiriročno ali za dva klavirja, Zrcalo v zrcalu (Spiegel im Spiegel) za klavir

štiriročno;

» Petrović, M. L.: Klavirski duo;

» Peter, Z.: Menuett, Sarabande, Bourree & Gigue za klavir štiriročno.



4. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

» Cortot, A.: Rational Principles of Piano Technique, Editions Salabert;

» Dekleva, I.: Klavirska tehnika;



68





2


4

:

6

1

/

/

/



» Lister-Sink, B.: Freeing the Caged Bird 5 - Developing Well-Coordinated, Injury-Preventive Piano Technique, 202 DVD in drugi dostopni viri;.01.0 » Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications;2

» Roskell, P: The Complete Pianist: from Healthy Technique to Natural Artistry, Faber Music;

» Timakin, E: dostopna literatura.

ETUDE

» Berens, H.: Etude op. 61;

» Burgmüller, J. F. F.: Etude op. 100;

» Czerny, C.: Etude op. 299, 1. zvezek, op. 821, op. 849;

» Heller, S.: Etude op. 45;

» Kvartič, E.: Etude za klavir 4, in 5;

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 3. zvezek.

SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA IN PREDKLASICIZMA

» Bach, J. S.: Mali preludiji (12 in 6),

Notna knjižica za Wilhelma Friedemanna Bacha,

Dvoglasne invencije;

» Bradač, Z. in Hrašovec, S. (ur.): Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stol., 3., 4. in 5. zvezek;

» Händel, G. F.: 12 lahkih skladb;

» Kvartič, E.: Skladbe za klavir 4 in 5;

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 3. zvezek;

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 3 in 4, Editio Musica Budapest.

SKLADBE IZ OBDOBJA KLASICIZMA

» Beethoven, L. van: Sonatini WoO 47/1 in WoO 51,

6 variacij na švicarsko temo, WoO 64,

Sonata op. 49/2,

Bagatele op. 119;

» Bradač, Z. in Hrašovec, S. (ur.): Izbor sonatin, 2. zvezek;

» Clementi, M.: Sonatine za klavir op. 36;

» Haydn, J.: Sonate Hob. XVI:G1, Hob XVI/4, 5, 10, 15;



69





2


4

:

6

1

/

/

/



» Kuhlau, F.: 6 Sonatin za klavir op. 55; 5202.0 » Kvartič, E.: Sonatine in sonate 1, 2;1.02 » Mozart, W. A.: 6 Dunajskih sonatin K. 439b,

Sonate K. 282, K. 545 in K. Anh. 135/547a;

» Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola 3;

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 3 in 4, Editio Musica Budapest.

SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 21. STOLETJA

» Bartok, B.: Mikrokozmos Sz. 107, 2. in 3. zvezek,

Za otroke Sz. 42,

10 lahkih klavirskih del Sz. 39,

9 skladbic Sz. 82,

Romunski plesi Sz. 56;

» Bradač, Z. in Hrašovec, S. (ur.): Slovenske klavirske skladbe za mladino 2 in 3;

» Carroll, W.: V južnih morjih (In Southern Seas);

» Chopin, F.: 24 preludijev op. 28/4, 6, 7, 9 in 20,

Valček v a-molu, op. posth.,

Mazurka op. 68/2;

» Čajkovski, P. I.: Mladinski album, op. 39;

» Debussy, C.: Mali pastir,

Otroški kotiček;

» Dvořák, M.: Complete Jazz Piano Etudes;

» Economou, A.: Otroške muhavosti (Kinderlaunen);

» Einaudi, L.: The Einaudi Collection;

» Gillock, W.: Accent on Gillock, Volume 4 in Volume 5;

» Glière, R.: Osem lahkih skladb za klavir op. 43;

» Grieg, E.: Lirične skladbe op. 12;

» Gubaidulina, S.: Glasbene igrače;

» Gurlitt, C.: Miniature op. 172;

» Hajdu, A.: Mlečna cesta (The Milky Way);



70

2

4

:

6

1

/

/

/



» Hačaturjan, A.: Mladinski album za klavir; 5202.0 » Hisaishi, J.: Hana-Bi;1.02 » Kabalevski, C.: Novelete op. 51 in op. 88;

» Krombholz, K.: Knjiga za skiciranje - 10 malih kompozicij za klavir, Madžarske narodne pesmi iz Bačke in

Slavonije;

» Kvartič, E.: Skladbe za klavir 5, 6 in 7;

» Ligeti, G. S.: Musica Ricercata, št. 1;

» Mendelssohn Bartholdy, F.: Otroške skladbe op. 72,

Pesmi brez besed;

» Nikolajev, A.: Ruska šola za klavir, št. 3;

» Pärt, A.: Variacije za zdravljenje Arinuške (Variations for the Healing of Arinushka),

Za Alino,

Za Anna Mario;

» Prokofjev, S.: Otroška glasba op. 65;

» Reinecke, C.: Pet serenad za mladino op.183;

» Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 4, Editio Musica Budapest;

» Satie, E.: 3 Gymnopédies,

6 Gnossiennes;

» Schubert, F.: 17 Ländlerjev D. 366, D. 378,

Sentimentalni valčki op. 50;

» Schumann, R.: Mladinski album op. 68;

» Šostakovič, D.: Plesi lutk,

Lirični valček,

Gavota,

Romanca,

Polka,

Valček – scherzo,

Hurdy-gurdy,

Ples;



71





2


4

:

6

1

/

/

/



» Tiersen, Y.: Amélie, 5202.0 Naval;1.02 » Tortora, G.: Furlanski gradovi – 12 etud za klavir (Castelli friulani – 12 studi per pianoforte);

» Yiruma: V tebi teče reka (River flows in you).

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

» Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Slovenske klavirske skladbe za mladino, 2. in 3. zvezek;

» Dekleva, I.: Ljubljanske razglednice;

» Foerster, A.: Zagorska;

» Glavina, B.: Klavirske miniature 1;

» Jež, J.: Dve otroški suiti za klavir;

» Kalan, P.: Sonatina;

» Koder, U.: Cvetje v jeseni;

» Kopač, P. (ur.): Slovenski skladatelji mladim pianistom 1 in 2;

» Kozina, M: Divertimento;

» Kvartič, E.: Slovenske klavirske skladbe za mladino 2, 3, 4;

» Lipovšek, M.: Dvanajst mladinskih pesmi;

» Mihelčič, P.: Klavirske skladbe za mladino;

» Mirk, V.: Rêveries;

» Pavčič, J.: Narodne pesmi 2, 3;

» Perpar, M.: Andantino;

» Peter, Z.: 33 enostranskih etud za klavir;

» Pustinek Rakar, K. in Vidic Lesjak, H.: En, dva, tri;

» Srebotnjak, A : Scherzzzando;

» Šivic, P.: Klavirske skladbice za mladino;

» Škerjanc, L. M.: Deset mladinskih skladbic;

» Tomc, M.: Za mlade pianiste;

» Zveza primorskih glasbenih šol: Klavirske pisanice.



72





2


4

:

6

1

/

/

/



SKLADBE A PRIMA VISTA, OSNOVE IMPROVIZACIJE, SPREMLJAVA INSTRUMENTALISTOV IN 520 PEVCEV, KLAVIRSKI DUO2.01. A prima vista :02

» Harris, P.: Improve Your Sight-reading! Piano, Level 3, 4: A Progressive, Interactive Approach to Sight-

reading, Faber Edition;

» skladbe iz klavirskih začetnic.

Osnove improvizacije/spremljave:

» Bitenc, J.: Mavrica – 100 najlepših otroških pesmic,

» Doberšek, D.: Glasbene dogodivščine za otroški pevski zbor in klavir,

» Dr. Hall, C.: Progressive Pieces for Keyboard, Grades 1-10, Selected from Four-Part Chorales by J.S. Bach;

» Jager, M.: Improviziram ob klavirju 1;

» Kupper, L. in Mihelčič, S.: Nikoli slabe volje,

» Vaccai, N.: Zbirka glasbenih vaj, Metodo Pratico,

» sorodna literatura s klavirsko spremljavo.

Klavirski duo:

» Arenski, A.: 6 otroških skladb op. 34;

» Davidsson, E.: Rdeč vrtiljak (Das rote Karussel);

» Diabelli, A.: 28 skladb za klavir štiriročno op. 149;

» Weinhandel, V. (ur.): Das vierhändige Tastenkrokodil;

» Heumann: Children's Classic Piano;

» Pärt, A.: Pari Intervallo za klavir štiriročno ali za dva klavirja, Zrcalo v zrcalu (Spiegel im Spiegel) za klavir

štiriročno;

» Peter, Z.: Menuett, Sarabande, Bourree & Gigue za klavir štiriročno;

Mala latino suita.



73





2


4

:

6

1

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

2



PRILOGE 0



74