VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec = Vertagspostamt 9020 Kiagenturt = iihaja w Ceiovcu Encheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge Š mesečna naročnina 12 šiiingov š = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. ^nmnumntnnnnmnHmnHmmmmrnmmntrmmmrnutmH LETNJK XXX!V. CELOVEC, PETEK, 23. FEBRUAR 1979 ŠTEV. 8 (190$) Nova zaostritev v Aziji povzroča zaskrbtjenost po vsem svetu Naj novejši oboroženi spopad med Kitajsko in Vietnamom je povzroči) velika zaskrbljenost po vsem svetu. Razširitev vojnega žarišča z vdorom kitajskih oboroženih sii na vietnamsko obmejno področje je dot stalnega poslabšanja položaja v jugovzhodni Aziji, ki vsebuje številne resne nevarnosti. 2e v začetku tega leta se je v tem predelu sveta zaostril položaj z oboroženim spopadom med Vietnamom in Kampučijo in s posegom vietnamskih oboroženih sil v Kampučiji. Kmalu po osvoboditvi narodov v jugovzhodni Aziji izpod ameriškega imperializma se je po-tožaj zmeraj bolj zapletal. Vietnam in Laos sta se vedno bolj približevala Sovjetski zvezi, Kampučija pa je ohranila tesno zavezništvo s Kitajsko. A tudi na svetovni ravni je prišlo do nove grupacije sil. ZDA so diplomatsko priznale obstoj LR Kitajske, kar je imelo močan vpliv na zbližanje obeh držav. Tudi zbližanje med zahodnoevrop- Sergej Kraigher BO PREDSTAVNiK SLOVENiJE V PREDSEDSTVU SFRJ Ker se maja ietos izteče petietni mandat čianov predsedstva SFRJ, so repubiike in obe pokrajini že začeie s pripravami za izvoiitev novih čianov najvišjega vodstva Ju-gosiavije. Tako je bii za čiana predsedstva SFRJ iz Siovenije (to mesto je zavzema) umrii Edvard Kardeij) predviden sedanji predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher. Na njegovo mesto pa je za novega predsednika predsedstva SR Siovenije predviden Viktor Avbeij, sedaj čian tega foru-ma, medtem ko naj bi novi čian predsedstva SRS posta) Stane Markič, čian družbeno-poiitičnega zbora repubiiške skupščine. namom pa je bil izgon kitajskih trgovcev iz Saigona povod za prve obmejne praske. 2e celo zadnje leto smo lahko zasledovali medsebojno obtoževanje zaradi mejnih spopadov. Ob sedanjem vdoru kitajskih oboroženih sil pravijo Kitajci, da so bili prisiljeni odgovoriti na vdor vietnamskih sil na kitajsko ozemlje in da je protinapad le omejena akcija proti vietnamskim obmejnim enotam, ki so izvajale oborožene akcije na meji s Kitajsko. „Po protinapadu se bodo kitajske obmejne čete strogo omejile na obrambo meja", prej pa še poudarjajo, da nočejo niti enega centimetra vietnamske zemlje. Vietnamska vlada pa v svojih dokumentih obtožuje Kitajsko agresivne vojske, ki sega daleč v globino vietnamskega ozemlja. Nadalje pravijo, da so ^kitajski voditelji z agresijo na; Vietnam popolnoma razkrinkali svoj ekspanzionizem, hegemonizem velike sile in reakcionarno politiko". Sovjetsko zvezo, bratske socialistične države, neodvisne države in vse ostale napredne sile pozivajo, naj okrepijo svojo solidarnost z Vietnamom in naj zahtevajo umik kitajskih čet iz Vietnama. V sedanji situaciji še ni znakov za umik kitajskih čet, a tudi ne o njihovem napredovanju. Vojaško do sedaj še nobena' druga država ni posegla vmes, čeprav je izjavila HBS33+T'*' * npr. Kuba svojo pripravljenost pomagati Vietnamu. Vsak poseg drugih sit bi nedvomno še zaostril ta nevaren spopad. Cilj Kitajske je prisiliti Vietnam k pogajanjem o miru na meji, kakšen pa bo dejanski razvoj, pa sedaj sploh še ne moremo oceniti. Na drugi strani pa: Kitajska ne povezuje svojega umiko z umikom vietnamskih čet iz Kampučije. Na ravni Združenih narodov je izjavila večina držav svojo zaskrbljenost. Vietnam je pozval OZN, naj ostro obsodijo agresijo, a kljub temu ni zahteval zasedanja Varnostnega sveta o vprašanju kitajske vojaške akcije. Očividno se hoče tako izogniti vprašanju umika vietnamskih čet iz Kampučije, saj je po poročilih jugoslovanskega tiska večina članic Varnostega sveta za povezovanje dveh spopadov (viet-namsko-kitajskega in vietnamsko-kampučijskega) ob primeru obravnavanja tega problema v tem visokem (orumu. Večina državnikov je izrazila upanje, da se bo ta kontlikt vendarle še rešil po mirni poti in z umikom tujih vojaških sil. izrazili pa so tudi željo, da bi v vseh vpletenih in prizadetih prestolnicah, od Pekinga do Moskve in od Hanoja do Washingtona, prevladala razsodnost, ki naj prepreči vojno ter zajamči resnično neodvisnost, suverenost in varnost narodov jugovzhodne Azije. JnbMejni deseti Koroški kulturni dnevi v (eiovcu V dneh od 1$. do 17. februarja so biii v Ceiovcu jubiiejni 10. Koroški kuiturni dnevi, katerih spored je obsegat vrsto predavanj, razstav) koroških iikovnih umetnikov in iiterature protifašistične borbe ter predstavo Handkejeve „Zaiosti onkraj sanj" v izvedbi Siovenskega narodnega giedaiišča iz Ljubijane. O tej največji tradicionaini kuiturno-znanstveni prireditvi koroških Siovencev, ki je spet pritegnita na stotine obiskovaicev, obširno poročamo na 3. strani. Enajstič „Rdeči prapor" V znamenju spomina na umriega Edvarda Kardelja, hkrati pa tudi kot potrditev samoupravnega razvoja je minuli teden v Kragujevcu potekalo li. srečanje samoupravljalcev Jugoslavije, znano pod imenom „Rdeči prapor". Okoli 1300 udeležencev iz cele Jugoslavije se je uvodoma poklonilo spominu Edvarda Kardelja, o katerega liku je spregovoril predsednik letošnjega srečanja član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Petar StambuliČ. Spomnil je, da je Edvard Kardelj še pred letom dni kot predsednik lanskega 10. srečanja samoupravljalcev naglasil, da ta srečanja ustvarjalno prispevajo k razvijanju zavesti in prakse socialistične samoupravne družbe. Povsem v smislu te ugotovitve je potekalo tudi delo letošnjega srečanja, katerega tema se je glasila „Svo- Ali na Koroškem nihče ni pristojen da bi prepreči! ščuvanje na narodnostno mržnjo in hujskanje proti sosednji državi državami ier Japonsko s Ki- skirni tajsko je vplivalo na novo razmerje sii. Na jugovzhodu Azije pa je Viei-nam omilil proktamirano neuvrščenost in podpisal sporazum o vzajemni gospodarski in vojaški pomoči s Sovjelsko zvezo, kar je Vietnam vezalo tesneje na blokovski Svet. Rezultati teh spremenjenih odnosov so močno vplivali na razvoj letošnjih dogodkov. V meddržavnih odnosih med Kitajsko in Viet- AfeJteTM ho s: Md pristojnih mestih v deželi prizg-Jefdjo, Jd hi grozeči nef^rnosti čedalje večje brezposelnosti postavili nasproti nova delovna mesta — po potrebi tudi z naselitvijo Inozemshlh podjetij —, pa nem-šhi nacionalisti nadaljajejo s svojo hajshašho gonjo prav proti tem prizadevanjem. S tem pa sami najbolj doha-zajejo, hoiiho jjm je v resnici vredna domovina (hi jo taho radi jemljejo v zahapj In hollho jim je mar asoda horošhega prebivalstva (hi ma vedno spet vsiijajejo svojo domovinsho zvestobo). Čeprav so vse tri v deželnem zbora, zastopane stran-he — 5PO, OVP In FPO — že dovolj jasno povedale, haj mislijo o tahem bajshanja, In čeprav je SPO še posebej nedvoamno Izjavila, da AV/D nima nobene pravice govoriti v Imena horošhega prebivalstva, pa tl čadni domovinshi slažabnihi bajshajo naprej ter ščavajo proti Slovencem v deželi in proti sosedni /agosiaviji. Zlasti se zaletavajo v poshase, da bi prišlo do poglobljenega gospodarshega sodelovanja med obema državama, har bi brez dvoma bilo v horist prebivalstva na obeh straneh meje. ččHD-jevshe nalephe s bajshašhlml gesli so izzvale tadl že prvi aradni protest. Odpravnib poslov jagoslo-vanshega generalnega honzalata v Celovca Peter Za-pančlč je namreč pred dnevi pri horošhl deželni vladi vložil astmen p-rotest zaradi najnovejše protijdgoslordM-she hampanje, honhretno zaradi naleph, s haterimi ho-rošhi Heimatdienst gospodarsho sodelovanje imenaje „vdor homanizma shozl zadnja vrata" In taho bajsha proti /agosiaviji In njenim državljanom. Ob tej priložnosti je napovedal, da bosta astrezne protestne hora- he podvzela tadl veleposlaništvo 3FR/ na Danaja ter Gospodarsha zbornica /agoslavlje. Odgovor na jagoslovanshl protest pa je vse prej hot zadovoljiv. 7VdwestMih ravnatelja deželnih aradov dvorni svetnih dr. Linhart je honzala Zapwnčiča izjavil, da deželna vlada v tej zadevi ni pristojna, pač pa bo na honzalovo željo o protesta obvestil deželnega glavarja. Poročilo o protesta pa da je bilo posredovano tadl varnostni direkciji za Korošho. Freba je vsehahor vprašati, hdo je na ččorošhem sploh pristojen, hadar bi bilo treba ahrepatl proti tistim hro-gom, hi v nasprotja z avstrijshimi zahoni, z državno pogodbo in z mednarodnimi dohamenti bajshajo proti sosednji državi ter ščavajo na narodnostno mržnjo? Ka-hor da ne bi bilo tozadevnega paragra/a v hazenshem zahoniha, hahor da ne bi bilo 3. odst. 7. člena državne pogodbe in hahor da ne bi bilo shlcpnib dohamentov belsinšhe hoM/ercMce — na merodajnih mestih se napravijo slepe In glabe In se nihče ne najde, hi bi ahrepal v smisla nedvoamnlb predpisov In obveznosti. Očitno jlb fre moti bajshanje proti slovenshema dela horošhega prebivalstva, čeprav taho dejavnost člen 7 državne pogodbe Izrecno prepovedaje; ne moti jlb bajshanje proti /agosiaviji, čeprav je v očitnem nasprotja ne le z de-hiariranimi načeli avstrijshe zananje poiitihe, marveč predvsem tadl s splošnimi evropshimi prizadevanji za hrepitev sodelovanja med sosednimi državami. Zato odgovornost za taha dejanja ne nosijo le neposredni ahterji, ampah tadl vsi pristojni dejavnih!, hi te dejavnosti nočejo, ne znajo ali ne smejo preprečiti. bodna menjava dela In samoupravno interesno organiziranje". O tej temi je predsednik Stambolič dejal, da pomeni zgodovinski preobrat v preraščanju ločevanja delavcev v materialni proizvodnji od delavcev v družbenih dejavnostih oziroma presežnega dela od potrebnega dela, fizičnega dela od umskega. V dvodnevni razpravi so poudarili, da je od dosledne uveljavitve ustave in zakona o združenem delu v svobodni menjavi dela v veliki meri odvisno, kako bodo delavci upravljali rezultate svojega dela in celotno družbeno reprodukcijo. Kajti izoblikovali so stališče, da je svobodna menjava dela temelj pridobivanja dohodka delavcev v temeljnih organizacij družbenih dejavnosti in oblika načrtnega usmerjanja njihovega razvoja v skladu s potrebami in možnostmi združenega dela in družbe v celoti. V smislu tega načela je enajsto srečanje samo-upravljatcev v Kragujevcu potrdilo spoznanje, da so izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo in druge dejavnosti soudeležene v razvoju proizvodnje, da ustvarjajo možnosti za povečanje produktivnosti dela in da prispevajo k bolj humanim odnosom med ljudmi. V sklepnih dokumentih pa je glede tega poudarjeno, da gre za dejavnosti, ki so sestavni del družbenega dela, ne pa področje, ki kot potrošnja obremenjuje celotno družbeno delo. V pismu, ki so ga s srečanja poslali predsedniku Titu, ugotavljajo, da se je še bolj okrepila zavest milijonov delovnih ljudi o tem, da je načelo svobodne menjave dela edina pot in opredelitev, ki jo z rezultati potrjuje praksa. Izrazili so prepričanje, da bo enajsto srečanje samoupravljavcev Rdeči prapor pomembno prispevalo k nadaljnjemu razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, s tem pa tudi k izpopolnitvi političnega sistema. In ob koncu So zagotovili, da je srečanje samoupravljavcev bilo in ostalo zvesto samoupravljavski poti, ki jo je Tito ..vizionarsko utrl v prid človekovi sreči, sedanjosti in prihodnosti delavskega razreda". Letošnji dobitnik tradicionalne listine s plaketo „Rdeči prapor samouprave", ki so jo podelili že desetič, je železarna „Boris Kidrič" iz Nik-šiča. Med obitniki dipiome kluba samoupravljavcev pa je tudi Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Manjšinska poiitika Avstrije je iahko za zg!ed samo v negativnem smisiu Pogosto dišimo, da )e manjšinsko vprašanje v Avstriji vzorno urejeno In da Imamo koroški Slovenc) celo več pravic, kot )th nam pripada po državni pogodbi. V ,dokaz" takih trditev med drugim na-vajajo tud) slovenske oddaje ceiovškega radia ter se hvalijo, da takšne širokogrudnosti n) detežna nobena druga manjšina v Evropi. Da je resnica povsem drugačna, ne vemo samo mi kot neposredno prizadet), marveč to dobro vedo tud) tisti, k) se poslužujejo takih neresničnih trditev. Zato pa se tudi prej ali slej znajdejo v položaju, ko se njihova ..resnica" izkaže kot navadna iaž, ki se je posiuiujejo za zavajanje domače in svetovne javnost), pred katero skušajo prikriti dejstvo, da je manjšinska ureditev v Avstriji še daieč od vzorne rešitve.________ Kakor že omenjeno, se pri takih .dokazovanjih" radi skiicujejo tudi na slovenske oddaje celovškega radio. Ze večkrat je bilo povedano, da te oddaje po sedanjem ustroju nikakor niso zadovoljive — ne po vsebini in ne po obliki oz. oddaj- Oddaje za vrtce in prvo stopnjo osnovne šole obsegajo jezikovno in umetnostno vzgojo, oddaje za drugo stopnjo osnovne šole in za srednjo šolo pa poleg jezikovne in umetnostne tudi še znonstveno vzgojo. Oddaje so v času rednega nem času. Predvsem pa pri teh od- šolskega pouka po vnaprej določe-dajah ni mogoče govoriti o nekak- nem tedenskem zaporedju. ini širokogrudni in še manj o vzorni rešitvi. Tisti, ki kaj takega trdijo, si morajo ogledati npr. radijske oddaje, ki jih imajo Slovenci v Za otroški vrtec obsegajo oddaje v razdelku .jezikovna vzgoja" osem naslovov (Budilka, Kdor ne uboga, ga tepe nadloga), Telefon, Igrajmo uporabnostjo, spoznavajo se tudi z notami in zapisovanjem not, s plesnim ritmom in posnemanjem glasov iz narave; oddaje o likovni vzgoji pa dajejo otrokom priložnost za opazovanje barv v prirodi in za pridobivanje temeljnih elementov za likovno izražanje. Oddaje za drugo stopnjo osnovne šole obsegajo v razdelku .jezikovna vzgoja" naslove, ki naivajat-jo k stiku s književnostjo in k spoznavanju raznih literarnih zvrsti. V oddajah o glasbi spoznavajo otroci razne instrumente ter pojme besede v glasbi in razne vrste koračnic; oddaje o likovni vzgoji jim približajo keramiko, linorez, grafiko in kartografijo; v oddajah o znanstveni vzgoji pa je govora o človeški prehrani. Oddaje za srednjo šolo obsegajo v razdelku .jezikovna vzgoja" naslove: Janez Trdina, Kette in morje, ivan Cankar in njegova mati, Fran Šaleški Finžgar, Srečanje s pesnikom Gradnikom, Ivan Trinko. Iz be- Velikan sodobne zgodovine O/? srnrf: vf/Z&egd s/ovfHS&fgd M! jKgos/oudHS&egd rfuo/McroTMrjd Zn JrzdVMZ&d EJvcrJc KJrJc/jd so fuJZ TJoJJn: prcJsMvHZ^Z Jrždv :'M po/ZtZČHi'/? g;(?4Mj z vsegc wehz pOMJ^n/Z njegove zcs/trge zc razvoj /Mgos/avije fer za sfvar m;rK Zw napreč&a v svefK. Posebno zafHMvvo oceno pa je poJg/ preJscJwZ^ e^onoms^e ^omrsrje OZN za Evropo /anez Stanovnik, %Z se je &o( orJposJanec genera/nega sekretarja OZN Wa/tJke:ma HJe/ežZ/ pogrekntk svečanost: ter v :tnena svetovne organtzactje wej JzMgZw ;zjav:V; Z E^var^on: EarJc/;crM :'zgak/ja č/ovestvo veEkana so^okne zgodovine. Z vso svojo tntsEjo :n z vsetn svojin: Jc/orw je A^rJe/j kistveno prispeva/ k /zgraJ/tv: tewe/jev trdnega n::ra in napredka na sveta. # Xot Sperans je p-okaza/ č/ovestva, Ja krez rešitve narobnega vprašanja ni trajnega mira. v sveta. # Ao: Krištof je z korko proti /asizma vgrabi/ v teme/je svetovne skapnosti ibejo č/oveskik pravic in svokobe kot pob/age svetovnega mira. # kčot Bevc je pokaza/, Ja je v Jražki vsek jagos/ovanskik naroJov trJna osnova za narobno neobvisnost in neavrsčenost, ki postaja teme/j skapnosti jagos/ovanskik naroJov in ki je kot taksna prav tako vgrajena v teme/jna nače/a svetovne organizacije mira. # Ao: Edo je pokaza/ top/ega č/oveka, ki je ime/ svoj obnos zvestoke in nežnosti ne samo Jo svojik najk/ižjik, ampak Jo vsakogar, ki je prise/ z njim v stik. # Not Kardeij je postavi/ spomenik s/ovenskema in vsem jagos/ovanskim narobom v svetovni skapnosti. Mis/im, Ja so jagos/ovanski naroJi, se posekej pa s/ovenski, čigar sin je ki/ ponosno EJvarJ NarJe/j, /akko kva/ežni, Ja se jim je robi/ ve/ikan, ki je v tem zgoJovinskem trenatka tako kistveno prispeva/ k izgrabnji čvrstik teme/jev svetovnega mira. * Da so jagos/ovanski naroJi ponosni na svojega ve/ikega sina, izpričajejo tab; s tem, Ja kobo po EJvarJa. Earbc/ja poimenova/i stevi/ne ceste, trge, astanove. Tako je ki/a meb Jragim Jana taji pokaba, Ja boki /jak/janska aniverza ime po EJvarJa EarJe/ja, ki je ki/ njen častni Joktor in projesor. italiji: namreč posebno rodijsko po- serimo, Zajček se je izgubi), iglasto sedil učenci zvedo v obliki diato- in listnato drevje, Zabiče, Mravlji- go glavne značilnosti in literarne šče). Oddaje o umetnostni vzgoji zvrsti najpomembnejših literarnih so razdeljene na dva razdelka; pri ustvarjalcev, pa tudi marsikaj iz oddajah o glasbi so v besedila življenja v njihovih časih in v kra- stajo v Trstu s celodnevnim sporedom. in kakor je za vzgojo materinega jezika še posebno važno in o čemer koroški Slovenci kljub vsem .vzornim rešitvam" jati ne smemo: imajo redne radijske šolske oddaje v slovenskem jeziku! Šola sožitja ^ ^ koder s. V razdelku umet- Kakor smo v našem listu že poro- ske narodnosti imajo po končani L'naIIanie J rbrnu,'pri Vdajah n.'stna vzgoja" spoznaj, "učenci ^ °bhaja letos dvojezično šol- osemletki možnost izpopolnjevanja o likovni vzgoji pa otroci s pomočjo sestav, orkestra ter biografiji o ^ dvajsetletnico. V v mater,nem jeziku na pomursk.h pogovorov Po Primorskem dnevniku povze- uporabnost in načine risanja. " - . " - c in w nori dvajsetih letih se je skupno šo- srednjih šolah, pa tudi no srednji spoznaj, barve, nj,h Handlu m Bachu, vi,kovnem pod- J mamo, da je tržaški sedež italijanske Radiotelevizije pravkar izdal Oddaje za prvo stopnjo osnovne šote obsegajo v razdelku ,jezi- zajeto publikacijo, ki vsebuje vse kovna vzgoja" osem naslovov, kjer tekste šolskih oddaj v slovenskem jeziku na radiu Trst za leto 1979, in to za otroške vrtce, za prvo in drugo stopnjo osnovne šole in za srednjo šolo. S tem se zaključuje prvi triletni ciklus šolskih oddaj v slovenskem jeziku. gre za spoznavanje znamenitih oseb, dogodkov, dogajanja v naravi, torej že za zahtevnejši stik z življenjem. V oddajah o umetnostni vzgoji se otroci v glasbenem pod-razdelku že srečujejo z instrumenti, njihovimi zvoki in značilnostmi ter Pomladanska prireditev dunajskega mednarodnega vetesejma razdelku je govora) o risankah z iz rezljanimi figurami in o .živih" risankah s pomočjo dirke avtomobilskih modelčkov, pri čemer se učenci spoznajo tudi s tehniko filmarja; v oddajah o znanstveni vzgoji pa spoznajo zanimivosti o odkritju in uporabi gume, o medsebojni odvisnosti živega in neživega ter o rastlinah. O sporedu slovenskih šolskih oddaj tržaškega) radia namenoma poročamo bolj obširno, ker to omogoča boljšo primerjavo z razmerami pri nas, kjer o podobni ureditvi seveda sploh ni govora. 2e ta zgolj na šolske radijske oddaje omejena primerjava pa dovolj prepričljivo dokazuje, da Avstrija s svojo manjšinsko politiko ne daje zgleda v pozitivnem smislu, marveč nasprot- lanje otrok slovenske in madžarske narodnosti razvilo v pravo šolo sožitja. Predvsem pa je imelo velik delež pri enakopravnem vključeva- nju pripadnikov madžarske narod- nem ozemlju. vzgojiteljski šoli v Mariboru; dopolnilno izobraževanje je potrebno predvsem bodočim učiteljem in vzgojiteljem na narodnostno meša- nostne skupnosti v vse oblike druž- Ne nazadnje pa k bogatitvi dvo- benega življenja ter je prispeval. ^ Pomurju prispe- ti krepitvi vseh oblik njihovega sodelovanja z matičnim narodom. Da so rezultati dvojezičnega šolstva tako pomembni, je seveda pripisati dejstvu, da so mu vseh dvaj- vajo tudi stiki, ki jih vzdržujejo pripadniki madžarske narodnosti s svojim matičnim narodom v LR Madžarski. Take stike imajo učenci dvojezičnih šol tako s šolami na set let posvečali posebno družbeno Madžarskem kakor tudi s šolami v V dneh od 7. do 11. marca bo Med drugim bodo tokrat prikazali na dunajskem razstavišču spet tradi- razstavo z naslovom „Nove energij-cionalna pomladanska sejemska pri- ske alternative za kmetijstvo". Nada- * ° ^ reditev, ki bo — kakor vsako leto — lje bodo predstavljeni kmetijski pri- ^ . . .. predstavila najnovejše dosežke do- delki, pitovno govedo in svinjereja, monjsmam prarvtee okrmh na mmt- prav tako tudi semenja in gnojila, aii pa jih zo pravice sp!oh medtem ko bo posebna razstava po- prikrajšati — in se kljub temu son-svečena turizmu na kmetiji. Lovci in čiti v samohvali in samodopodlji-ribiči se bodo ustavili predvsem vesti, hali 26, kjer bo pod naslovom „Jaspowa" razstavljeno vse, kar spada k lovu in ribolovu. Dunajska delavska zbornica bo svojo razstavo po- mačega gospodarstva. Dunajski mednarodni velesejem bo namreč spet pritegnil številne razstavljalce, saj bo na njem zastopanih kar 3415 podjetij iz 30 držav sveta, od tega 1770 iz Avstrije. Dunajski mednarodni velesejem ima pri vsaki svoji prireditvi poseb skrb. Doseženi uspehi pa so hkrati tudi spodbuda za nadaljnje delo. Pri tem se vsi dejavniki zavedajo, da je prav dvojezično šolstvo prispevalo k enakovredni rabi madžarskega in slovenskega jezika ter k bogatenju kulturne dediščine obeh narodnosti. Učni uspeh na dvojezičnih šolah je povsem zadovoljiv, k čemur seveda prispeva svoj bistveni del tudi dobra kadrovska zasedba ter nenehno in vsestransko izpopolnje- Vojvodini, kjer prav tako živi madžarska narodnostna skupnost. Z uspešnim razvojem, ki ga je zabeležilo dvojezično šolstvo v Pomurju v zadnjih dvajsetih letih, pa je postalo kot šola sožitja zgled tudi drugim državam. O tem dovolj prepričljivo govori dejstvo, da je na primer dvojezično šolo .Drago Lugarič" v Lendavi samo v minulem letu obiskalo 32 posameznikov in delegacij iz zamejstva in iz tujine, kjer imajo opravka s problematiko vanje učiteljev. Pripadniki madžar- šolanja narodnih manjšin. na težišča. To je predvsem sejem svetila svoji lastni dejavnosti ter bo pohištva, ki velja za največjo to- opozarjala na obsežne naloge, ki jih vrstno razstavo v Avstriji. Tokrat opravlja v interesu delojemalcev na bo razstava pohištva obsegala okoli področju socialne politike, gospodar- Nova knjiga o manjšinah 35.000 kvadratnih metrov razstavne ske politike ter kulturne politike in površine v 11 halah. Od tega bodo domači proizvajalci zasedli 9 hal, v ostalih idveh pa bo predstavljeno pohištvo iz drugih držav. Drugo težišče bo mednarodni strokovni sejem gradbenih strojev, ki bo pod označbo nejših tehnologij in naprav. Nedavno se je delu Ernesta Petriča .Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin" (knjiga je izšla leta 1977 v Mariboru in je Slovenski vestnik o njej že poročal) pri-,, družila knjiga podobnega značaja zagrebškega univ. dett, kakšne naloge m kakšna dela profesorja za mednarodno pravo Budislava Vukasa .Et-opravlja danes ključavničarski po- nične manjšine in mednarodni odnosi" (Etničke manjine i klic, ki se lahko poslužuje najmoder- medjunarodni odnosi, Zagreb 1978) — dejstvo, ki samo- izobrazbe. Na razstavi dunajske tr govinske zbornice pa bo možno vi- „interbau '79" doživel premiero v okviru dunajskega sejemskega dogajanja. Pri tem ne gre le za največjo tovrstno razstavo v Avstriji, marveč za eno največjih v srednji Evropi. Njena razstavna površina bo zajela 50.000 kvadratnih metrov. Še večja kot lani bo mednarodna strokovna razstava dvokoles, ki bo predvsem mlajšim interesentom predstavila izredno pestro in privlačno ponudbo najrazličnejših modelov mopedov, motornih koles in koles vseh svetovnih znamk. Kot četrti „sejem znotraj sejma" pa se pridružuje še sejem iznajdb, ki obiskovalcem leto za To je seveda le kratek oris najvažnejših prireditev v okviru letošnjega pomladanskega mednarodnega velesejma na Dunaju, ki bo obsegal tudi še celo vrsto drugih razstav in demonstracij — vse tja do priznanega vinskega sejma, ki mu bo letos dala poseben pečat Gradiščanska. posebi opozarja na širino problematike proučevanja manjšinske in narodnostne problematike v Jugoslaviji. Značilnost obeh knjig je tudi v tem, da se (to velja še zlasti za Petriča) izogibata vrsti posegov v zgodovino ter podajata zlasti problematiko narodnih manjšin in njihove zaščite v sodobnem svetu. Vukas poudarja, da je bil njegov namen pri pripravi knjige, pojasniti tisti del mednarodnega prava, ki se nanaša na položaj etničnih manjšin ter pokazati dejanski položaj manjšin jugoslovanskih narodov v sosednjih državah v luči mednarodnih pravil. Specifičnost tega vpraša- Takoj po končanm pomladanskem "i°- P° tudi zgodovinski razvoj manjšinske zaščite v svetu sejmu pa bodo na dunajskem razstavišču začeli graditi novo halo, ki naj bi bila gotova že do jesenske sejemske prireditve. To bo 150 metrov dolga hala s površino več kot 5000 je nujno vodil k temu, da ima oris tega vprašanja obeležje evropske manjšinske problematike, dejstvo, ki je bilo do nedavnega pogojeno s položajem Evrope v svetu (pomislimo le na kolonialno odvisnost Afrike in Azije in na podobno dejstva); to pa seveda ne pomeni, da neevropske države in narodi nimajo podobnih problemov, kakršni se na mednacionalnem področju pojavljajo v Evropi. Ko povzema svoja dognanja, Vukas med kvadratnih metrov ter bo služila raz- letom predstavlja zanimive novosti stavi živil. Gradbeni stroški so pred- ... ... .. tud, z modcrmzacjo m razširitvijo mCjmiacijo svoje etnične identitete. svojih razstavnih naprav skrbi za še Vprašanja, ki se jih Vukas dotika v posameznih po-večji uspeh svojih tradicionalnih se- glavjih, so: manjšine kot dejavniki in subjekti mednarod-jemskih prireditev. nega prava; pogled klasikov marksizma na vprašanje danski sejem seveda obsegal tudi vrsto drugih posebnih razstav in prireditev. V tem okviru velja na prvem mestu omeniti kmetijske razstave. naroda in manjšin; vprašanje manjšin (narodnosti) v Jugoslaviji; mednarodnopravna zaščita manjšin; prikaz položaja jugoslovanskih manjšin v sosednjih državah; v zaključnem delu knjige Vukas razpravlja o helsinški konferenci o evropski varnosti in sodelovanju (s stališča varstva narodnih manjšin in človekovih pravic) ter o beograjskem nadaljevanju te konference; delo zaključuje prikaz manjšinske problematike kot splošnega svetovnega problema. Ob tako nakazani problematiki lahko izluščimo vrsto zanimivih opozoril in dejstev. Med nje bi nedvomno mogli prišteti razpravljanje o manjšinskem varstvu v času med obema svetovnima vojnama (v Društvu narodov) ter obnovo tega vprašanja v organih Organizacije združenih narodov. Za koroške Slovence bo med drugim nedvomno poučno avtorjevo stališče, da celoten razvoj manjšinske zaščite potrjuje, da je manjšinam priznan položaj pravnega subjekta. Ne da bi nadrobneje navajali vrsto vprašanj, o katerih knjiga govori, naj opozorimo na obsežnejše prikaze položaja manjšin jugoslovanskih narodov v vseh sosednjih državah: v Italiji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Grčiji in Albaniji. Razumljivo je, da Vukas v tem okviru nadrobneje razpravlja tudi o členu 7 avstrijske državne pogodbe ter o kršitvah njegovih določil. Morda bi povzeli le analizo prvega odstavka tega člena, ki govori o pravicah Slovencev in Hrvatov do lastnih organizacij: tu Vukas skupaj z znanim hrvaškim izvedencem za mednarodno pravo prof. Andrassyjem opozarja, da pomenijo kršitev te pravice znane .grobosti policije proti koroškim Slovencem" med demonstracijami slovenske koroške mladine (mišljeni so zlasti nastopi varnostnih oblasti v Šentjakobu, Skocijanu in Pliberku). Tone Zorn lO- Koroški kuiturni dnevi Od 1$. do 17. februarja so se odvijat) v prodorih Mohorjeve v Ceiovcu 10. Koroški kuiturni dnevi. Jubiiejni kuiturni dnevi so biii ofvor-jeni z razstavo desetih koroških umetnikov, ki sta jo pripravita nemško-govoreča Korošca Adoif Scherer iz Beijaka in Ern:t Hiidebrand iz Ceiovca. Biii so zastopani umetniki iz zgornje in spodnje Koroške, kakor tudi siovensko in nemškogovoreči. Razstavo ..Umetnost na Koroškem" pa je dopoiniia še razstava iiterature o narodnoosvobodiini borbi, ki je med drugim skušaia opozoriti na avstrijski okvir, v katerem so iiveii Siovenci pred ietom 1939, ki je imei svoj poseben vpiiv na razvoj antifašističnega gibanja med drugo svetovno vojno. Pripravijaini odbor se je ietos odioči) za štiri tematske skiope. Za posiušaice so biii v siovenščini razmnoženi referati, s simuitanim prevajanjem pa je biio poskrbijeno, da so vsi posiušaici — tudi nemško govoreči — brez težav iahko siediii predavanjem. Obisk Kulturnih dni jo bi) letos nekaj močnejši kot ionsko leto; skupno je obiskalo to osrednjo kul-turno-znanstveno prireditev več kot 500. ijudi. Ugotovimo iahko tudi večjo udeležbo nemškogovorečih posiušaicev. K temu je gotovo do-prinesia tudi uvedba simultanega prevajanja!. Nai vseh predavanjih je bilo okoli 100 nemškogovorečih ijudi, pa ne samo s Koroške, temveč tudi iz drugih zveznih dežel. Npr. se je udeležila Schartovega referata o nemški literaturi na Koroškem skupina študentov celovške pedagoške akademije, ki so s tem izpričali, da so predavanja na Kulturnih dneh tudi velikega! pomena za nemško študirajočo mladino na Koroškem. Z ureditvijo simultanega prevanjanjai so organizatorji Kulturnih dni dokazali resnično pripravljenost za povezavo z nemško-govorečo javnostjo in za' zbliževanje z narodom sosedom. Tega odpiranja in pripravljenosti za zbliževanje pa pri prireditvah koroške deželne politike oz. pri drugih prireditvah večinskega naroda do sedaj nismo mogli opaziti. Poročanje v koroškem časopisju a Kulturnih dneh pa se je kljub simultanemu prevajanju osredotočilo v glavnem na dve temi: no predavanje o jugoslovansko-avstrijskih odnosih in pa predstavo Handkeje-vega dela .Žalost onkraj sanj". Zanimanje koroškega časopisja je veljalo v glavnem le referatu znanstvenikov Klemenčiča, Druškoviča in Nečaka o meddržavnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Ob tej priliki pa so skušali nekateri časopisi izboljšati ugled avstrijske manjšinske politike, ki je doživela ob preštevanju kakor tudi po sed-mojulijski zakonodaji svoj poraz. Poleg tega skuša Heinz Stritzl v Kleine Zeitung zmanjšati pomen Koroških kulturnih dni s tem, da imenuje kot pogoj za širše upoštevanje te prireditve v koroški javnosti nastop koroških zgodovinarjev. Očividno hoče to znanstveno prireditev .širše upoštevati" šele tedaj, če bodo na njej govorili znanstveniki, ki so njemu všeč. Da stoji na precej slabih pozicijah, je Pokazala močnejša udeležba nemškogovorečih demokratov. Predvsem pa gredo njegovi .nauki" povsem mimo stvari, če opozorimo, da so bili na letošnjih Kulturnih dneh zastopani poleg slovenskih znanstvenikov iz Koroške, Slovenije in Trsta tudi štirje nemškogovo-feči predavatelji iz Avstrije, ki so govorili o temah, ki so brez dvoma Zelo zanimive za vso avstrijsko javnost (Internacionalnem v antifašističnem gibanju; Ilegalni avstrijski tisk 1938—1945; Nemška literatura na Koroškem po letu 1945; Prevajalska dejavnost iz slovenščine v nemščino). Kljub zanimive vsebine pa smo čel! tudi konstruktivno kritiko glede Poteka Kulturnih dni, saj je bil celoten program tako natrpan, da je Prišlo v teku treh dni le do redkih diskusij, tako da je pod tem dejstvom trpela efektivnost cele prireditve. Zato je upravičena zahteva po redukciji števila predavanj in po večji možnosti diskusij. Npr. pri najbolj obiskanih predavanjih o NOB, kjer so bile navzoče tudi žive priče tistega časa, prav te niso prišle do besede. Treba je še navesti prireditelje: to so še vedno Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev ter Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, čeprav so nekateri oblikovalci javnega mnenja skušali napraviti enostranski vtis, Karntner Tageszeitung pa je celo pripisala očetovstvo organizaciji, ki je dala prostore na razpolago. Z velikim zanimanjem je bila sprejeta tudi uprizoritev Handkeje-ve .Žalosti onkraj sanj", ki jo je predvajalo Slovensko narodno gledališče (v posebnem članku poročamo več o tem dogodku). V uvodnem referatu je profesor Janko Zerzer orisat zgodovino Koroških kulturnih dni, ki so nastali iz potrebe po znanstvenem raziskovanju faktorjev, ki odločno vplivajo na razvoj narodnostne skupine. KKD naj bi tudi podpirali okrepitev narodne zavesti in prispevali k mirnemu sožitju obeh narodov v deželi. Pomanjkanje lastnega znanstvenega kadra je bila ena naj večjih začetnih težav. Vendar je v zadnjih letih že vidna pozitivna tendenca, saj je v teku let sodelovalo veliko število domačih sodelavcev, študentov ali mladih akademikov, ki spadajo danes med nosilce samostojnega znanstvenega dela slovenske manjšine na Koroškem. V zadnjih 9 letih je bilo na KKD 34 zgodovinskih, 28 jezikovno-literar-nih in 24 manjšinsko-pravnih predavanj, od katerih je večkatero poseglo v aktualno dogajanje nat Koroškem. Na prvem večeru je predaval tudi Nace šumi o koroški umetnosti v slovenskem okviru — obravnaval je v glavnem razvoj v 18. in 19. stoletju. Petkovo dopoldne je bilo posvečeno vprašanjem odnosov med Jugoslavijo ter Avstrijo oz. Italijo. Tako so Drago Druškovič, Vladimir Klemenčič in Dušan Nečak podali pregled povojnih avstrijsko-jugo-slovanskih odnosov, ki so se v različnih obdobjih razvijali različno dobro. Manjšinsko vprašanje je pri tem ostalo eno osrednjih vprašanj bilateralnih odnosov, ki so se ga dotaknili na vseh uradnih srečanjih avstrijskih in jugoslovanskih predstavnikov. Iz podatkov je bilo razvidno, da si je Jugoslavija prizadevala za čim boljšo rešitev manjšinskega vprašanja, a je na avstrijski strani naletela nai gluha ušesa. Diskutanti so videli v refera- tu vrsto pomanjkljivosti, v prvi vrsti to, da manjšina ni bila obravnavana kot subjekt. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je v tem smislu poudaril, da morajo vzgibi za sporazume med obema državama priti prav iz vrst manjšine, ki si mora ob podpori vseh demokratov tudi sama priboriti svoje pravice. O vplivu osimskih sporazumov na medčloveške odnose je govoril Karet Šiškovič iz Trsta. Osimski sporazumi ne obravnavajo samo vprašanje mej, temveč tudi gospodarsko sodelovanje in vprašanje slovenske narodne skupnosti v Italiji oz. italijanske v Jugoslaviji. Cilj sporazumov pa je, da se onemogoči ponavljanje konfliktov med dvema sosednima državama, da poiščete povezovalne momente v interesu obeh držav, poleg tega pa tudi v interesu širše mednarodne skupnosti. Po mnenju predavatelja bo dokončna rešitev odvisna od radikalnega obračuna demokratičnih strank z ostanki nacionalističnih in protislovenskih sil. V diskusiji pa se je pojavilo mnenje, da predavatelj preveč optimistično ocenjuje možnosti mednarodnih sporazumov. Ob 500-letnici koroškega kmečkega upora 1478 je Bogo Grafenauer obravnaval skupne interese slovensko- in nemškogovorečih v tistem času, ki še ni poznal druž- Xoros^7 nernšJh' avtor v izvedbi slovenskega g/edaksča Jubilejni 10. Koroški kulturni dnevi so nam predstavili tudi koroškega nemškega avtorja Petra Handkeja s praizvedbo dramatizacije njegove novele „2alost onkraj sanj" — v predstavi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Za koroški Parnas kulture novo? Ne! Napredni Handkeji, Turriniji, Jonkeji in drugi so se morali afirmirati v inozemstvu, da se sedaj koroški kulturni bogovi evropskega kova trkajo po prsih in ponosno odmeva: „to so naši sinovi". Gotovo marsikaterega pisunčka tukajšnjih dnevnikov grize v prsih to, da je ..njihovega" avtorja prvič predstavil zaostali narod hlapcev in pastirjev. Pisec koroške Kleine Zeitung se upravičeno Sprašuje: „Ist Handke ein Karntner Dichter?" (Odgovori izražajo deljena mnenja). Pa kaj, pustimo govoriti avtorja: zares Žalost onkraj sanj ali Wunsch-loses Ungtuck — ta koroški vsakdan, kakor pač hočete. Usoda? Kratek a zgoščen boigrafski okvir matere včeraj in danes — ..redkokdaj onkraj sanj in nekako srečni, največkrat onkraj sanj in malce žalostni..." (po Petanu). Torej ne usoda, ki si jo kroji človek sam, temveč „u9oda", nam krojena s preteklimi in sodobnimi koroškimi dejstvi. Monološko opisani spomini na mater, ki živi v svoji žalosti onkraj sanj, sanje ostanejo sanje, žalost pa kruta žalost... Handkejevo pripovedovanje o materi nas pretrese vzlic skoposti emocionalnih občutkov, ki jih človek goji v spominu na mater. Z golim nizanjem spominov, ki nočejo izražati nobenega čustvovanja, včasih celo brezsrčni, hladnokrvni, trdi, kruti — kljub temu nam ta tekst podobo matere trdoživo, ostro in jasno zareže pod kožo. Poslušanje monotonega zaletavega monologa se srhljivo zareže v našo zavest. Govorimo o materini zgodbi. Ali ni to v še večji meri sinova zgodba, sinov monolog, v spominskih reprizah se mu prikazuje mater in skuša razkriti mater. Vseskozi govori o materi — razkriva pa sina, sebe, nas, ki gledamo mater z lepšimi očmi, s spoštovanjem, z ljubeznijo — pa kljub temu (ne zavedajoč se) grdo, brezsrčno hladno. Skozi svojo mater nam je morda hotel pokazati nas? Vam je zato predstava šla tako pod kožo, ste se zato zgrozili, ker ste začutili samega sebe? Gotovo je bilo to. Svetinja-mati ostane, spomin na mater je vedno lep, tudi če je zavestno zavit v besede hladnosti in brezču-stvenosti. Priznajte, sinovi, da vas je prizadelo: mati gledalka je zgolj trpela, zaradi nas sinov, ki krojimo usodo matere domovine Koroške. Nam sinovom sanje, materam pa žalost. Petanova dramatizacija je sicer že nekakšen modni trend slovenskih gledališčnikov, ki segajo po dramatiziranih novelah, romanih in podobno in jih skušajo spraviti v gledališko formo. Učinkovitost tovrstnega gledališča, kot gledališča v pravem pomenu besede pač, se mi zdi vprašljiva. Kajti v sinovem monologu (igral Rudi Kosmač) se gledališko prisiljeno spominsko retrospektivno nekajkrat pokaže mati (Slavka Glavinova). Ne mislim te eksperimentalne predstave kritizirati, ampak kot radijska igra bi mi ta tekst z vsemi glasbenimi, zvočnimi in drugimi efekti gotovo posredovala isto, pač s to razliko, da smo uživali živo igro dveh odličnih igralcev v svoji izvrstni interpretaciji — gledališkega pa smo odnesli prav malo. Kar nam je novo, nam naj še ne bi zadostovalo kot gledališče. bene manjvrednosti slovenskega prebivalstva. Predavatelj je kot posebnost koroškega kmečkega upora navedel večjo vztrajnost in trmo, kot na Kranjskem in na Štajerskem, s katero so koroški uporniki dosegli večjo pravno varnost zoper pritisk graščakov. Posebnost upora je bila tudi interesna! povezanost nemškega in slovenskega kmeta in drugih nižjih slojev, vodstvo nam-reč ni bilo sestovtjeno le iz kmetov, temveč tudi iz obrtnikov in rudarjev. Jože Rajhman pa je v svojem predavanju o protestantizmu na Koroškem zastopal mnenje, da je ohromitev narodnostne samobitnosti Slovencev na Koroškem v ve-tiki meri tudi zasluga reformacijskega gibanja v 16. sto'etju, ki je imelo dober posluh za živo besedo in je s tem pripomoglo slovenskemu jeziku do enakopravnosti v javni rabi. V petek popoldne se je obravnavala tema NOB. Delovna skupina Slovenskega znanstvenega inštituta je poročala o NOB na Koroškem ob primeru Borovelj in okolice. Poročilo, ki ga je prebral Janko Molle, pojmuje skupina kot vmesno poročilo. Med drugim poudarja referat, da so slovenski komunisti in njihovi simpatizerji s svojo predvojno dejavnostjo ustvarili pogoje za nastanek koroške narodnoosvobodilne borbe. Poudarja pa tudi zasluge KPS, ki je skupno z OF postala vodilna sila tudi na Koroškem, vpričo šibkosti avstrijskih antifašističnih sil in KPA. Opozoril pa je tudi na negativni učinek, ki ga je imela politika tako imenovane sredine, ki je strašilo z nemškim terorjem in svarila pred zaupanjem v napredne in komunistične sile. Okrožnica partizanov je tedaj opozarjala, da .čakati pomeni slabiti sile protifašističnega tabora..." Poročilo je dober prispevek k razumevanju zgodovine slovenskega naroda na Koroškem, saj npr. ne postavlja izseljevanje Slovencev kot višek trplenja slovenskega ljudstva, temveč pokaže, da se je slovensko ljudstvo kljub ve!ikim težavam znalo organizirati ter slabiti fašističnega okupatorja in je s tem doprineslo svoj važen prispevek k porušitvi Hitlerjevega režima. Milan Pahor iz Trsta je podal pregled NOB na Primorskem od kapitulacije Italije pa do konca vojne. Očividne razlike do koroškega položaja v času NOB so na Primorskem: večja vloga delavstva — tako slovenskega kakor italijanskega, širši množični antifašistični odpor in uspešno delovanje enotne sloven-sko-itolijanske organizacije .Delavske enotnosti". Sliko skupnega boja narodov proti (ašizmu sto izpopolnila dva nemškogovoreča zgodovinarja. Willibatd Holzer je prikazal mednarodno sodelovanje ob primeru internacionalnih brigad proti Fran-covskemu tašizmu v Španiji, ob primeru delovanja Kominterne, ob primeru borbe jugoslovanskih narodov in drugih narodnosti, ki so se borile v sklopu jugoslovanske OF (Bolgari, Poljaki, Italijani, Avstrijci) in ob primeru povojnego razvoja v vzhodnih državah, kjer je prišlo do trenja med načelom internacio- (DgJje 4. szrgn:',) V etika kulturna akcij a na Ravnah V soboto zvečer je bita v Športni dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah sklepna prireditev H. pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka, katerega organizator je Zveza kulturnih organizacij Ravne na Koroškem. Ta prireditev se že leta odvija v okviru proslavljanja .Vorančevlh dnevov", ki so jih začeli z zkromno prozlavo obletnice njegove zmrtl. Vorančevl dnevi zo v teku let do-zegli zvoj višek z nastopom zkora) tlzočglavega zbora koroških pevcev z obeh ztranl državne meje. Na tem srečanju sc poleg domačih pevskih zborov sodelovali tudi pevski zbori iz južne Koroške — mladinski mešani pevski zbor slovenske gimnazije pod vodstvom Jožka Kovačiča, mešani pevski zbor SPD .Srce" Dobrla vas (Albin Kranjc), združeni pevski zbor SPD .Vinko Poljanec" Skocijan, SPD .Trta" Žitara vas (Jozej Starc); moški pevski zbor SPD .Edinost" Pliberk (Valentin Hartman) in mešani pevski zbor .Rož" SPD .Rož" Šentjakob v Rožu (Lajko Milisav-Ijevič) — in tako pomagali dati pevskemu srečanju na Ravnah še pestrejše in privlačnejše obeležje. Organizacija tega mogočnega srečanja pevskih zborov — nastopilo jih je okrog 30 s skupno okrog 800 pevci — je bila brezhibnaL Višek tega pevskega srečanja pa je bil vsekakor nastop združenih zborov in pihalnega orkestra ravenskih železarjev, ki so zapeli oziroma zagodli .Zapojmo slavospev". S tem nastopom je bila sklepna prireditev 2. pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka končana. Tudi iz tega srečanja je razvidno, da so Vorončevi dnevi postali simbol kulturnega hotenja vseh Korošcev tostran in onstran meje in dd je pesem važen (aktor pri ustvarjanju boljših medsebojnih odnosov ter da je pesem igrala pomembno vlogo tudi v nojtežjem času našega ljudstva v času vojne. Predsednik Zveze koroških partizanov Karel Pruš-nik-Gašper, ki se je udeležit srečanja in je tam tudi spregovoril, je o slovenski pesmi povedal sledeče: S slovensko pesmijo so si v letih 1942 do 1945 greli svojo ledeno-mrzlo usodo naši izseljenci-pre-gnanci v neprijazni tujini, s sloven- sko pesmijo so si hladili gorje naši zaporniki v koncentracijskih taboriščih, s slovensko pesmijo so si krepili hrabrost in revolucionarnost ter ljubezen do svojega naroda partizani. Spominjam se moje prve vo-jaško-ekonomske akcije, ki jo je izvedla prva Koroška partizanska četa 15. decembra 1942 v Solčavi. Po zasebni in razorožitvi nemške postojanke, smo sredi vasi zapeli partizansko pesem .Nabrusimo kose že klas dozoreva, že žetve bo- DAM ZENA v nedeljo 4. marca ob 13.30 url popoldne v hotelu Obir v Železni Kapli. 2ene prdrčwo gate napočil je čas..." Še danes po tolikih letih se tega prvega srečanja s paritzani in na partizansko pesem spominjajo Solčavci. To jim je v spominu ostalo tako globoko zaradi tega, ker jim je ta pesem zravnala po Nemcih upognjeno hrbtenico. Partizanska pesem nas je spremljala vse do zmagovitega konca vojne in nam dajala vero v dokončno zmago. Koroški partizani smo peli partizanske pesmi z borci doma iz Štajerske, iz Dolenjske, Gorenjske, Primorske in Bele krajine. Vedno nam je pomagala nositi težko breme takratnega časa. V naših torbicah smo poleg muni-cije in partizanske OF literature nosili tudi slovenske pesmarice. Tovariš Prušnik je nadalje poudaril, da je koroškim Slovencem danes potrebna borbena partizanska pesem. Koroški Slovenci smo s puško v rokah in s partizansko pesmijo zmagali in si tako priborili člen 7 avstrijske državne pogodbe. Vedno se moramo zavedati, da bi člena 7 ne bilo, če na Koroškem ne bi bilo narodnoosvobodilnega boja. .Iz krvi rdeče mladih partizanov, vzklije roža svobode" poje partizanska pesem. Ena teh rož svobode je slovenska gimnazija v Celovcu, ki je prav gotovo ne bi bilo, če bi se koroški Slovenci ne vključili v oborožen boj proti Hitlerjevi Nemčiji. Te pridobitve so terjale ogromen krvni davek — petsto partizanov je pokopanih nat ozemlju, kjer živimo Slovenci na Koroškem. Čuvajmo izročila naših padlih borcev in s tem bomo očuvali tisti tundament na katerega gradimo našo srečno in svetlo bodočnost. Tovariš Prušnik je organizatorjem in vsem sodelavcem, ki se prizadevajo za obhajanje Vorančevih dnevov izrekel iskreno zahvalo in s tem zaključit svoj govor. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kaset in med drugim omenil vrline pokojnega dvornega svetnika dr. Tisch-lerjat. Sklepna prireditev 12. pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka na Ravnah je bila pomembna kulturna akcija v čast neumrljivemu Prežihovemu Vorancu. Koroški Slovenci si štejemo v veliko čast, da tudi mi prispevamo svoj delež in tako pomagamo proslaviti spomin tega našega velikega koroškega besednega ustvarjalca. Občni zbor OSPA V soboto 17. februarja 1979 jc imelo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji svoj redni občni zbor, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležila več kot polovica članov. Po poročilu predsednika prof. Janka Messnerja in po pregledu blagajne je bila soglasno sprejeta razrešnica staremu odboru, kar priča, da je odbor v redu deloval. Za novega predsednika DSPA je bil potem ponovno izvoljen prof. Janko Messner, tudi podpredsednik je ostal isti, namreč Gustav Januš. Za tajnika pa je bil izvoljen Jože Blajs. Nato je novi odbor sprejel že nekaj soglasno odobrenih predlogov, ki bodo daljnoroč-no gledano sigurno v stanju, da poživijo literarno ustvarjanje koroških Slovencev. V načrtu 3o organizacija literarnih večerov, na katerih bi pisatelji in pesniki brali v krogu svojih kolegov (ti večeri naj bi bili vsaj vsako Četrtletje) in predavanja priznanih slovenskih literarnih profesorjev (pri tem bi predvsem lahko izkoristili navzočnost ljubljanskih profesorjev, ki bodo še poučevali na celovški univerzi). Na občnem zboru sta bili sprejeti tudi dve novi članici (Jožica Čertov in Štefka Vavti), tako da sedaj znaša število članov DSPA 17. ČESTITAMO Pred dnevi je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, oddelek za zgodovino in sociologijo, v rekordnem času zaključil študij in diplomiral Matjaž Klemenčič Iz Ljubljane. Matjaž Klemenčič je sin znanega ljubljanskega znanstvenika dr. Vladimirja Klemenčiča, ki ga dobro poznamo po njegovih številnih razpravah o koroški problematiki; njegova mati pa je koroška rojakinja, ki Izvira Iz Loge vasi. Mladega Matjaža Klemenčiča smo imeli lani priložnost spoznat) na slovenskih kulturnih dnevih, kjer je govoril o šolski problematiki na južnem Koroškem. Očlvldno prevladuje v njegovih delih poreklo po njegovi mater). Mlademu Matjažu Klemenčiču Iskreno čestitajo koroški prijatelji. 14. zimski spominski pohod Zaradi nevarnosti plazov in slabega vremena udeleženci 14. spominskega pohoda na Stol niso mogli do vrha. Organizatorji pohoda ZZB NOB Jesenice in predstavniki planinskih društev v občini Jesenice so sklenili, do se tokrat ne bodo povzpeli na Stol in so v nadomestilo izpeljali drugo progo in sicer od Valvazorjevega' doma čez Zi-rovniško in Doslovško planino do lovske koče in nazaj čez Zabreško planino do koravle nad Valvazorjevim domom. Tri dni — v petek, soboto in nedeljo je kljub megli in snegu .preromolo" zgoraj omenjeno ruto nad 3000 planink in planincev. Od leta 1962, ko je Planinsko društvo Jesenice pripravilo prvi pohod na Stol, katerega se je udeležilo 51 udeležencev, je do danes na pohodih skupno sodelovalo več kot 20.000 udeležencev. V spomin na bitko na Stolu 20. februarja 1942 prirejajo borčevske organizacije in planinci vsako leto tradicionalni pohod na Stol. Takrat je jeseniška četa, ki so jo v glavnem sestavljali borci z Jesenic in Javornika, sprejela borbo s številnimi nemškimi fašisti na Malem Stolu, kjer je stala takrat še staira Prešernova koča. Na položajih pred kočo se je vnel neenak boj, vendar so borci no položajih zdržali in do mraka napadalci niso mogli do koče. V bitki je padel partizan Jože Koder, Nemci pa so imeli mrtve in ranjene. V mraku se jim je posrečil umik. Jeseniška četa je takrat štela 38 borcev, vodil pa jo je Tone Stražišar. Pokrovitelj letošnjega pohoda sto bita dnevnik „Delo" in Ljubljanska banka — temeljna banka za Gorenjsko. Na sobotni slovesnosti so udeleženci najprej z enominutnim molkom počastili spomin Edvarda Kardelja nato pa se je predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik v svojem govoru spomnil borb in spopadov okrog Stola ter med drugim tudi naglasil — .želimo si, da bi ostal Stol, najvišji vrh Karavank, povezovalec mirnega življenja pod seboj in onkraj Karavank". Na nedeljski slovesnosti pred karavlo je udeležence pohoda pozdravil predsednik ZSM z Jesenic Slavko Mežek. Največ težav je udeležencem tokratnega pohoda povzročal moker steptan sneg, tako da je bila snežna gaz podobna drsališču. Kljub številnim padcem se k sreči ni nikomur nič resnejšega zgodilo. Kot po navadi so se pohoda tudi udeležili zastopniki slovenskega planinskega društva v Celovcu. Zaradi izredno slabih vremenskih razmer so se tokratnega pohoda udeležili samo trije udeleženci, čeprav se jih je prijavilo na desetine. Kljub slabemu vremenu in snegu, ki je naletaval je bil pohod katerega so naši fantje izvedli v družbi planinskih tovarišev iz Celja pravo doživetje. 8. mednarodno tekmovanje mtadih kuharjev Kil. strokovnemu sejmu gastronomije in turizma „Gast 79", ki bo odpri svoja vrata v soboto 17. marca in bo trajal do vkijučno nedelje 25. marca, je prireditelj povabil štiri ekipe mladih kuharjev, da se bodo med seboj pomerili v kuharski umetnosti. Tokrat bo to že 8. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev v pripravljanju menijev, kar je edinstven primer kuharske dejavnosti v Evropi. V okviru tega medsebojnega tekmovanja prejme najboljša ekipa priznanje v obliki kuharja, katerega je kreiral koroški umetnik Heinz Goli. Osvojitev tega priznanja pa ni poglavitna stvar, kajti tekmovanje mla- Predos!je—Žeiezna Kap!a V petek 6. februarja je v Pred-oslju gostovala folklorna skupina SPD .Zarja" iz Železne Kaple. Plesalci so nastopali na folklornem večeru skupaj z domačo folklorno skupino fer s folklorna skupino SAVA iz Kranja in famburaškim zborom. Naši mladinci so bili kof zamejci še posebej prisrčno sprejeli. Omenjeni folklorni večer je šfel v okvir kulfurnega tedna, katerega prireja DPD Svoboda Predoslje za svojo letošnjo 70-letnica. Nastopajoči in obiskovalci so s to prireditvijo počastili tudi slovenski kulturni praznik. Za povabilo in prijeten sprejem se je gostiteljem zahvalil vodja Franci Sadotšek. Do tega prvega srečanja in stika folklornih skupin Zarje in Predoslja pa je prišlo s posredovanjem tov. Silva Ovsenka; ki je v Kranju letos prejel za vsestransko organiziranje ljudske prosvete Prešernovo nagrado. K temu odlikovanju našemu znancu in prijatelju Silvu tudi .Zarjevci" iz Železne Kaple iskreno čestitamo! dih kuharjev ima še drugo funkcijo in sicer da se le-ti med seboj seznanijo, preizkusijo svoje znanje in da navežejo stike preko meja. Na teh tekmovanjih imajo mladi kuharji seveda tudi priložnost razširiti in izpolniti svoje strokovno znanje, saj tekmuje med seboj najboljša mlada kuharska elita Evrope. Po vrstnem redu kuhajo v okviru „Gast 79" sledeče ekipe in sicer prvi dan mednarodni meni, drugi dan pa nacionalni: # v nedeljo 18. in v ponedeljek 19. marca ekipa iz Avstrije, # v torek 20. in sredo 21. marca ekipa iz Zvezne republike Nemčije, # v četrtek 22. in petek 23. marca ekipa iz Francije, # v soboto 24. in nedeljo 25. marca ekipa iz Jugoslavije Jedilni list menijev (Menukarte) se dobi ob dopoldnevih ob 10. uri v restavraciji hale 5, kjer tekmujejo ekipe. Cene menijev so od prireditelja subvencionirane, zato temu primerno ugodne. Silvu Ovsenku Prešernovo nagrado Zn zasluge na področju ljudske prosvete na območju kranjske občine je pred dnevi prejel stari prijatelj koroških Siovencev Silvo Ovsenk najvišjo kuiturno priznanje — Prešernovo nagrado. Za Silva Ovsenka je znano, da ga skoraj vse živijenje spremijo ljubezen do umetniške besede in do odra in da je na tem področju deiovai na Koroškem v vojni kot partizan in po vojn! do leta 1947, ko se je vrnii v Siove-nijo. Čeprav je bit v Sloveniji, nas koroških Siovencev ni popoinoma zapusti) — reiirai je igre, pomagal pri izbiri tekstov in pomagal organizirati gostovanja gorenjskih skupin na Koroškem in naših v Sioveniji, za kar je od Siovenske prosvetne zveze preje! Drabosnjakovo priznanje. Siivu Ovsenku k visokemu kuiturnemu priznanju iskreno čestitamo. 10. Koroški kuiturni dnevi s 3. strem) nolizma in narodne suverenosti. Herbert Exenberger pa je obravnaval ilegalni avstrijski tisk med leti 1938 in 1945. Prikazal je ilegalen tisk komunistov, socialistov, katoliško-konzervativnega tabora, anarhističnih in drugih skupin, posebej pa seveda še tisk slovenskih partizanov na Koroškem, ki je izhajali tudi v nemškem jeziku. Sobota je bito posvečena koroški literaturi. Vida Obid je dala pregled slovenske literature nai Koroškem po letu 1945. Opisala je značilno politično in kulturno dvo-tirnost povojnega razvoja, ki sta jo predstavljala na eni strani Mohorjeva družba, ki se je lahko še opirala na predvojno mrežo bralcev in ki je močno vplivala na okus slovenskih bralcev, na drugi strani pa struja, ki je zavestno navezala na tradicije NOB ter propagirala njene ideale v novih okoliščinah. Obravnavala pa je tudi bogato literaturno delovanje mlajših literatov, ki so se združevali okoli revije .Mladje". Helmut Schart, sam pisatelj, je poroča! o nemškojezični literaturi na Koroškem v istem obdobju. Kot važne motive koroških pisateljev omenja opis narave in človeka; od leta 1920 naprej pa tudi .domovinske motive". Pogreša pai soočanje literature z družbeno in gospodarsko resničnostjo na Koroškem. $ele po drugi svetovni vojni se nekateri mlajši pisatelji bolj ukvarjajo z delovnim človekom in njegovim življenjem. Nakazal pa je tudi, da se mlajši literati bolj kritično soočajo tudi z nemško-slovensko soseščino tega prostora. Matjaž Kmecl iz Ljubljane je slovensko koroško literaturo postavil v vseslovenski okvir in pri tem ugotovil, da je le-ta zaznamovana z elegičnostjo, ki je pač znak odpora šibkejšega, in tudi s satirično grotesko. Po ločitvi matice ob začetku tega stoletja je ubrala Koroška poseben kulturni razvoj na periferiji slovenskega področja. Elegičnost in satirično grotesko pa označuje tudi kot rezultat .eksistencialno-obrambne kritične angažiranosti*. Kljub vsemu pride do zaključka; da je npr. revija .Mladje" docela konkurenčna katerikoli sodobni slovenski titeraturni reviji. Ob koncu pa je Peter Kersche govoril o težavah pri prevajalski dejavnosti iz slovenščine v nemščino, ki nanje opozarja že statistiko, saj je v 34 letih v 42 različnih, praviloma manjših založbah izšlo le 72 naslovov 32 slovenskih avtorjev, pri čemer pa prednjači otroška knjiga. Vsekakor je moč ugotoviti bolj zapostavljeno situacijo slovenske literature v nemškem prostoru, kar se vidi tudi na položaju posameznih prevajalcev. Napovedani zaključni umetnostno zgodovinski ogled Celovca pod strokovnim vodstvom je zaradi slabega vremena odpadel. Namesto tega je bilo na celovškem magistratu kratko predavanje o razvoju mestnega središča v preteklosti in o načrtih za nadaljnji razvoj mestnega središča. Avtobus na koncert „Koroška poje" Avtopodjetje Slenčnik vozi Iz Podjune: ob 11.30 Blato, U.40 PH-berk-Zadruga, 11.45 Jamnik, H.50 Smlhel-Sercer, H.55 Globasnlca-Soštar, 13.05 št. Lipš pri Rečniku, 13.15 Dobrla vas, 13.30 Škocljan, St. Rupert pri Velikovcu (gospodinjska šola) ob 13.30. Šentilj ob Dravi SPD „Obnr" se športno u v< t !ja V nedeijo 18. februarja 1979 je športna sekcija Siovenskega prometnega društva .Obir" na Obirskem vendarfe izvedia prijateijsko tekmo v smučarskih skokih. Vendarfe! Kajti zadnji dnevi pred tem so biii vse prej kot ugodno zimski. Ceio sneg smo morai) dovažati, tako !ta nam nagajata odjuga in deževje. Kijub nepriiikam pa so neugnani miadi športniki ie trenirati nekaj dni. Neutrudijivi trener SK „Trigiav" iz Kranja, tovarii Brane Finžgar Je znai obdržati dobro voijo za vse napore pri pripravijanju skakaintce in deiu z miadinci. Šeie zadnjo noč pred tekmo se je maio ohiadiio zažeijenega snežca. V štirih skupinah je tekmovalo 22 miadincev — od teh kar 14 domačinov, ostali so< bili letos ie drugič gostje SK .Triglav" iz Kranja. 2al niso prišli no srečanje tudi Za-homčani, ker so terminsko bili vezani na tovrstno tekmo nekje drugod. Se jih bomo pa drugič razve- )n padio neka) tako pogrešanega in seliti! Med tekmo so rahlo naletavale drobne snežinke, kar pa ni zadrževalo številnih krajanov in okoličanov, ki so z velikim zanimanjem sledili tekmi na 20-metrski skakalnici v Podršnikovem. Po končani zimsko športni prireditvi se je v Kovačevi gostilni na Bilčovs Tudi v našem kraju in v bližnji okolici je naše ijudstvo neutrudljivo tn navdušeno, kadar ga naše organizacije kličejo k svojim prireditvam, ^jer med drugim da tudi duška svojim zahtevam, da se ne bo nikdar odteklo pravicam, ki nam jim naši narodni- nasprotniki trdovratno zanikajo, ki jih pa ne morejo utajiti, saj so sami dali podpis na tisti dokument maia 1955. Se ni minilo mesec dni, ko smo se Z žalostjo v srcu zbirali v Celovcu m Zrelcu ter se poslavljali od človeka, ki je desetletja stal v prvih vrstah narodnopolitičnega, kulturnega in Predvsem šolskega dogajanja med koroškimi Slovenci, dvornega svetnika