Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cene inse-ratom po dogovoru POHEDELJSMCI Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6 lil. Telefon št. in 29%. — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava; Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev 2992 Ogromna manifestacija JRZ mladine v Belgradu Nastop impozantne skupine slovenske mladine je napravil globok vtis Vodja JRZ dr. Stojadinovič govori jugoslovanski mladini Belgrad, 24. oktobra .AA. Danes dopoldne je bil na igrišču BSK veliki zbor mladine JRZ. Zbora se je udeležiko čez 30.000 zastopnikov mladine JRZ iz vseh krajev države. Že ob 8. zjutraj so se pričele na igrišču zbirati skupine omladincev z zastavami in godbami. Na slavnostni tribuni so se zbrali člani vlade, ministri Bogoljub Kujundjič, Sve-tozar Stankovič, dr. Miha Krek, Dobrivoje Stošo-vič, Milan Simonovič. Vojko Cvrkič, Šefkija Beh-men, Niko Novakovič ter Dragiša Cvetkovič. Na tribuno je prišlo tudi več članov narodne skupščine in senata ter vodstvo JRZ. Ob 11.05 je prispel predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič. vodja JRZ, ki ga ie vsa nepregledna množica sprejela burnimi in navdušenimi manifestacijami, s ploskanjem in vzkliki: Živio1 Mladinska fanfara in godba stranke sta zaigrali pozdrav vodji. Med tem so se m igrišču zbrale že skoro vse mladinske skupine. Med poslednjimi |e bda skupina Slovencev v narodnih nošah, ki 60 zavzeli svoje mesto pred govorniškim odrom. Ob 11.30 |e bivši minister in predsednik mladinske organizacije JR/ dr. Jos:p Rogič stopil na govorniško tiibuno in :>d vsega početka v svojem otvoritvenem govoru sporočil pozdrave mladine Nj. Vel. kralju Petru II. [Kar so vsi prisotni soglasno in navdušeno potrdili z dolgotrainim vzkli-kan em Živel kralj!), Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu |vsi prisotni so spet dolgotrajno in navdušeno vzklikali Živel knez Pavle!, kraljeva namestnika, prisotni vzklikajo Živela!). V nadaljnjem govoru je dr. Rogič poudaril pomen prisotnosti predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. M. Stojadinoviča, vodje JRZ na tem prvem zboru mladine JRZ. Nalo |e pozdravil ostale člane vlade in funkcionarje stranke. Ko je zaključil syoj govor, je prosil predsednika vlade, naj prične govoriti. Ko se je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič pojavil na govorniškem odru, se je izvil iz 30.000 mladih prs na ogromnem igrišču spontan in navdušen vzklik predsedniku vlade in vodji JRZ. Ovacije so trajale dolgo časa. Dr. Stojadinovič ie očividno zadovoljen spričo tako imoo-zantnega zbora mladine JlfZ pričel govoriti. Dejal je: Dr. Stojadinovič o nalogah jugoslovanske mladine Mladina JRZ! Pred nekaj dnevi sem se vrnil s potovanja po tujini. Slišali ste, kako dostojanstven je bil sprejem, ki so mi £a priredili v prestolnicah naših velikih prijateljic Francije in Anglije v Parizu in Londonu Toda nočem reči, da je bil ta sprejem namenjen meni osebno, nego preko mene in po meni je bil namenjen naši vejiki domovini kraljevini Jugoslaviji. Ni dvoma, da je ugled naše države danes zelo velik po vsem svetu. Smelo dodajem, nikoli še ni bil na tako visoki stopnji kokor je danes. Pred tremi leti smo imeli od sedem sosednih držav razen dveh vse za naše težke krvne sovražnike. Ena soseda nam je pošiljala komite, druga bombe, tretja teroriste itd. Pred zunanjimi sovražniki nismo imeli ne miru ne počitka. Zato se nismo mogli posvetiti v zadostni meri našim notranjim problemom, gospodarskemu in kulturnemu napredku države. Namesto šolskih zgradb smo gradili karavle za obmejne čete, mesto zboljšanja kmetijstva smo gradili rove, volčje jame in postavljali bodičasto žico vzdolž naših meja. Ti strašni časi so pretekli. Osnovano na temeljih, ki jih je postavil še pokojni veliki kralj Aleksander še pred svojo mučeniško smrtjo, vodi sedaj to njegovo zunanjo politiko, politiko miru med narodi, kraljevska vlada, ki ji imam čast predsedovati, pod vrhovnim nadzorstvom kraljevega naraestništva z Nj. kr. Vis. knezom Pavlom na čelu. In od bivših sovražnikov nam je uspelo ustvariti si dobre in lojalne sosede. In nekateri izmed njih — o dveh sem o tem prepričan — so postali naši zelo dobri prijatelji v pravilnem razumevanju obojestranskih interesov. Meni je danes posebno prijetno, da po vrnitvi s tega svojega potovanja po tujini, kjer se je, kakor sem že rekel, še enkrat potrdila sijajna pozicija naše države med drugimi narodi v Evropi, nastopim s svojim prvim govorom pred mladino JRZ. Toda draga moja mladina, uspehi na področju zunanje politike niso edini, s katerimi se more pred vsem narodom pohvaliti JRZ in vlada, ki jo JRZ podpira. Na katerokoli stran se obrnete, katerikoli del gospodarskega, socialnega, političnega ali kulturnega življenja pogledate, povsod boste videli napredek, povsod uspeh in vzlet, kakršnega naša zgodovina že davno ni zabeležila. Jaz, ki sem se od nekdaj bavil z gospodarskimi in finančnimi vprašanji, ki sem nekaj časa predaval finančno vedo na belgrajski univerzi, vam moram reči, da spada ono. kar smo dosegli zadnji dve leti na finančnem področiu, že med rekorde, ki jih je redkokdaj mogoče doseči. Vi ste šc zelo mladi, toda vprašajte svoje očete, vaše dede, vprašajte jih, kako ie bilo to v njihovih časih, ki iih gotovo še pomnijo. Vprašajte jih, ali je bila v država kakšna vlada, ki je kmetu povišala cene za niegove proizvode in hkrati zmanjšala njegove davke in črtala njegove dolgove. Odgovor, ki ga boste dobili, se bo glasil: Ne, nikoli. Dragi prijatelji! Mi smo v teh dveh letih zares napravili čudež. Zgodovina naše ljubljene domovine bo zabeležila ti dve leti za srečno dobo dotlej še ne vidnega blagostanja in napredka v vsakem pogledu, a li, mladina, si lahko srečna in ponosna, da živiš in sodeluješ v tej veliki svetli dobi svoje-ta naroda in domovine. Mislim, da si ti, mladina, ki je spremljala naše delo, sodelovala in nas podpirala, dobro videla in dobro čutila, kako pošteno in nesebično javno delo obrodi vedno dobre sadove, pa čeprav mora doseči svoio zmago v težkih prilikah in preko na prvi pogled nepremagljivih ovir. Prav lo vaše prepričanje mora biti hkrati vaša trdna vera. Verovali so naši dedi, ko so žrtvovali svojo kri za novo življenje našega naroda. Verovali so Srbi, Hrvati in Slovenci, ko so se stoletja borili proti tujim vpadom in čuvali svojo slavo, čuvali svojo slovansko nacionalno zavest in kulturo nad mrtvimi glavami svojih sinov in požganimi svojimi domovi in vasmi. To vero so trdno dvigali naši kralji in voditelu. ko io morali preživliati popolno propasti svoje države in oditi po poti Golgate v tuji svet. Verovali so in so zmagali) Ali pa jc sploh potrebno, da pred vami povem vse ono, kar spričo vaše mladosti pomeni le še zgodovino in preteklost. Kajti za vas pomenijo balkanske vojne in svetovna vojna preteklost. Preteklost so za vas vse muke in herojski podvigi junakov, srbskih, hrvatskih in slovenskih, ki so nas ohranili. Zgodovina je za vas celo ustvaritev Jugoslavije in zedinjenje vse Jugoslavije pod žezlom dinastije Karadjordje-vičev. Vi ste rod, ki se je pojavil po vseh teh silnih dogodkih, ki so docela spremenili lice Evropi in Balkanu. V novih prilikah, mi vsi že uživamo ono, kar je bilo našim prednikom samo zlat sen in vzvišen ideal. Mi imamo svojo nacionalno in svobodno državo. Vi ste rod, katerega srce je bilo brez strašnih krčev, brez strahu, da bi vam danes ali jutri oče padel zadet po izstrelku ali po nožu sovražnika. Vi ste s svojimi prvimi pogledi v svet mogli videti, kako se je na slovansk. jugu pojavila blagoslovljena pomlad. Vi ste kot idealna mladina spremljali veliko delo naše notranje ureditve in našega zunanjega utrjevanja, vi ste prva generacija mlade Jugoslavije. Vi sami n'ste poznali stare majhne Srbije, ne stare Hrvatske, ne stare Slovenije. Vi ste se rodili v novi veliki Jugoslaviji, ki se je samo zaradi vas razvijala in utrjevala. Vi živite v novi dobi naše narodne zgodovine, ki se bo v največji meri razvila in podala tako, kakor boste delali vi, njena prva generacija. Ta dejstva vam nalagajo vašo veliko življenjsko nalogo. Da bi to svojo nalogo v javnem in socialncm življenju naša mladina mogla in znala do popolnosti izvršiti, zato ji jc potrebna posebna mladinska organizacija v okviru naše velike politične stranke JRZ. Njeni nameni so, da naša mladina gradi veliko demokratsko svobodno in napredno jugoslovansko bodočnost. Naša mladina, mladina JRZ ni samo za parado, nego je sredstvo resnega dela! Mlada JRZ ne sme biti bor za za tečaje osebnih ambicij, nego torišče za naše jugoslovanske resne in požrtvovalne mlade orače. Mladina JRZ jc disciplinirana vojska, v kateri vadimo svoje sile in podrejuiemo svojo voljo skupnim velikim interesom Zavedajoč sc s svojimi očmi samo interesom Jugoslavije je vsak omladincc in mora biti živa žara ljubezni do kralia in kraljev- J skega doma, kot najvzvišenejši vezi naših skupnih 1 sil kot simbolu edinstvo in srečni bodočnosti. ■ Naša mladina mora biti trdno odločena in z velikim interesom. Zavezajoč se s svojimi močmi Ijivost naše države in našega naroda. Zato mi najodločneje obsojamo vse, kar ustvarja sovraštvo med brati. Mi sc hočemo izogniti vsemu, kar ustvarja sovraštvo in nezaupanje, mi hočemo podpreti vse ono, kar prinaša srečo vsakomur, kar zbuja ljubezen in izključuje sleherno stranknrstvo in tekmovanje. Mi branimo načela narodnih svoboščin in enakopravnosti. Mladina JRZ ne sme priznati niti poznati stanovskih nasprntstev in razrednih sporov. Nasprotno, vi omladinci vseli stanov in socialnih položajev, ste enaki kot tovariši in člani vasi in mest. Prav zato je potrebna skupna mladinska organizaciia. da vsa mladina s skupnimi silami deluje za zboljšanje in napredek svojih stanov. Posebej pa moramo stalno skrbeti za urejevanje onih vprašanj in interesov, ki sc tičejo našega kmeta, delavca, malega in srednjega obrtnika in trgovca. Mi smatramo namreč za najvažnejše in najpotrebnejše, da ostanemo občna narodna politična organizacija. Zato je najvažnejše in najpotrebnejše, da vprav najštevilnejši mali in srednji ljudic nenehoma občutijo, da je le pri nas njihov dom, da jc le v naših vrstah njihovo mesto. Dajte novega človeka Draga moja mladina! Leto dni je preteklo, odkar so se na mojo željo pričele priprave za vašo organizacijo. Vaš tako sijajni današnji prvi mladinski kongres jc najbolje odtehtal moje nade. Ko boino danes prešli od začasnega stanja v vaši organizaciji k rednemu delu. mislim, da lahko sporočim vašim bratom in vašim staršem, da ste se trdno odločili, da bomo po vsej veliki Jugoslaviji vzgojili same dobre in delovne sinove, dobre čuvarje domačih ognjišč, požrtvovalne dclavce za blagor bližnjega in dovršene politič. borce. Jaz hočem. (Ia se vsak oče in mali prepričata, koliko je njun sin boljši, odkar je dovršil našo šolo. prišel v našo organizacijo. Želel bi. da vsa država občuti, kako se pri nas lepo in koristno živi in dela. Naša mladina mora dati tip novega človeka, ki vc. kaj hoče. tip zdravega mladeniča, ki s svojo trdno vo Ijo in nepokvarjeno dušo obvlada svoje mlade mi šice in jih vse izkoristi samo za delo za napredek naše obče skupne, materialne in duhovne kulture. To mora biti največje naše delo. Kajti če bi zgradili na stotine kilometrov cest in železnic, postavili nešteto mostov, postaj, bolnišnic, tovarn, zgradili ladje popravili materialno stanje naših državljanov. pa bi pri tem pozabili na vzgojo mladine, Belgrad pozdravlja slovensko mladino Belgrad, 24. okt. m. Na današnji prvi kongres mladine JRZ je pod vodstvom gg. Smersuja ing. Sodje, Češnovarja, Hama in drugih prišlo nad 250 delegatov iz Slovenije. S postaje se je razvil lep sprevod, na čelu katerega so korakale narodne noše in salezijanska godba. Slovenski fantje so najprej šli v zavod šolskih sester, kjer so odložili prtljago. Nito so se zopet uvrstili v sprevod ter strumno z godbo na čelu odkorakali po ulici Miloša Velikega na igrišče BSK. Malo pred igriščem, kjer je bil danes veličasten shod mladine JRZ, jc sprevod slovenskih fantov dohitel predsednik glavnega odbora JRZ in predsednik dr. Milan Stojadinovič, ki je bil ravno na potu na zborovalni prostor. Dr. Stoiad!nov!č kliče: „Zivio slovenski ianfe" Slovenski fantje in dekleta so ob tej priliki priredili voditelju stranke prisrčne ovacije, za katere se ie dr. Stojadinovič zahvaljeval globoko nagnien iz avtomobila in z mahanjem desnice ter vzklikaniem: »Živeli Slovenci, živela slovenska mladina, živio slovenski fantje!« Slovenska mladina je ob igranju himne slovenskih fantov in s pesmijo strumno prikorakala na zborovalno mesto. Predsednik stranke dr. Milan Stojadinovič jc odredil slovenskim fantom in dekletom mesto v neposredni bližini tribune, s katere |e imel današnji politični gevor. Kakor hitro je predsednik glavnega odbora mladine JRZ dr Rogič začel zborovanje s pozdravom kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, osla lima dvema kralj, namestnikoma in dal besedo predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, so slovenska dekleta obsula predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča s slovenskimi pušeljci. Dr. Stojadinovič jc šopek cvetja ujel ter ga položil predse na govorniški oder Pn končanem zborovanju, o katerega poteku prinašamo podrobnosti na drugem mestu, se je s športnega igrišča BSK razvil impozanlen sprevod, v katerem ie korakalo do 20.000 članov mladinskih organizacij. Sprevod je zaključila slovenska mladina, na čelu katere so jezdili slovenski fantje v narodnih nošah. V sprevodu je med našo mladino korakal tudi minister dr. Miha Krek. Povsod je bila naša mladina deležna toplih in burnih ovacij, ki so bile posebno prisrčne v ministrskem delu mesta, kjer sta z balkona predsedništva vlade opazovala mimohod predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in predsednik glavnega odbora mladine JRZ dr Rogič dalje pa tudi vsi ostali člani vodstva stranke in ministri na ostalih balkonih. Slovenska mladina je priredila tukaj dr. Stojadinoviču dolgotrajne ovacije, za katere sc jc vidno ganjen zahvaljeval z mahanjem obeh rok Današnji nastop slovenske mladine organizirane v JRZ, je napravil povsod najlepši vtis ter so se o njem mogle slišali samo pohvale. Številni delegati mladinskih organizacij JRZ so se popoldne zbrali v prostorih stranke, kier bo nocoj prvi kongres Delegati so napolnili dvorano do zadnjega količka Od članov vlade je prvi prišel na kongres minister dr. Miha Krek, katerega so tiavzočm burno in dolgotrajno pozdravljali V trenutku. ko to poročamo, je prišel na kongres mladine JRZ predsednik stranke in predsednik vlade dr Milan Stojadinovič, katerega so vsi navzočni pozdravili z burnimi živio klici in s ploskanjem. tedaj bi ne storili prav ničesar. Da se želimo posvetiti z vsemi svojimi silami iu močim naši mladini, je najboljši dokaz naš današnji sestanek. Ta veličastni zbor. na katerem so po tisočih in tisočih zastopam vsi naši kraji naše velike domo vine. me napolnjuje z iskreno radostjo, in me po-vrača v dobo moje prve mladosti in njenih nikoli pozabljenih idealov. V času. ko se lako mnogo govori o političnih strankah, ki so vkorrmnjcnc med ljudstvom, moremo mi s lega našega zborovanja zaklicali vsem našim politični mnasprotiiikom: Vko-leninjcn jc med ljudstvom predvsem oni. ki ima mladino za seboj! Te mlade in zdrave mladinske korenine IhkIo dale življenja onim velikim grmom, iz katerih po besedah naših pesnikov levom ni tc/ko priti. Iu zalo pojdite po vsem onem. kar boslc v Belgradu čuli in videli, ponosno nazaj na vaše domove ponosni da sle danes izpolnili svojo dolžnost do stranke in domovine! /Vnsprofnifu trepetajo Ze samo la naš sestanek je navdal s strahom in trepetom naše nasprotnike. Oni so žc objavili, da boste vi danes uniformirani in oboroženi korakali po belgrajskih ulicah. Strah dela velike oči! /ato hosie vi šli po ulicah, da bi nasprotniki videli vašo edino uniformo, našo narodno nošo in vaše edino orožje, prepričanje in vero v program stranke in v njeno zmago. Ta vera jc naše orožje! Ko pa se vrnete domov, povejte prijateljem in nasprotnikom, da jc bil v Belgradu zbor mladine Jugoslovanske radikalne zajednice. Na tem zboru smo mi potrdili vero ter zvestobo programu in statutom IR/. Naša stranka je za monarhijo in za sorodno dinastijo Karadjorjevičev. Naša stranka je za eno iu neločljivo, nikoli deljivo Jugosja-vi jo. Naša stranka je za narodno in državno edinstvo. Za edinstvo teritorija in vojske! Za edinstvo državljanstva! Toda naša stranka ho v svojem delu vedno upoštevala, da so ozemlja, iz katerih se jr naša država sestavila, v preteklosti živela svoje posebno življenje in si s časom ustvarila svoje posebne običaje, upravne, politične in druge. Delaimo premišljeno Da bi se razvila in ojačiln zavest državnega in narodnega cdinsfva. da bi sc čim l>olje in čim modrejše odpravljale in manjšale razlike, ki nam jih ic dolga in neenaka preteklost zapustila kot dedščino. smatra naša stranka, da je za dosego tega smotra edina pravilna politična metoda ta. da delujemo počasi postopama in premišljeno, da so izognemo preživelim metodam nasilja in grobe moči. ker se po taki poti ne bi mogla ustvariti nova zavest. Zato jc treba tudi spoštovati vsa tri imena našega naroda srbskolirvatsko in slovensko, kakor tudi enakopravnost priznanih ver. običajev in tradicij. Vse (o mora biti zaščiteno, ker l>o mo goče le na tak način doseči vzajemno spoštovanje, zaupanje in upoštevanje. Neobhodno je potrebno zaupanje med Srbi. Hrvati in Slovcnci, brez kafe rega ni mogoče doseči harmoničnega razvoja celote. Da bi se v našem javnem in državnem življenju tahšno vzajemno zaupanje razvilo in ohranilo, si bo stranka prizadevala da se državno delo organizira in izvaja na način, ki ne bo dal nobenega povoda upravičenim pritožbam, niti privilegiranju enih na račun drueili! Srbi. Hrvati in Slovenci se moraio zavedati, da je to njihova skupna država, da jo morajo zato vsi enako ljubiti in podpirati. Načeto samouprave Naša stranka smatra načelo samouprave v širokem obsedi za najboljši sistem za ureditev drž. uprave. Državno vodstvo iu državno upravo jc treba tako organizirati, da sc posameznim krajem dn mo/nosf. da sami tiredc svoje lokalne potrebe, upravne, gospodarske, finančne, kulturne in druge, kolikor so vezane na tc kraje, in lo na način, spričo katerega ne bodo nastala nikakšna nasprotstva med lokalnimi upravami in upravo države. Vsa podrofia državnega živbenia moraio biti dostonna i Srbom i Hrvatom i Slovencem, in z vsemi kraji v državi sc mora enako postopati. „0 soorarumu" V času. ko se toliko govori o sporazumu Srliov in Hrvatov, sem smatral za potrebno da vas opozorim rta naslednic osnovne vidike naše stranke, na področju notranje ureditve države. O tej ureditvi se razpravlja že skoraj 20 let. Skupine tako zvane združene opozicije razpravljajo o tem vprašanju z bivšo KDK že več ko dve leti v popolni svobodi in brez vsake ovire z naše strani. Kakšen pa jc rezultat teli razgovorov-' Spoznali smo ga po onem sporazumu, ki ie bil objavljen ob tretji obletnici smrti našega največjega kralia. In v tem sporazumu ni sporazuma za ureditev vsega onega, kar se imenuje hrvatsko vprašanje. Čc se za to ureditev po tolikih razgovorih in nooajaniih ni našlo rešitve, kako naj se naide tedaj ko naj bi so sestala v sporazumu omoniena konstituaiita In če se ne doseže sporazum, kaj bo potem z našo veliko domovino, za katero ustvaritev so bila žrfvo vana tolika človeška živlienia. ki je bila ideal vseli slavnih generacij ^rbov Hrvatov in Slovencev, vseli |ugoslovanov Kai bo tedaj? če si tega vprašanja niso postavili irospodie združene onozi^iie, ki so sklepali sporazum si moramo to vprašanje zastaviti danes mi' Ako iih np zanima bodočnost državo todai mora ta bodočnost na prvem mestu Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s I. strani) zanimali vas, dragi prijatelji, ki predstavljale one mlajše, na katerih sloji svet! Na vas sloni Jugoslavija! la kakšen je rezultat? Ko si zastavljamo (o vprašanje ua našem mladinskem kongresu, smatram. in lo smatra tudi celokupnv vodstvo naše stranke, lo smatrata tudi naša podpredsednika dr. Korošec in Spalio. da se JRZ nikakor ne more pridružiti nobeni akciji, ki bi imela namen spre meniti sedanje ustavno stanje na način iu s sred stvi. ki v ustavi niso predvideni. Vsi smo prisegli na to današnjo ustavo, in mi bomo kol pošteni ljudje svojo prisego in svojo besedo kralju izpolnili. Toda to nas vendar ne moti iu nas nikakor ne more zadržati, da ne bi v današnjih prilikah z dobro voljo iu s sodelovanjem z vsemi ustvarili ono osnovno idejo, po kateri vsi težimo, namreč idejo stvarne enakopravnosti medsebojnega spoštovanja in ikrenega prijateljstva. Za ustvaritev te ideje je pot, p okateri hodi JRZ, edina pravilna, edina danes možna in realna. Potrebna je borba! Ali ste pripravljeni na njo? 30.000 obljub: Srno Smo ! Na ta način sem vam, draga moja mladina, obrazložil vidike, o katerih sem prepričan, da so vaši, da so vaši tako glede na smotre naše mladinske organizacije, kakor glede na neka aktualna politična vprašanja. Za ustvaritev našega programa in smotrov so potrebne močne politične organizacije tako starejših kakor tudi mlajših tovarišev. Potrebna je borba! Ko vas vidim v tem svečanem trenutku tako srečne in zadovoljne, navdušene in zadovoljne, marljive, trdne, disciplinirane in zveste, polne duševnega iu telesnega zdravja, je pač odveč, da vam zastavim vprafanje: Ali ste pripravljeni na delo, ali ste pripravljeni za borbo? 30.000 mladine odgovarja navdušeno; Smo! Smo! Na vaših licih čiiam žc odgovor in zato: Zmaga mora biti naša! Kakor ves govor, tako so bile tudi poslednje besede predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. M. Stojadinoviča sprejele od velikanskega zbora omladincev z nepopisnim navdušenjem, odobravanjem in ploskanjem. Po zaključku zborovanja je predsednik vlade pokloni! omladini ,IRZ nov prapor. Izročil ga je bivšemu ministru dr. Rogiču z. besedami, da bi ga mladina nosila visoko in nosila od zmage do zmage. Nato je omladina odkorakala skozi mesto. Dr. Bojan Pire, novi predsednik glavnega odbora mladine JRZ Belgrad. 24. oktobra, m. Na nocojšnji konle-rtnei delegatov mladine JRZ je bil izvoljen za predsednika glavnega odbora mladine JRZ dr. Bojan Pire. Sel odseka centralnega Higienskega zavoda in dosedanji tajnik glavnega odbora mladine JRZ. Misijonska nedelja v Ljubljana, 21. oklobra. Ljubljana se je dostojno oddolžila svoji misijonski nalogi. Praznik misijonske nedelje je bil za Ljubljano razveseljiv dan, zlasli zairadi tega, ker oljedelskega ministrstva načelnik g. Bora M i I u t i n o v i č, zastopnik bana dravske banovine načelnik kmetijskega oddelka inž. P o tiger n i k, načelnik kmetijskega oddelka savsko banovine Cancarovič, načelnik kmetijskega oddelka dunuvske banovine L u k i č ter predstavniki kmetijskih oddelkov ostalih banovin, ki imajo sadjarstvo močno razvito. Dalje so prisostvovali kongresu ravnatelj Prizada dr. Nemec, šef odseka zavoda za jiosposevanjo zunanje trgovine inž. Sani u rov i e, mariborski podžupan Franjo Že bo t, predstojnik mariborske policije dr. T r-s I o n j a k , zastopnik zbornice TOI B u r e 3, zastopnik prosvetnega ministra ravnatelj klasično gimnazijo dr. Masi n a k. Kongres jo začel predsednik Srbskega jioljo-privrodnoga društva dr. Mladen Josifovič, ki je pozdravil posamezne predstnvnike ministrstev, banovine, mestne občine, gospodarskih ustanov. Zahvalil so jo kmetijskemu ministrstvu ter brniškim upravam dravske, driuske, savske in dunav-ske banovine ter . Prizadu za podjioro, s katero je omogočena organizacija kongresa. Prečital je brzojavno pozdrave, ki so jih poslali ban vardur-ske banovine Murko Novnkovič, zastopnik bana vardarske banovine Cvetkovič tor nekateri poslanci Nato je kongres izpopolnil odbor. Za predsednika jo bi! izvoljen dr Mladen .1 o s i f o v i č . za prvega jiodpredseduika predsednik Sadjarskega iu vrtnarskega društva Martin Humek, za drugega podpredsedniku delegat Zveze hrvatskih sadjarskih društev Milan M a rs i č, za tajnika pa Frane Kafol in Radojko T o ni i č. V imenu mestu Maribora je pozdravit udeleženec |iodžupan Zebot. V imenu kiuelijtkogu ministra jo izrekel pozdrave načelnik Bora Miluli-liovič, za bana dr. Natlačena načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik, za Slovensko sadjarsko iu vrtnarsko društvo prcdscdtiik Martin Humek. Odločno jc poleni reagiral na poročilo, ki ga je priobčil mariborski . Večernik o otvoritvi sadne razstavo iu sadnega sejma ter je jioudaril, da je bilo Slovensko sadjarsko društvo jirvo, ki se je jiri nas v naši državi, posebej še v Sloveniji zu- Sadjarska razstava — velika privlačnost Maribora Maribor, 24. oklobra. Zlepa ni bilo v Mariboru prireditve, ki bi privabila v mesto toliko tujcev ter bi vzbujala to-ikšno pozornost, kakor je letošnja sadjarska razstava in sadni sejem. Danes sc je videlo, s kakšnim zanimanjem in težkim pričakovanjem so jo slovenski sadjarji sprejeli. Izredno veliko ljudi sc je pripeljalo z jutranjimi vlaki, dospele so cele skupine v avtobusih in na tovornih avtomobilih iz bližnje in daljne okolice na ogled Tazstave in na razstavišču je bilo ves čas, od jutra do poznega mraka, nad vse živahno vrvenje. S ponosom so zlasti kmečki ljudje zrli na plodove svojega gospodarstva, ki so na sejmu in na razstavah sadnih podružnic prikazani v tako lepi in privlačni obliki, da vzbujajo po pravici občudovanje. Veliko pozornost je izzvala razstava tudi v Avstriji in avstrijski nedeljski izletniki, ki prihajajo vsako nedeljo čez mejo v Maribor, so prispeli danes še v pomnoženem številu ter ,so si skoraj vsi ogledali razstavo. Med njimi so bili mnogi strokovnjaki, ki so z neprikrito zavistjo dejali, da bi bilo nekaj takega v Avstriji skoraj nemogoče prikazati. Posebno pa se zanimajo za razstavo mnogoštevilni obiskovalci iz južnih pokrajin, ki šele sedaj dobivajo pojme o pomenu in napredku slovenskega sadjarstva. vzelo za sodobno zahteve v sadjoroji in sadni trgovini, je prvo uvedlo umerikunske zaboje ter jo žo lota K)2(i založilo in razširilo tozadevno propagandno brošuri našega najboljšega sadjarskega strokovnjaka ravnatelja 1'riola. Predsednik dr. Josifovič je jioteni predlagal, da se odjiošlje vdanoslna brzojavka kralju Po- Dom emigrantov v Ljubljani Ljubljana, 24. oktobra. Primorski emigranti, ki jih je činidalje več, so se osamosvojili ter so si ustanovili svoj lasten dom. Že pred nekaj leti 60 primorski emigranti mislili na ustanovitev svojega doma, kamor bi se zatekali ljudje iz Julijske Krajine, Ta misel pa je bila uresničena šele danes. Mestna občina je delo primorskih emigrantov podpirala, sa| jim je dala zemlji- šče na Barju, ki pa so kupili za znesek lepo ga emigrantje prodali ter zemljišče pod Rožnikom, ZARADI STALNO RAZPRODANIH PREDSTAV DANES Oll li IZREDNA P It E D S T A V A 99 Predprodajn vstopnic ob 11 DAMA S KAMELI JAMI" KINO MATICA Telefon 21-;.'1 tru II iu pozdravna brzojavka ministru za kmetijstvo Svetozaru Stankoviču. Sledili so strokovni referati. O prvi temi Trgovina s svežim in predelanim sadjem in njeni izgledi za bodočnnsk sla predavala upravnik sadjarske in vrtnarske zadrugo v Mostarju Djoka Perin in šef odseka Zavoda za pospeševanje zunanjo trgovine inž Milosav Saniurovič. Tretji referent, jiodpredsednik Združenja izvoznikov v Belgradu Voja Potkovič jo moral nujno odpotovati v inozemstvo tor bo njegov referat tiskan z drugimi vred v posebni brošuri. V naslednjem referatu jo predavaj jirofesor poljedelske fakultete v Belgradu dr. Mladen Josifovič o obnovi sudonosnikov in oplemenitvi sadnega drevja s precepljanjem . Dr. Pavle Vukasovič. biolog centralnega higienskega zavoda v Belgradu in dr. Željko Kovačevič, višji svetnik državne kmetijske ogledne in kontrolne postaje v Zagrebu sta predavala o načinu pro-pngatide za uporabo insektieidov in fungicidov v sadjarstvu . — Zaključno prednvnnjc današnjega kongresa je bil referat ravnatelja banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru Josipa 1'riola o Ciljih ■ in nalogah načrtnega sadjarstva . Po zaključku današnjega sporeda je sledilo kosilo udeležencev kongresa, nalo pa ogled sadne razstavo in sadnega sejma, ki jo napravil zlasti ua obiskovalce iz južnih dolov države najgloblji vtis. Jutri se kongres nadaljuje s konferenco, ki so prične ob pol 10 v kazinski dvorani. Na sporedu je še več strokovnih referatov iu predavunj. kjer je bila danes otvoritvena slovesnost. Obžalujemo sicer, da novi dom primorskih rojakov ni bil cerkveno blagoslovljen, na kar so gospodje iz odbora gotovo pozabili. Novi dom in njega zidarji so pozabili na svetopisemske besede, da če Gospod ne zida hiše, je zaman njihov trud. V večji spalnici novega doma je pozdravil zbrane navzočne poslevodeči podpredsednik g. Božič, ki jc imel daljši nagovor. Pozdravil je predvsem zastopnika g. bana svetnika Zorna, dalje ravnatelja izseljenskega in priseljenskega urada g. Finka, zastopnika mestne občine in mestnega župana dr. Kamušiča, ravnatelja mestnega socialncga urada svetnika Svetela. zastopnika Sedejeve družine g. Česnika, predsednika Soče dr. Puca, člane raznih emigrantskih organizacij in druge. V svojem lepem govoru je g. Božič poudarjal idejne in moralne naloge slovenskih emigrantov. V imenu »Soče ; jc spregovoril dr. Puc, ki je izjavil, da bodo vsi Primorci podpirali novi dom ler je izročil darilo društva .Tnbor«, ki jc zbralo svojih 244.000 din gotovine za gradnjo tega doma, si je pridobilo mnogo zaslug. Absolventi kmetijskih šol Lepa manifestacija naših naprednih ntfadih hmetovafcev Maribor, 24. oktobra. Absolventi kmetijskih šot, danes elito našega na|irednega organizirali v |iosebno zvezo, nos ob priliki velike sadjarske ki predstavljajo i kmetijstva, so sc ki je priredila da-ruzslave in sadjarskega kongresu v Mariboru svoje zborovanje ler je imela tudi svoj občni zbor. Prireditev je krasno in manifestančiio izpadla ter jo pokazala, da nam na naši zemlji gospodari mlad, zaveden iu strokovno izobražen rod, globoko prežet z ljubeznijo do svoje grude. Večina udeležencev zborovanja jo jirisjiola v Maribor z osebnim vlakom ob pol 10. Na kolodvoru so jim priredili mariborski in okoliški tovariši lep sprejem, pričakovali so jih z godbo in je dobil vsak udeleženec lep znak — slovenski trak z rdečim uageljem. S kolodvora so se podali vsi v dolgem sprevodu z godbo na čelu skozi mesto naravnost ua slaio mestno pokopališče ua grob našega velikega vzornika A. M. Slomška. Tu je najprej |iredseduik Vinko Drole v lepih besedah obrazložil, zakaj so uaša kmečka mladina in mladi gospodarji zbirajo okrog Slomška, ki je sam izšel iz kmečke hišo ter je slovenskega kmeta izobraževal in dvigal Msgr. Ivan V reže je služil v kapelici sv. mašo, mod katero je igrala godba. Msgr. Vreze jo imel krasno pridigo, v kateri jo kazal na vzgled Slomška ter pozival kmečko mladino in mlado gospodarje k ljubezni do kmečke grude. Po sv. maši se Je vršilo zborovanje v Gambri-novi dvorani. Zborovanju je predsedoval najmlajši župan v Sloveniji Janko Jerala. Na sporedu so bili zanimivi referati Predsednik Vinko Drolc je v svojem jiredavanju naglašal, da je vsak absolvent krnel, šol kot človek dolžan živeti tako, da no bo nikdar delal sramote svoji materi, ki ga je vzgojila, svojemu očetu, čigar ime nosi in svojemu kmečkemu stanu. V drugem referatu je pa tajnik Tit Dobršek naglašal. da je vsak absolvent dolžan svoje znanj:- izpopolnjevati, delati za na-predek kmečkega stanu ter skrbeti za strokovno izobrazbo kmečke mladine v svoji okolici. Tretji referent blagajnik Anion Markovič je jioudarjal važnost stanovske organizacije, jiri kateri mora vsak član res sodelovati z vsemi svojimi silami. Alojz Knuplež je govoril o važnem vprašanju prehajanje zemljo v nekmetske roke« ter je pri tem opozarjal na žalostne pojave, ki se dogajajo v mariborski okolici, kjer najlepša posestva prehajajo v roke gospode. Zahteval je, da ro zemlja, ki jo obdeluje kmet, drugače obdavči, kakor posestva, ki jih imajo ljudje nekmečkega poklica v svojo zabavo. Veliko navdušenje jo Izzval predlog, da se izvoli g Franjo Aplene, dolgoletni vzgojitelj naše kmečko mladine mi banovinski vinarski in sadjarski šoli v' Mariboui za častnega člana. Gosp. Aplencu .io bila med zvoki godbo izročena častna diploma. Sledil jo občni zbor. o katerem bomo še jioročali, |io skupnem kosilu pa so si vsi udeleženci uspelega zborovanja ogledali pod vodstvom g. Aplenca sadjatsko razstavo. Ihidimpc&ta, 24. oktobra. AA. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg so je včeraj mudil na jnivatncni obisku pri predsedniku madžarske vlade Daranyiju v Babolu. Tja je Daranvi prispel ob 11 dopoldne in se jo takoj sestal z avstrijskim zveznim kanclerjem. Ostala sta v družbi vse do 17, nakar so je Dnranyi vrnil v Budimpešto, , h M m mm V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da nas jc zapustil naš nadvse ljubljeni, skrbni soprog, oče, brat. stari oče, stric, tast in svak, gospod POSESTNIK, MESAR IN GOSTILNKAR ter sc preselil po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v M. letu starosti, v boljše življenje. Pogreb drugega, nepozabnega pokojnika so bo vršil v torek, dne 26. oklobra 11)37, ob 10. uri (4 popoldne) i/, kapele nn frančiškansko pokopališče nn Pobrežju. Svetu mnšu zadušnica sc bo darovala v sredo, dne 27. oktobru t. L, ob pol osmih zjutraj v baziliki Matere Milosti. Maribor, Zagreb, B c o g r u d, K l u 11 j e c, š i b e 11 i k, dne 24. oktobru 1937. ŽALUJOČI OSTALI » . Stev. 13. Bežne stike s Koroške okrog 10« oktobra Bilo bi preobsežno, pa tudi veliko preveč dolgočasno govoriti o raznih svečanostih in proslavah, ki 6o jih te dni obhajali v spomin pleb scilne zmage. Da so Nemci dobri organizatorji, o tem nihče ne dvomi. Da se da z obilnimi sredstvi mansikai organizirati, tudi to ni nobena tajnost. Da Nemci radi korakajo v četverostoplb in ljubijo hrup parad, manifestacij in demonstracij, o tem že vrabci čivkajo po strehah. Vse to je dobro znano in pameten človek se k temu kvečjemu pomilovalno nasmehne. Otroci 6c igrajo razbojnike, šolska mladina vojake, študentje *fiihrerje--. Zakaj bi potem človek zameril odraslim, če si zaželijo enkrat na leto majhno komedijo ali predstavo ali parado. Tu seveda z »razbojniki« ni nič, tudi »fiihrerji« ne morejo biti vsi, pri »vojakih« bi godrnjale ženske. Pa si izmislijo nekaj hudo duhovitega: »junake se gremo«! Saj res, junaki pa, junaki — pri tem lahko sodelu:e vse, kar »leze in gre«, otroci, žene, dekleta, fantje, možje, pa tudi bradati starci. Vsi so junaki — tisti, ki šc niso bili, bodo pa to postali. Tako jc! fn v tem znamenju so sc vršile letos na Koroškem plebiscitne proslave Če človek v navadnih, delovnih dneh premeri Koroško podolgem in počez, si ne bo mogel misliti, da 60 v tej deželi skriva toliko junaštva. Toda, če je v teh dneh bral koroško časopisje, bo moral verjeli. To je dežela samih heroiev. S smehljajem na ustnih so prelivali svojo kri. Do zadnjega moža so se dvignili in branili 6Vojo domovino pred grabežljivimi tujci«. Sama zvestoba jih je bila, brez-primerno junaštvo, s prezirom so zrli smrti v oči. Pa se boš začuden vprašal: Kako je to mogoče. Ali sem zamenjal deželo? Ali niso v tej deželi prav laisti ljudje, ki so danes obdani s sijom junaštva in »zvestobe do domivine« plenili po koroških župniščih in cerkvah? Ali niso ti »junaki« streljali vojnih ujetnikov brez orožja, ki so se morali predati premoči? Ali niso v tej deželi iz. zasede napadali duhovnikov, ki so jih prej zvabili k opravljanju poklicne dolžnosti v noč? Ali niso li »junaki« pometali svoiih pušlt v poganjajoče žito, da bi lažje tekli tedaj, ko bi se bil pravi boj šele začel? Čudna dežela to — čez noč se prazne pleve spreminjajo v zlato. Pa naj kdo reče, da to ni junaštvo! * Na Obirskem so slovesno otvarjali novo siidmarkino šolo. Slavnostni govornik je v svoji filozofiji prekosil ludi Platona, dočim jc bil v logiki nenadkriljiv. Dejal je: »Ta šola je namenjena vsemu prebivalstvu. Prav gotovo bo z neke strani sledil izpad, da ima siidmarkina šola namen, ukrasti otrokom dušo in narodnost. Kakor mi nočemo, da bi propadla naša narodnost, tako tudi drugim nočemo jemati njihove narodnosti.« In jc k temu še dodal: »Ta šola povečuje zopet število tistih mnogih šol, o katerih pravi koroški zgodovinar Martin Wutle, da so ustvarile duhovno podlago za to, da sc je večina Korošcev v dneh preizkušnje odločila za nedelieno Koroško in s tem za ncimštvo.« In vendar: Ta šola je za vse in nima namena ukrasti otrokom duše in narodnosti. Ko je na predvečer plebiscitne obletnke šolska mladina prepevala pod vodstvom svoiih učiteljev po celovških ulicah bojne pesmi, nekaj ludi iz neizčrpnega narodnosocialističnega zaklada, tedaj se je kar sama po sebi porodila misel: Ali ne bo enkrat neki koroški zgodovinar napi3al zopet o koroških šolah: »V teh šolah so nastali duhovni pogoji, da je danes Koroška naroAiosocialistična. Tu sc je kovala duhovna podlaga, da je Koroška mogla postali del nemške skupnosti od Baltskega morja pa do Karavank.« Zelo zanimivo bi bilo vedeli, kako bi današnja Avstrija s tem zgodovinarjem obračunala. * Ko je žc ravno govor o šoli, zakaj bi se človek ne spomnil njenih voditeljev. Mnogo je med njimi takih, ki sc držijo na svojih mestih — ne po božji, temveč — pc previdnosti širokogrudnih koroških višjih oblasti. N:ihove moralne kvalifikacije so nad vse dvomljive, nekateri si radi intimnega prijateljstva z alkoholom včasih tudi med tednom napravijo prost dan, čc prav traja na koroških šolah pouk itak samo pet dni v tednu. Toda taki prestopki «o vendar malenkostni. V šolah se otroci že lako ne morejo dosti naučili. Glavno jc delo v Hei-matkreisih, pouk plesov — lo je kulturno delo! In po uspehih raznarodovanja jih bodo sodili, lak je nenapisan zakon za koroške vzgojitelje. Ali se boste polom čudili, da sc je samo v Celovcu prijavilo 900 otrok in dijakov za heimat-bundovo nabiralno akcijo? Bog ve, če je moralna kvalifikacija vzgojnika v obratnem sorazmerju z raznarodovalno sposobnostjo. O tem bi bilo treba vprašali matematika. Za 10. oklober 6o razni ljubitelji Koroške poskrbeli za lepa darila Na ta dan so otvorili na novo popravljeno ljubeljsko cesto med kilometrom 4.5 do 8.5. To je prav dostojno darilo, ki bo vsem enako v prid, zato je mogoče samo čestitati. Pa šc nekaj drugih daril in prijetnih presenečenj. O, Nemci z darili niso skopi. V Berlinu je neki anonimni piscc pod imenom Joachin Reinhardsteki izdal knjigo »Požar na Koroškem« (Feuerbrand in Karnten) s podnaslovom »Junaška borba naroda«. Prav prijetno se bere ta romatiček in mlade gimnazijke bodo kar gorele za junake, ki so se borili za nedeljeno Koroško. * S tem pa vrsta daril šc davno ni izčrpana. Sedaj pride glavno: »Stoletna obmejna borba Koroške« (Karntcns hundertjiihriger Grenz'andkampf) v založbi Engcl ra Dunaju, 192 sir., in pisatelj Viktor Miltachinsky. Da sc nc bo kdo zmotil — to ni brat našega Milčinskega, baje samo daljni sorodnik, doma iz. Roža. Taisti gospod Miltschinsky jc napisal za slavnostno številko celovških »Freie Stimmen« k 10. okt. t. 1. prispevek »Nemško kulturno delo v obmejnem ozemlju«. V polemiki z ljubljanskim »Ponedcljskim Slovencem-* zaradi nem-, škega doma v Dobrli vasi pravi tole: V sodnem okraju Dnbria vas jc 7009 Nemcev in 3290 Slovencev, v občini sami pa 2583 Nemcev in 536 Slovencev. Prav dobesedno tako. Tudi brez pripombe, da «o ti podatki vzeli iz zadnjega 1'udskega štetja, ki sploh nc govori o Slovencih in Nemcih, temveč o »kulturnem krogu«. V. eno bosedo — po ljudskem štetju, ki je absurdna laž in kulturna sramota. Kakšno je potem darilce tega visokega gospoda, si ni težko predstavljati. * O, pa šc nismo pri kraju. Prišlo jc celo neko darilo, odkoder bi ga človek nc pričakoval. Na dan obletnice glasovanja jc bila v deželni hiši v Celovcu intimna slovesnost za celovško elito. Vrhovi vseh oblnsti so bili navzoči. Deželni glavar io inipl slavnostni nagovor. In v tem govoru je povedal tudi tole: Pozivam vsa. podjetja in podjetnike, da naslavljajo predvsem nezaposlene ob- ramb-ie bojevnike, da se jim na ta način spodobno oddolžimo.« Pa kaj bi se čudili. Na Koroškem že sto let »mirno« germanizirajo, »brez pritiska«, sploh brez terorja Slovenci itak ne rabijo dela, saj lahko živijo od zraka in — nemške kulture, te je na Koroškem na pretek. Čemu bi se polem človek razburjal? U koncu še majhen ocvirček. Celovške > Frcie Stimmen« so prinesle za u'od v plebiscitne svečanosti dolg uvodnik 6vojega dolgoletnega solrudnika. Takole se glasijo prvi stavki tega znamenitega članka: »Sem od juga preko gora je pohlepna roka zagrab'la po naši deželi. Oborožena divja krdela so vdrla vanjo. Hoteli so, da bi mi postali hlapci na lastni zemlji, hoteli so žeti, kjer niso nikoli sejali...« Pa boste rekli, to je pač mogel napisati kak rasist, ki je pravkar prispel iz Odhinove Vfrallialle na ta umazani svet in bil v svoji germanski čiotokrvnosti užaljen, da živijo na zemlji tudi drugi narodi, n. pr. slovenski. O ne, prebridko ste sc zmotili. Na koncu uvodnika lahko berete razprto natiskano: Kari Miklitsch. Če bi pogledali vizitko tega gospoda, bi na njej še lahko brali: Profesor ,'ovenščine na celovškem učiteljišču v pokoju. Potem pa naj se še kdo čudi moralnim kvalitetam koroških učiteljev, ko pa so imeli tako vzvišenega in neoporelnega profesorn. ki jim ie skozi desetletja »posredoval« nauk o slovenski kulturi in blagoglasje slovenskega jezika. Ti ubogi učitelji so morali prav gotovo strmeti nad veličino slovenske kulture, o kateri jim jc govoril gospod Karel Miklič Človeka pa je strah samo eno: vzemimo, da se zgodi čudež in da bi Nemci tudi v praksi kdaj uveljavili svoje rasislične teorije M'slite si nesrečo: gospod Kari Miklič, prof. slovcščine v p., bi bi! naenkrat obsoien, da ie član »divjih krdel« ki med čistokrvnimi Germani nima ničesar iskati. Ne, bog ne daj, taka krivca >e temu gospodu ne sme zgoditi. Za lo bodo že poskrbeli Nemci, ki znajo vedno strogo ločiti teorijo od prakse. * Kaj ne, da je Koroška zares čudovita dežela! Primorske vesti 29 naših denarnih zadrug v honhurzu V zadnjem času so |irešle v likvidacijo Hranilnica in posojilnica v Kortah pri Izoli, ki je bila ustanovljena I. 1908., Hranilnica in posojilnica v Boru, ustanovljena l. 1899 ter Kat. kmečka posojilnica v Rovinju. V Šmihelu pri Št. Petru na Krasu |iu je od 15. maja 1. I. v likvidaciji tamkajšnja Kmečka hranilnica in posojilnica, ustanovljena 1. 1910, s čemer je zadan kmetom zlasti iz Šmihela, Nariua in Nadanjegu sela občuten in težak udarec. Med tem jo pa 25 naših denarnih zadrug pod pritiskom razmer napovedalo konktirz, iu sicer: Posojilnica v Šebreljah, ki je šesta med najstarejšimi denarnimi zadrugami v Julijski Krajini iu jo bila ustanovljena že leta 1890; I. 1897 ustanovljena Hranilnicu in posojilnica v Solkanu pri Gorici in istega leta ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Šturjah pri Ajdovščini; 1.1898 ustanovljene: Kmečka in delavska posojilnica v Renčali, Kmečka posojilnica v Biljani v Brdili in Kmečka hranilnica in posojilnica v Kojskem; 1. 189!) ustanovljeni: Osrednja posojilnica v Gorici, ki je prešla v likvidacijo že 10. marca 1934 in Kmečka posojilnica in hranilnica v Crni-čah; 1. 1900 ustanovljena Ljudska hranilnica in posojilnica v Kanin jeni: 1. 1904 ustanovljena Ljudska jiosojilnicn v Ri-hcnberku; 1. 1905 ustanovljena Kmečka posojilnim v Podbrdu; 1. 1000 ustanovljena Kmečka posojilnica in hranilnica v Oseku; I. 1907 ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Lokavcu; 1. 1908 ustanovljene: Posojilnica v Drežnici, Hranilnica in posojilnica v Prvačini, Kmečka hranilnim in posojilnica v Kostanjevici na Krasu. Kmečka hranilnica in posojilnici! v Kozani. Kmečka hranilnica in posojilnica na šentviški gori, Kmečka hranilnica in posojilnica v Pllskovicf na Krasu, Kmečku hranilnica in posojilnica v Šmarju, Kmečka hranilnica iti posojilnica v Šmnrtnem liri Kojskžm, Kmečka hranilnica in posojilnica v Trnovem pri Gorici, Kmečka posojilnica v Rilien-berku in 1. 1909 ustanovljeni: Kmečka hranilnica in posojilnica v Vel. Žabljah in Posojilnim v Podmelcu. Ce primerjamo skujmo število gori navedenih hranilnic, ki znaša 29, s celokupnim številom denarnih zadrug v Julijski Krajini, jiomeni lo eno petino denarnih zadrug. Naše denarne zadruge so postopoma nastajale vse od leta 1880 (ko zadruge je imel kmet vedno polno zaupanja. Vanje je vložil marsikak Ameriknnec ves svoj zaslužek. ki ga je prinesel s seboj čez morje, vanje je vložil naš kmet, obrtnik in trgovec svoje prihranke -za kritična leta. Pri njih je iskal jiomoči z nesrečami preobloženi gospodar in jemal posojila obrtnik in trgovec. Danes so vsi enako udarieni. Oni. ki se je zadolžil na hipoteko, so mu imetje poslali nn boben, oni ki je vlagal, jo .vse izgubil In mora ob hraiiiliiičnem polomu še doplačevati visoke denarne zneske. Z napovedjo konkurzov zadrugam bo marsikateri naš kmet, ki je še vedno upal, dn se bo polagoma znebil dolga in opomogel, zgubil svoje premoženje. Nagel in vsestranski postanek dobrega zadružništva v Julijski Krajini kot liuli njegov celoten polom je poseben košček naše zgodovine! Samostan v Trnovem Agis« poroča iz Reke, da bodo samostan sester Notre Dame v Trnovem začeli temeljito popravljati. Šolske zgradbe bodo vse prenovljene v temeljih in dobijo še eno nadstropje več. Šola trnovskega samostana slovi po solidni izobrazbi, ki jo daje gojenkam. Obiskujejo jo nc samo domačinke. ampak prihajajo v njo tudi dekleta od daleč. Posebno veliko jih je iz Trsta. Zadnje čase je oh:*;kova!o šolo trnovskih sester tudi veliko število hrvatskih deklet iz Opatije in Voloske. Tudi gcienke italijanskega pokolenja se zadnja leta vedno bolj javljajo. Povečanje samostanske šole prebivalstvo Julijske krajine z velikim veseljem pozdravlja. Pravda prof? eerhven!m tatom >Agis« poroča iz Šempasa o velikem procesu pred goriškim sodiščem proti tatovom, ki so nedavno okradli cerkev v Šempasu (o tatvini je Ponedeljski Slovenec že takrat obširno poročal). Na zatožni klopi so 6ede'i: Ivan Doljik. doma v Grgarju pri Gorici, star 27 let. Franc Filipič, star 27 let, rodom iz Gorice, Ivan Zbona, star 25 let, rojen v Gorici, Jakob Berjoč, star 57 let, pristojen v Gorico, Klementina in Tereza Zbona, pristojni v Grgar. Doljak, Filipič in Ivan Zbona so obtoženi, da so ukradli cerkvene posode iz labernaklja polem, ko so vdrli v cerkev skozi okno žagrada, kjer so raz-žagali železno okovje. Filipič ima poleg tega šc na vesti, da sc ic dejansko zoperstavljal orožnikom, ko so ga hoteli aretirati. Bertoč j>a je ukradeno zlatnino skril na svoiem stanovanju. Katrca in Tereza Zbona pa sta obtoženi, da sta skrivali Ivana pred orožniki, ki so ga dolgo zaman iskali. Sodila razprava je bila kratka, ker so tatovi dejanja zaporedoma priznali. Sodeče io med nje porazdelilo naslednje kazni: Doljak je dobil 3 leta prisilnega dela in mora plačali 3.000 lir denarne globe, Fi- je bilo kot prva zadruga, ustanovljeno Gospo- lipič je dobi! 3 Icla in 9 mesecev prisilnega del darsko društvo v skednju pri Prstu) pa do kon- in tudi 3.000 lir denarne globe. Ivan Zbona je od-ca 1914. V lem letu so bile ustanovljene zadnje ...... denarne zadruge. Potem je zaradi svetovne morije vse zaostalo. Rapidno so začele pešati zlasti polom, ko so bile uničene zadružne zvezo, glavna ojiora naših zadrug. Uničenje denarnih zadrug pomeni za našega krnela tudi njegovo gospodarsko uničenje. V svoje, s svojim deloin in s svojimi žulji ustanovljene nesel 2 leti in 3 mesece zaporne kazni in 3 000 lir globe. Bcrtoču so naložili poldrugo leto zapora in 1.500 lir dc-utrne globe. Tereza in Katrca Zbona pa sla bili oproščeni, ker nista storili nobenega krivičnega dejanja in se nista udeležili ne tatvine ne prikrivanja ukradenega blaga. Ob«odba so zdi ljudstvu pravično odmerjena, kor jc tatinska so-drga bila v veliko nadlego vsemu kraju. 22 let so ga imeli za mrtvega, pa se ie vrnil iz Rusi e Iz Grgarja pri Gorici nam poročajo o dogodku, ki je povzročil po vsej okolici nemalo razburjenja. 1 utekli ponedeljek se jc namreč kar naenkrat pojavil na va»i Ivan Pavlin, ki je ob mobilizaciji leta 1914 odšel v svetovno vojno in potem izginil nekje na galiških bojiščih. Sorodniki so poizvedovali za njim in so končno dobili odgovor, da j* izginil. d-> ga ni v nobenem seznamu in da je ver jetno mrtev Ker sc tudi iz ujetništva ni oglasil iu so bila vsa poizvedovanja zaman, je bi! proglašen za mrtvega. Medtom pa jc Pavlin, ki e bil v Galiciji res ujet od Rusov, živel čudno romantično življenje, lz Černovic, kjer ie bil ujet, so ga pošiljali od taborišča do taborišča, dokler ni izbruhnila revolucija, ki ga ie našla v osrčju ogromne države. Neštetokrat je poskušal priti do kakšne moie, toda vsakokrat so ga boljševiki ujeli A imel io srečo. Usmrtili ga ni»o, čeprav je bil nekajkrali že silno blizu smrti. Taval je od vasi do vasi. opravljal vsemogoča dela, da se je preživljal. Šele pred nekaj meseci sc mu je posrečilo, da je priromal do Moskve, kjer se jc zglasi! pri italijanskem poslaništvu, ker je zvedel, da je njegova dežela prišla pod Italijo. Italijanski kon?u! je potem storil vse potrebno, da je ubogega reveža, ki jc 22 let taval okrog po sov:etiji, spravil domov, kicr so ga imeli za mrtvega in je inegov prihod vzbudil nemalo pozornost Sodai si bo odpočil, ic dejal, od strašnih preizkušenj, k' jih je doživel v »sovjetskem peklu . potem pa bo morda počasi kaj povedal Iz svojega zanimivega življenja. Ivan jc deial, da mora biti še mnogo Slovcncev, ki so lako kakor on izginili med svetovno voino in ki se nahajajo sedaj So v sovjetski Rusiji, a nimajo sredstev, da bi se vrnili. Mnogi so si tamkaj ustanovili tudi svoje družine in sploh nc mislijo več nazaj. A njega je klicala domovina in vseh 22 let ni želel nič drugega, kakor da se ohrani pri živlieniu, da Iv pred svojo smrtjo mogel videli še svojo družino in sc naglodali svoje slovenske domovine. Nesrečneži Iz goriške bolnišnice nam javljajo, da je bilo pretekle dni t i a k a j prepcljalnih več ponesrečencev. Med njimi je Jožef Frank, ki ie kosil iu pri tem tako neprevidno ravnal h koso, da «e mu je držaj prelomil, on sam pa je ie zvalil na koso in pri leni dobil več hudih poškodb na raznih delih telesa. V gozdu pri l.okavici s« jc nevarno ponesrečil delavec Anton B I a š k o in jc bil z zlomljeno nogo prepeljan v bolnišnico, k;er upaio, da ga bodo v kratkem zdravega odpustili. — Se hujše poškodbe pu je dobil 16 letni Andrej Bruno Meno n iz Gorico, ko je nosil težak tovor žsleza in ju pri tem i tako nesrečno padel, da ;e dobil vso težo nase. Železo mu jc zdrobilo obe nogi. Upajo, da ga bodo kmalu ozdravili, toda pohabljen bo ostal do svoje smrti. -- Marija Š t a n t a so jc peljala na kolesu po Gorici. Mislila ie sam Bog vc na kaj, da ni pazila na pol pred <,cboj. Tako je z vso silo trčila v drugega kolesarja, ki ie Marijo vrgel na tla, kamor je tako nesrečno priletela, da jc dobila pretres možganov in ji je počila lobanja Ko so jo prepeljali v bolnišnico, so rcvico skušali operirati. Toda še to ni bilo treba, ker je še pred operacijo izdihnila, ne da bi sc bila prebudila k zavesti. — Na ulici je padel in si nalomil lo|iatico Jože! I p u v i c iz Gorice. Zdravljeni bo trajalo kake štiri ledno. — Žrtev granate izza časov svetovne vo!ne ie postal 27-letni Milavc Jože. Okoliščine, kako g.i ji dolelela snirt. niso znane, ker so ga našli mrtvega pod drevesom, kjer je kopal za sl.irimi stretivi. -Širokov Jože, star 14 let, se je v Gorici pred spomenikom v vojnih padlih vojakov smrtno nevarno poškodoval, ko se je vozil s liuntom in pri tem zavozil v kamenje. — V Dolnjih Tribušah io žaga nevarno zrezala roko Žagarju Henriku Bremen in ni verjelno, da bi mu jo mogli še rešili. Roznušceni občinski odbori Občinski odbori v Celovcu, Beljaku in Borovljah so bili razpuSceni. V obeli glavnih mestih vodita tekoče posle do sestave novega odboru oba dosedanja žii|iami. dočim je v Borovljah poverjena' občinska uprava posebnemu komisarju, ki ga je imenovala deželna vlada. Dolžnost vladnega komisarja je prevzel sodnik g. Novak, ki ga pri upravi podpira od vladi določeni sosvet. V tem upravnem odboru zastopa Slovence trgovec g. Komelter. Uradno utemeljujejo razpust imenovanih občinskih odborov lako, da doslej delavstvo v njih ni hilo v zadostni meri zastopano, kar ho treba v novih občinskih zastopstvih upoštevali. Neuradni razlagalci pn so mnenja, da gre predvsem za odstranitev predstavnikov bivšega lloimi>t.*'hiilz;i . ki je že v preloklem letu dolgral hvoJo politično vlogo. AKO. FOTOAMATER Pozitiv Ci!j vseh fotografskih procesov je pozitiv: v najenostavnejši obliki kopija negativa, po izbranem izrezu in večjem formatu učinkovitejša povečava, ali po individualni obdelavi motiva najučinkovitejši plemeniti tiski vseh vrst. Le tehniško neoporečen negativ da tehniško dober pozitiv, ki je zaradi majhnega 6vetlostnega obsega tudi v najugodnejših okoliščinah le skromna analogija negativne slike Kakor so brezuspešni poskusi, najira-viti tehniško dober in učinkovit odlis slabega, de-fektnega negativa, lako je zmotno naziranje, dn jc mogoče s plemenitimi liski doseči na podlagi takšnega negativa kaj več kakor z običajnimi procesi. Koliko dragocenega tvoriva gre v nič, ker se amaterji ne zavedajo dovolj važnosti tega pogoja, bi vedele prav tfinogo povedati gospodinje, ki pospravljajo za amaterji žalostne ostanke papirja iz temnice po njihovih večernih orgijah. V bistvu temelji izdelava pozilivov prav tako na počrnitvi svetločutne plasti zaradi učinkovanja svetlobe, kakor pri negativu. Če položimo v kopirni okvir negativ v tesnem dotiku s plastjo pozitiva ter izpostavimo kopirni okvir svetlobi, da vpadajo svetlobni žarki na svetločutni papir skozi negativ, naslane na papirju pozitivna slika. Po vrsti svetločutnega papirja je nastanek sliko lahko viden, ker počrneva svetločutna plast pod vplivom dnevne svetlobe direktno, ne da bi bili potrebni razven uslaljevanja in tenjenja posebni posežki, ali pa je slika slično kakor v negativnem postopku latentna, v plasti skrila ter jo moramo šele razviti. V prvo vrsto spadajo srebrnokloridni papirji, ki so igrali nekdaj v fotografiji zelo veliko vlogo, dočim so prišli v novejšem času skoraj popolnoma iz mode. Vzrokov za to jc dovolj: kopirali jc mogoče j !e pri dnevni svetlobi, ko je običajno najmanj časa na razpolago, delo jc zamudno, povečave je mogoče napraviti le potom povečanih negativov, kar ie zvezano z občutnimi stroški in kočljivim delom itd. Vse bolj udobno in hitrejše je delo s tako | zvanimi razvijalnimi papirji, ki nudijo možnost ko- piranja in povečavanja pri umetni svetlobi. Da razvijamo lahko latentno sliko v istem razvijalcu in ustaljujemo v istem ustaljevalcu kakor negativno tvorivo, pomenja prav tako važno prednost razvijalnih papirjev pred izkopirnimi papirji, ki zahtevajo pretežno razmeroma zelo drage lenjilne in ustaljevalne kopeli, da velike izbire v gradaciji, površinski strukturi in barvi razvijalnih papirjev nili ne omenjamo. Svelločutno plast razvijalnih papirjev tvori ali čisto klorovo ali čisto bromovo srebro, ali pa mešanica klorovega in bromovega srebra. Od razmerja, v kakršnem so doziranc navedene sestavne snovi, je odvisna občutljivost razvijalnih papirjev. Najmanjšo občutljivost imajo papirji, katerih svetločutna plast vsebuje samo klorovo srebro. Gradacija teli papirjev je briljantna ler so zaradi majhne občutljivosti uporabni lc za kopiranje. Razvijamo jih lahko pri svctlorumcni ali v primerni razdalji cclo pri navadni uniclni ali zastrti dnevni svetlobi. Občutljivejši so klornobromosrebrni papirji, ka-Icrih svetločutno plast tvori mešanica klorovega in bromovega srebrn. Čim več bromovega srebra je v navedeni kombinaciji, leni večja jc občutljivost teh papirjev ki jih uporabljamo zaradi bega lahko za kopiranje in povečevanje. Razvijamo jih pri rumeni lemnični svetilki. V običajnih razvijalcih nastane sliki v čisto črnem tonil, v posebnih razvijalcih v kombinaciji s podaljšano osvetlitvijo pa tudi v modročrnem, rjavkasločrnem, rjavem in rdečkaslorjavem Ionu z vsemi vmesnimi odtenki. Tudi za kemična tenjenja so zelo primerni, Gradacija Ich papirjev jc odlična ter ohranijo izmed vseli papirjev najbolje zlasti bogastvo v pol-lonih. Najbolj občutljivi so bromnosrebrni papirji, ki vsebujejo čislo bromovo srebro. Na to vrsto papirjev je mogoče kopirali le zelo goste in kontrastne negative, ker je pri redkejše kritih negativih zaradi visoke občutljivosti osvetlitev lako kratki da jo je zelo težko pravilno določiti. Od'ično uporabni pa «o za povečavanje Razvijamo jih pri ru- meni ali »vellordeči lemnični svetilki. Gradacija teh papirjih je mehka, (Dalje ) Naša drušlva Fotografski tečaj za začetnike je organiziral Foloklub Ljubljana, ki se bo pričel pod vodstvom izbranih strokovnjakov sredi novembra. Na j,ro-granui je teoretičen in praktičen pouk v temnici iu nn terenu s predavanji. Izleti, vajami v snemanju, razvijanju, iistaljevnnju, kopiranju, pnvcciivunjii. lenjenju itd. Predavatelji bodo temeljilo seznanili tečajnike tudi z raznimi vrstami ;iparutur, negativnega in pozitivnega tvoriva in z. vsemi drugimi fotografskimi pripomočki ter ustvarili tako solidno podlago za nadaljnjo Izobrazbo v le| otroki. Posebno zanimiva bodo skloptična predavanju, za kalem ima Foloklub firi|)ravljeiilli veliko diapozitivov in ! zanimivega gradiva. Tečaj Iki zaključila interna raz-I slava slik z. oceno In razdelitvijo nagrad. Tečaj bo enkrat tedensko v večernih tirali. Točnjiiiki-nečlniii prispevajo za stroške, porabljeno tvorivo, elektriko, čiščenje itd. mesečno 20 din, člani lil din. Pismene prijave je nasloviti na Kotoklub LJubljana, listine >e prijave pa so sprejemajo v kliiliovem lokalu (Levstikova ulica — za Mladiko) ob torkih in |iolkl*i zvečer od 20 dalje. Več skiopličnili fotografskih predavanj po de želi bo |iriredil ljubljanski Foloklub ter vabi vsa društva In ustanove, ki In se za takšno predavanje zanimala, da se prijavijo na naslov: Foloklub Ljubljana, Levstikova ulica (za Mladiko). Predaval bo g. Karlo Kocjančič, ki je Imel že lansko lelo ver. stičnih in zelo uspelih predavanj zanimive vsebine. Mednarodne razstave. 1.1 Second liidiun Inter-national Salon of Photogru|iliii: Ari, lloinbav. — I na naslov Iu prijavnice pošilja: N. N' Cooper, llou. na naslov iu prijavnice poišlja: N. N. Cooper, llou, Secretnry. Cumera IMctoriiilisI« of B(iinbay. 53 Nirol lioad, Ballard listate, Bomhuy, India do 15. januarja 1938. — 2.) II. Inleriiiitioiialer Pholo-Salon ! ris . Anlvvcrpen (Belgija). I slike. Prijavnimi 1 i; belga. Slike je poslati do 30. novembra 1987 ua naslov: Km. Borrenbergen, 286, Dnnibruggeslr., •Vnlvvorpon Prijavnice in prijavnim) pa na naslov: F Geeraerts, Brederode.slraut 22, Aiilvverpen (liel-gi(jue). Nedeljski šport Juniorsho lahhoaltelsko prvenstvo Ljubljana, 24. oktobra. Danes se jc vršilo na ljubljanskem Stadionu juniorsko lahkoatletsko prvenstvo za dravsko banovino, katerega so se udeležila moštva naslednjih klubov: SK Ilirija, ASK P.rimorje, SK Planina, vsi iz Ljubljane; SK Jugoslavija iz Celja in SK Elan iz Novega mesta. Tekmovanje kot tako je pokazalo, da imamo v naši juniorski gardi izborne lahkoatlete, ki bodo današnje seniorje, če bodo pridno trenirali ta šport, kmalu dosegli. Še več! Kakor hitro postanejo 6eniorji, bodo enakovredni njihovi nasledniki, ki bodo njihove rezultate še zboljšali. Z današnjimi juniorskimi rezultati smo na splošno prav lahko zadovoljni in bi bili gotovo še mnogo boljši, če bi 6e tekmovanje bolje odvijalo in se ne bi zavleklo v popolno temo. Organizacija današnjega tekmovanja je bila zopet — kakor žal večina naših tovrstnih prireditev — slaba. Tekmovanje samo se je pričelo s precejšnjo zamudo, poleg tega se je pa tako počasi odvijalo, da je moralo slehernega, še tako navdušenega prijatelja lahke atletike, odbiti. Tekmovanje in prireditev je bila v organizaciji zveze. Ta ima sicer dosti odbornikov, pa prav malo delavcev in vedno so eni in isti ljudje pri tekmovanjih. Krivdo za današnjo prireditev nosi zveza v toliko, v kolikor ni dovolj pripravila tekmova-lišča. Glavni krivec pa je seveda zopet naš nesrečni sodniški zbor, s katerim je že vsa zadnja leta velik križ. Skoraj noben sodnik, ki je bil delegiran za to tekmovanje, ni sodeloval in zato 60 morali vskočiti drugi, ki s>o slučajno prišli na današnje prvenstvo. Poleg tega pa bi morale fun-girati vsaj tri komisije istočasno in tekmovanje bi bilo najmanj eno uro preje končano. V bodoče bo treba ozir na atlete, ki tekmujejo v več panogah, odstraniti, ker bodo sicer vse naše lahkoat-letske prireditve šepale. Pa še nekaj ne smemo pozabiti ob tej priliki. Ze opetovano smo poudarjali in danes ponovno pribijemo, da je naših lah-koatletskih prireditev več ko preveč. Samo nekaj lahkoatletskih mitingov na leto in ti morajo biti dobro organizirani in potem bo tudi lahkoatletika ko ena najlepših športnih panog tudi pri nas zavzela ono mesto kakor drugod po svetu. Končno bi še pripomnili, da je SK Planina, na čigar prostoru se je vršilo današnje tekmovanje, radevolje dopustil vsem klubom in vsem atletom tekmovati, četudi je bilo med tekmujočimi več Sokolov. Rezultati so naslednji: Zapreke 60 m (predteki): L 1. Vider (Pl.) 10.2, 2. Lindtner (Pr.) 10,2, 3. Bratovž (Ilir.) 10.6. — II. 1. Vahtar (Pr.) 10,3, 2. Reber (Ilir.) 10,3, 3. Majerič (Jug. Celje) 10.6. Finale: 1. Reber (Ilir.) 10,8, 8 točk; 2. Vider (Plan.) 10,9, 5 točk; 3. Lindtner (Pr.) 11,1 3 točke; 4. Vahtar (Pr.) odstopil v teku; 5 .Bratovž (Ilir.) ni nastopil v finalu; 6. Majerič (Jug.) ni nastopil v finalu. Točke: Ilir. 8, Plan. 5, Prim. 3. Točke štejejo: I. mesto 8, II. mesto 5, III. mesto 3, IV. mesto 2, V. mesto 1. Krogla 5 kg: 1. Poljšak (Pr.) 13,10; 2. Ladko (Jug.) 13,06; 3. Merala (Plan.) 12,24; 4. Cigo (Ilir.) 12.12; 5. Vider (Plan.) 12.08. Točke: Prim. 8, Plan. 4, Jug. Celje 5, Ilirija 2, Skupaj Prim. 11, Ilir. 10, Plan. 9, Jug. Celje 5. Višina: 1. Bratovž (Ilir.) 165; 2. Polak (Prim.) 165; 3. Lebinger (Plan.) 165; 4. Poljšak (Prim.) 160; 5. Reber (Ilir.) 155. Točke: Ilir. 9, Prim. 7, Plan. 3. Skupaj: Ilir. 19, Prim. 18, Plan. 12, Jug. 5. Skok ob palici: 1. Bratovž (Ilir.) 302; 2. Košir (Plan.) 260; 3. Kokot (Jugosl.) 245; 4. Bajt (Plan.) 245; 5. Ladko (Jug.) 245. Točke: Ilir. 8, Plan. 7 in pol, Jug. 3 in pol. Skupaj: Ilir. 27, Plan. 19 in pol, Prim. 18, Jug 8 in pol. Met diska 1.5 kg: 1. Drenik (Plan.) 39,31; 2. Ladko (Jug.) 35,04; 3. King (Plan.) 33,27; 4. Polak (Prim.) 31,31; 5. Poljšak (Prim.) 31,11. Točke: Plan. 11, Jug. 5, Prim. 3. Skupaj: Plan. 30 in pol, Ilirija 27, Prim. 21, Jugosl. 13 in pol. 200 m finale: 1. Čičar (Ilir.) 24 1, 2. Poljšak (Prim.) 21,6; 3. Marko (Jug.) 25,10; 4. Vider (Plan.) 25,7; 5. Iglič (Ilir.). Točke: Ilir. 9, Prim. 5, Jugosl. 3, Plan. 2. Skupaj: Ilirija 36, Planina 32 in pol, Primorje 26, Jugoslavija 16 in pol. Kopje: 1. Drenik (Plan.) 44.60; 2. Podobnik (Prim.) 44,58; 3. Milan (N. m.) 44,00; 4. Gordon (Ilir.) 43,16; 5. Možina (Ilir.) 42,86. Točke: Plan. 8, Elan 3. Prim. 5, Ilir. 3. Skupaj: Planina 40 in pol, Ilirija 39, Primorje 31, Jugosl. 16 in pol, Elan 3. Daljina: 1. Reber (Ilir.) 6,36; 2. Drenik (Plan.) 5,59; 3. Polak (Prim.) 5,57; 4. Poljšak (Prim.) 5,52; 5. Dušan (Plan.) 5,48. Točke: Ilir. 8, Plan. 6, Prim. 5. Skupaj: lliriia 47, Planina 46 in pol, Primoirjc 36, Jugoslavija 16 in pol, Elan 3. Tek 100 m (predteki): I. 1. Čičar (Ilir.) 12 sek.; 2. Milan (N. m.) 12,1; 3. Jurca (Prim.) 12,2. — II. 1. Reber (Ilir.) 12 sek.; 2. Drenik (Plan.) 12,1; 3. Ladko (Jug. Celje) 12,5. Finale: 1. Čičar (Ilir.) 12,0; 2. Milan (N. m ) 12,1; 3. Reber (Ilir.) 12,1; 4. Drenik (Plan.) 12,2; 5, Jurca (Prim.). Točke: Ilir. 11, Plan. 2, Elan 5, Prim. 1. Skupaj: Ilirija 58, Planina 48 in pol, Primorje 37, Jugoslavija 16 in pol, Elan 8. Troskok: 1. Bratovž (Ilir.) 11,83; 2. Lozar (Plan.) 11,59; 3. Poljšak (Prim.) 11,57; 4, Polak (Prim.); 5. Dušan (Plan.) 11,07. Točke: Ilirija 8, Plan. 6, Prim. 5. Skupaj: Ilirija 66, Plan. 54 in pol, Primorje 42, Jugosl. 16 in pol, Elan 8. 100 m: 1. Kotnik (Ilir.) 2:38,8; 2. Zmago (Plan.) 2:43.1; 3. Ivo (Ilir.) 2:47,3; 4. Lampič (Prim.) 3:00.5; 5. Kien (Prim.) 3:03,0. Točke: Ilir. 11, Plan. 5, Prim. 3. Skupaj: Ilirija 77, Planina 59 in pol, Primorje 45, Jugosl. 16 in pol, Elan 8. 4 X 100 m: 1. Primorje 49,6; 2. Ilirija 49,7; 3. Planina 50,2. Točke: Prim. 16, Ilir. 10, Plan. 6. Brez meta kladiva je končno stanje prvenstva: 1. Ilirija 87 točk; 2. Planina 65 in pol točk; 3. Primorje 61 točk; 4. Jugoslavija 16 in pol točk; 5. Elan 8 točk. I rezultatom 3:0, Biisk pa je »premandral« Concor-dijo s 0:0 V prvenstveni tabeli še vedno krepko vodi I3SK, ki ima po vsem videzu največ izgledov, da si končno ponovno osvoji državno prvenstvo. Zu njim prav krepko pritiska Hašk, ki se mu zn pete obeša Hajduk. »Veliki favorit« Gradjanski je počepnil kar na peto mesto. »Ozadje« tvorijo Bask, Ljubljana, Concordija in Jedinstvo in ga bodo tudi nujbrž tvorili prav do konca tega prvenstva. Do prihodnje nedelje je stanje v tabeli naslednje (številke pomenijo: igral, zmagal, neodločeno, izgubil, dal golov, dobil golov, dobljene točke in izgubljene točke): Jugoslavija : Ljubljana 3 :0 Nesrečen in nezasluien poraz naše enaistorice Belgrad, 24 oktobra, m. Moštvo SK Ljubljane je snoči prišlo v Belgrad z večernim brzovlakom. Ob prihodu ni bilo nikogar od Jugoslavije na postaji, pa ludi tekom današnega dne ni smatral nihče za potrebno, da pozdravi goste iz Slovenije. SK Ljubljana je imela še ob prihodu smolo. Med potjo je zbolel Bertoncelj II. Imel je močne bolečine v želodcu, ki so ga onesposobile za igro. Noč je sicer prespal dobro, toda bil je tako izčrpan, da 111 mogel nastopiti. Ljubljana je nastopila na današnji tekmi v naslednji postavi: Nemec, Hassl, Žitnik II, Slapar, Pupo, Bonceij, Janežič, Bertoncelj, Jež, Žitnik, Lah. To moštvo je nastopilo proti Jugoslaviji, ki je bila v najboljši postavi, katera je preteklo nedeljo premagalo Jedinstvo s 3:0. Kai naj rečemo o današnji igri, kdo je kriv poraza? Težko je odgovoriti na ta vprašanja, mirno pa lahko trdimo, da je bil poraza kriv napad, nc pa obramba. Obramba je danes zdržala veliko borbo in prestala težko preizkušnjo. Izdržala je do 21. minute drugega polčasa brez gola. Šele potem so zaporedoma padli trije goli, za katere ne moremo kriviti vratarja, ki je branit odlično in brez napak. Tudi Pupo, ki je zakrivil dva kota, iz katerih sta padla prvi in drugi gol, ni temu kriv. Ne moremo mu očitali prav za prav, da je on poslal žogo v kot, ker je bil bolj kriv veler kakor pa on. Če bi hoteli iskati in najti vzroke za današnji veliki poraz, bi jih morali iskati samo v napadu, ki je bil brez moči in silno okoren. V trenutkih je lepo napadal, toda tedaj, ko je občinstvo pričakovalo, da bo zabil naš napad gol, se je zgodilo ravno obratno. Gol so dali z naglim prodorom nasproti Ljubljančanom, kar je dalo domačinom velik polet in so 6pretno izkoristili nervoz-nost naše enaistorice ter kmalu zabili še dva gola. Igra je potekla v lahni premoči Jugoslavije, zlasti v drugem polčasu, ko je igrala z vetrom. Obramba Ljubljane je dela izvrstno igro, zlasti pa vratar, ki je bil najboljši mož na terenu sploh, in pa oba branilca. Krilska vrsta je izpolnila svojo dolžnost, medtem ko se o napadu ne more trditi, da je lam vlada! red. Manjkal je vodja, ki bi napad znal povezati v pravilno napadalno črto. Manjkalo je poleta in elastičnosti, manjkalo je borbenosti in končnih potez, ki prinesejo gol. Čeprav napad Ljubljane ni pokazal kombinatorne igre, je vendar izvedel par lepih potez, ki pa so se na splošno razočarale končale v outu. Napad Ljubljane se mora zavedali, da brez golov m zmage . . . Obramba ne more prevzeli vsega bremena na svoje rame, kajti nemogoče je vzdržati 90 minut v ognju. Neobhodno je potrebno napad SK Ljubljane spremeniti, vanj je treba postaviti dva igralca borbena in odločna, ki se znata boriti do skrajnosti in dajati gole. Le na ta način se bo Ljubljana povzpela med prve na prvenstveni tabeli. Škoda, da naša enajstorica, ki razpolaga z izvrstnimi močmi in ki igra lep nogomet, ne more naprej le zato, ker ji manjka morda samo en dober igralec, ki bi vnesel v napad borbenost in polet in ki bi ga zbudil iz njegovega sedanjega letargičnega spanja. Vodstvo SK Ljubljane se mora z.astran tega pobrigati, kajti le na ta način bo šla SK Ljubljana po poti uspehov naprej. Kratek potek igre: Prvi polčas je Ljubljana igrala z vetrom. Igra ,2 ie razvijala enakopravno, BSK 0 5 0 1 18 7 10 2 Hašk 0 4 1 1 14 8 9 3 Hajduk 8 3 2 1 13 8 8 4 Jugoslavija 6 3 0 3 8 5 0 6 Gradjanski 6 2 2 2 10 10 6 0 Slavija (Sarajevo) 6 3 0 3 6 8 6 6 Bask 0 2 0 4 10 8 4 8 Ljubljana 6 1 2 3 0 13 4 8 Concordija 6 2 0 4 9 21 4 8 Jedinstvo 0 1 1 4 1 13 3 9 vendar je Jugoslavija pogosteje streljala na gol, katerega je izvrstno branil mladi vratar Ljubljane. Pri tem ga je odlično podpirala obramba. V drugem polčasu je igrala Ljubljana proti vetru. Premoč Jugoslavije je bila občutna in je izražena v treh golih, ki so padli v 21., 29. in 38. minuti. Tekmo je gledalo kakih 4500 oseb. Sodil je Dukič iz Sarajeva. , , Rezultat nc odgovarja poteku na terenu io |e Jugoslavija sicer zmago zaslužila, vendar pa bi morala biti razlika največ en gol. Bask: Concordia 6:0(3:0) Pred gornjo tekmo sta odigrali omenjeni moštvi predtekmo. Concordia je bila zelo slab nasprotnik. Vsekakor je bil njen najslabši mož vratar, po katerega krivdi so padli kar štirje goli. Pa tudi ostalo moštvo ne zasluži prav nobene pohvale. •Jr Zagreb, 24. oktobra, b. Danes popoldne ob 6 bi moral predavati na ljudskem vseučilišču doktor Tomašič, ki je sicer levičarsko usmerjen. Na predavanje pa je prišlo nad 100 desničarsko usmerjenih akademikov, ki so ga obsipali z jajci, tako da se predavanje ni moglo vršiti. Sarajevo: 24. oktobra, b. Hašk : Slavija 2 : 0. Split: 24. oktobra, b. Hajduk : Jedinstvo 2 : 0. Belgrad: 24. oktobra, b. Bask : Concordia 6 : 0. Belgrad: 24. oktobra, b. Jugoslavija : Ljublja- 113 Zagreb: 24. oktobra, b. BSK : Gradjanski 3 : 0. Stanje po današnjih tekmah v ligi Danes je bilo spet živahno v državnem prvenstvu. Na vseli toriščih so se krepko spoprijeli naši najboljši klubi. Nekateri so dobili točke in se pomaknili na lestvici više, drugi pa so jih izgubili ter ohranili svojo pozicijo ali pa zdrknili niže. V vseh tekmah je padlo skupno 18 golov, od tega so jih zmagovalci zabili kar 17, premaganci pa so z,a valovili mrežo samo enkrat. Največje zanimanje je bilo seveda uprto v Zagreb, kjer sta se spopadla dva najresnejša kandidata zu naslov državnega prvaka, BSK in Gradjanski. BSK je vrnil letos milo za drago Gradjnnskemu na njegovem lastnem terenu — milo za drago, ker ga je bil v pratekli sezoni Gradjanski porazil sredi Belgrada s 4:0. BSK je danes zmagal s 4:1. V Splitu je Hajduk porazil belgrajsko Jedinstvo s pičlim 2:0. Pričakovati je bilo, da bo Jedinstvo na vročili dalmatinskih tleh doletela katastrofa. Zgodilo pa se ni nič podobnega Hašk je romal v Seher-grad, v vročekrvno Sarajevo. Nihče ni jiričnkovnl. da bo zmagal, saj je doslej lam redno izgubljal. Toda Hašk je >počesak Slavijo kar z 2:0 V Belgradu sta pomerila svoje moči s prestolniškimi silami dva gosta. Concordija in Ljubljana. Dobro sta bila »pogoščena«: zabila nista nobenega gola, odnesla pa sta jih kar devet v potnih kovčegih. Concordia si je naprtila dve tretjini težo, Ljubljana pa eno. Jugoslavija je porazila Ljubljano s stereotipnim Od nedelje do nedelje postaja državno prvenstvo zanimivejše in bolj zamotano, vsaj v sredi in proti koncu tabele Na vrhu pa se že odločata počasi dva glavna pretendenta za prvaka, BSK in Hašk. — Bomo videli, kaj nam bo prinesel 31. oktober. — Ljubljana igra z Baskom doma! Prvenstvo I. razreda SK JADRAN : SK MARS 2:2 2SK HERMES : SK SVOBODA 1 :1 | SK REKA : SK BRATSTVO 2 : 1 Ferersvaroš : Rim 5 : 4 (3 : 4). Rim, 24. oktobra, b. Ferencvaroš je danes zmagal v Rimu in si s tem pridobil srednjeevropski pokal. Nemčija : Norveška 3 : 0. Berlin, 24. oktobra, b. Domače moštvo ie bilo boljše. Tekma se je vršila v stadionu pred 250.000 gledalci. Igra je bila živahna in zanimiva. Anglija : Irska 5 : 1 (2 : C). Praga : Dunaj 1 : 0 (1 :0 ). Dunaj: Gol za praško moštvo je dal v 22. minuti Czeh. V drugem polčasu so Dunajčani za-slreljali 11-metrovko. Mariborski spori Maribor, 24. oktobra. ISSK Maribora : SK Rapid 2 i 0 (1 s 0). Predlekma rez. Rapid : rez Maribor 5 : 0 (2 : 0). Mladina Železničarja : mladina Maribora 5 : 1. V Čakovcu je zmagal Železničar tamkajšnjega Gradjaniskcga 6 : 1 (3 : 0). V Murski Soboti je gostoval Čakovečki SK in proti domačim odnesel neodločen izid 3 : 3. V prvem polčasu so Muraši že vodili 3 : 1. Sodil je znani nogometni sodnik dr. Planinšek iz Kozjega. Celjski šport Celje, 21. oktobra. SK Celje : SK Olimp 2 : 0. Atletiki : SK Urnslnik 4 : 4. Zborovanje Kmečke zveze Maribor, 24. oktobra. Kmečka zveza za oba mariborska okraja, levi in desni dravski breg, je imela danes svoje zborovanje v banovinski vinarski in sadjarski šoli, ki je bilo sijajno obiskano. Udeležili so se ga delegati in člani vseh krajevnih organizacij. O načelnih in praktičnih zadevah sta poročala min. v p. Ivan Vesenjak in pa centralni tajnik iz Ljubljane. Podrobno poročilo o delovanju odbora je podal HRIPO in prehlad lahko preprečimo z = Original = M) „AFLUKIN" originalnimi hinln pHulomi od »Amsterdamsche Chininelabiiek" Oglas reg. pod S. br. 4879/36 Spindler. Organizacija je v okraju Maribor levi breg v celoti izvedena ter zelo lepo uspela. V okraju Maribor desni breg so končane že vse predpriprave za celotno izvedbo te stanovska organizacije našega kmeta. Ljubljanska kronika Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo priredila na 6vo;em VIII. prosvetnem večeru v torek, 26. t. m., ob'8 zvečer 6kioptično predavanje »Cerkve na Kranjskem«. Predava msgr. Viktor Stcska. — Predprodaja sedežev po 3 in stojišč po 2 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Ljubljanski klub. V torek, dne 26. oktobra t. I. ob 7.30 zvečer bo predava' v Liubljanskem klubu g. univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar o predmetu »Dolar in svoboda v Ameriki«. Gospod predavatelj si je izbral za ta večer izredno zanimiv in aktualen predmet, tako da bo predavanie gotovo poseben užitek. Na predavanje so povabljeni razen članov kluba tudi po njih vpeljani gostje. Tramvaj ga je podrl Ljubljana, 24. okf. Nocoj nekaj minut po 0. uri je tramvaj na Viču pri naselbini »Stan in dom« podrl na tla 32-lctnega brezposelnega delavca Rejca Marjana, sta-nujočega na Cesti na Brdo 5. Rejc je dobil pri tem izredno nevarne poškodbe na glavi in ie v resni smrtni nevarnosti. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Mariborski drobiž Maribor, 24. oktobra. Smrt uglednega mariborskega gostilničarja in mesarja. Danes zjutraj ob osmih je na Aleksandrovi cesti št. 40 umrl znani in priljubljeni gostilničar in mesar g. Ljudevit Vlahovič v 64. letu starosti. Pokojnik se je rodil v Klanjcu v hrvatskem Zagorju 1 .1873. V naše kraje je prispel 1. 1904 in se najprej nascld v Studencih, kier si ie ustanovil priznano gostilno in mesarijo. Po prevratu pa se je preselil v Maribor, ter na Aleksandrovi cesti 40 prevzel vsem Mariborčanom in številnim tujcem znano gostilno ler jo dvignil na zavidljivo višino. S pametnim gospodarjenjem ter z veliko marljivostjo ter vztrajnostjo si ie pridobil lepo premoženje ter 1. 1926 sezidal na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste lepo stavbo, ki je temu delu mesta v okras. Poročen je z. gospo Julijano, rodom iz Sv. Petra pri Mariboru, ki jo zaradi njene dobrote poznajo mnogi nekdanji in sedanji slovenski revni dijaki ter drugi reveži, ki so pri njej vedno našli podporo v sili. Razen užaloščene soproge zapušča pokojnik 3 hčerke, Marico, ki je poročena z upravnikom carinarnice v Koprivnici, Lierko, poroč. s podpolkovnikom kraljeve garde Bojičem, Darinko, poroč. s primarijem dr. Drnovškom, in sina Ljude-rila, ki vodi domačo mesarsko obrt. Pogreb pokojnika bo v torek ob štirih popoldne 6 kapele na frančiškansko pokopališče. Naj mu sveti večna luč, preostalim naše globoko sožalje! Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v našem listu Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v L ubijem naznanja, da jc umrl njen uradni slugu, gospod Martin Musar Zvestega uslužbenca ohrani Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani trajno v lepem spominu. Sorodnikom, prijateljem in znnncem naznanjamo lužno vest, da so po dolgem in lnnkepolnem trpljenju danes izdihnili svojo blago dušo v 76. letu starosti našu dobra teta Marija Pire tvorničarka in posestni ca Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, dne 25. oktobra 193", ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Lipnici nn farno pokopališče v Kropi. Prosimo za tiho sožalje. V Lipnici, Celju, Kropi in Mariboru, dne 23. oktobra 193?. Zalu oči ostali Brez posebnega obvostila.