CFLTE. 18. MA.T/\ lfl78 — STFVTTKA 19 — LETO XXXTI — CEVA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Danes predvsem nekaj kadrovskih novosti. S prihodom v nove prostore smo se tudi številčno okrepili. Čez nekaj dni bo pričel z delom v našem uredništvu kot novinar Mitja Umnik, ki je sicer bolj znan poslušalcem RC kot radijski napovedovalec. To številko je tehnično pripravil novi tehnični urednik Franjo Bogadi, zaradi od- hoda naše dolgoletne zveste sodelavke Danice Frece v pokoj, pa je male oglase in radijske čestitke prevzela Majda Burdian. Iz Zahodnega Berlina se je vrnil Jure Krašovec, iz Kitajske pa naš sodelavec Ernest Rečnik, oba bosta za naš list pripravila serijo zanimivih zapisov. MILAN SENIČAR Tudi minula sobota ni minila brez delovne akcije na Šmiglovi zidanici. Tokrat so se na njej zbrali delavci upravne skup- ščine občine Žalec ter občinskih družbenopolitičnih organiza cij. Urejali so gozdne poti, čistili okolje zidanice ter okopali bližnji vinograd. Kljub dežju pa so vztrajali ter opravili leč kot so prvotno Imeli v načrtu. SIcer pa je sedaj v glavnem že vse nared za sobotno osrednjo proslavo. J. V. — T. T. SREČANJE PRI RAHNETU SLAVJE BATALJONA OBUDILI SO SPOMINE Kmetija Rahne na šennbri- cu pri Velenju, tik katere je ob gozdiču spomeaiik petim padlim borcem te slavne par- tizanske enote, je bila v ne- deljo eno samo mravljišče spominov, prisrčnega roko. vanja in veselih, radostnih obrazov: zbralo se je okoli sto nekdanjih borcev, ki jim je drugovalo tudi okoli tisoč domačinov, s katerimi so skupaj obudili spomine na slavne dni. Borci III. bataljona VDV brigade so bili še posebej navdušeni nad pestrim in bo- gatim programom, ki ga je nadvse pozorno izoblikovala kulturniška skupina osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Ko- novega skupaj z ženskim pev- skim zborom ter tamburaši, velenjski teritorialci pa so ob programu izvedli vojaško vajo. Borbeno pot enote, ki je v narodnoosvobodilnem bo- ju odigrala veliko vlogo, je orisal predsednik odbora ba- taljona F. Marošek, o bata- ljonu pa je spregovoril tudi nekdanji borec, rezervni pol- kovnik ZDRAVKO GOME-, ZELJ-JANEZ, vse prisotne pa je v imenu krajevne skupno- sti pozdravil njen predsed- nik. Po mnenju samih borcev bataljona, ki so se še dolgo v popoldan zadržali na pri- jateljskem srečanju, polnem spominov pa tudi zelo plod- nem, saj je odbor bataljona zbral precejšnje število zgo- dovinskega materiala, zlasti slikovnega in posnel mnogo pričevanj tudi na magneto- fonski trak, je bilo to srečar nje gotovo eno najbolje pri- pravljenih. Borci enote, pri- šli so iz vse Slovenije, so za izredno organizacijo zelo hvaležni krajevni skupnosti Konovo in ZZB NOV. Povemo naj še, da je bila ob tej priliki na kmetiji pri Rahnetu razstavljena tudi stalna zbirka zgodovinskih pričevanj bataljona, ki je si- cer v velenjskem gradu. Sklenimo naš zapis z ugo- tovitvijo, da si tako orgar niziranih srečanj, pomemb- nih tudi za naše zgodovino- pisje, še želimo. M. STRAŠEK MS ZKS CELJE: ODLIKOVANJE Preteklo soboto je sekre- tar Medobčinskega sveta ZKS Celje, tovariš Janes Zahrastnik, izročil Zvezi lovakih družin Celje odli- kovanje predsednika re- publike Tita Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Oblikovanje je bilo izro- čeno na Skupščini Lov- ske zveze Celje za njene velike uspehe in ustvarjal- no delo pri gojitvi divjadi, varstvu okolja pri podruž- bljanju lovstva in pri kre- pitvi SLO in družbene sa- mozaščite. V imenu Lo-vske zveze je odlikovanje spre- jel predsednik Skupščine tovariš Zvone Vidic. RC: NOVA FREKVENCA NA UKV Vse poslušalce Radia Celje obveščamo, da smo spreme- nili frekvenco našega oddaj- nika na ultra kratkih valo- vih. Do danes ste nas poleg srednjega vala lahko poslušali v okolici Celja tudi na frek- venci 97 mega hercev, to frekvenco pa smo spremenili na 100.9 mega herca. Torej vsi tisti, ki ste nas poslušali na ultra kratkih valovih, bo- ste morali skalo na radijskih sprejemnikih naravnati na 100.9 mega herca. Sprememba frekvence je v skladu z mednarodno delitvi- jo frekvenc oddajanja radij- skih postaj in skladna z do- govorjenimi smernicami raz- voja lokalnih radijskih po- staj v Sloveniji. SEDEM TISOČ UDELEŽENCEV Za sobotno osrednjo proslavo v počastitev 40 letnice prve konference Komunistične par- tije Slovenije je takorekoč že vse nared. Proslava se bo pri- čela točno ob deseti uri, ko bo pohodna enota mladincev zasavskih občin in Žalčanov prinesla plamenico s Cebin, kjer je bil ustanovni kongres KPS. Po pozdravnem govoru predsednika pripravljalnega odbora bo imel osrednji go- vor sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. V kultur- nem programu bodo sodelova- li člani OO ZSMS Prebold, učenci osnovne šole Vransko, mladinci šempeterskega SIP, godba na pihala iz Liboj tei združeni pevski zbori občine Žalec. Zgodovinski objekt, Šmiglovo zidanico, bo zatem predal v upravljanje mladim iz občine ter občinski kul- turni skupnosti predvidoma EDVARD KARDELJ, ki je bil tudi udeleženec prve konfe- rence KPS. Na osrednji pro- slavi bodo tudi udeleženci pr- ve konference, med njimi EDVARD IN PEPCA KAR- DELJ, FRANC LESKOSEK LUKA, ANDREJ STEGNAR, poleg njih pa še STANE DO- LANC, SERGEJ KRAIGHER, FRANCE POPIT in mnogi drugi predstavniki našega družbenopolitičnega življenja. Sicer pa v Žalcu menijo, da bo na proslavi okrog 7000 ude- ležencev iz občine, sosednjih občin, revirjev ter delegacije iz vse Slovenije. Naj zapišemo še to, da do- stop z avtomobili ne bo mo- žen prav do mesta osrednje proslave, pač pa bodo parki- rišča uredili v Grajski vasi, od koder je do zidanice še okrog 20 minut hoje. Približ- no pol ure pa potrebujete, če se na proslavo napotite peš iz Prebolda, lahko pa si star- tno mesto izberete tudi v Ta- boru. Po končani proslavi bo na Smiglovi zidanici še veselo tovariško srečanje z igranjem godbe na pihala, v hotelu v Preboldu pa bodo popoldne podelili plakete in značke Šmiglove zidanice. Pa še to. Celotno proslavo bo neposredno prenašal Ra- dio Celje, v naš prenos pa se bo vključil tudi prvi pro- gram ljubljanskega radia. JANEZ VEDENIK Na skici so označena parkirišča za avt«miobile (P). Od tam je do šmiglove zidanice le še 20 minut hoje. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 19 — 18. mai 1978 SREBRNI ZNAK ZSSi V CELJU PODELILI 28 ODLIČIJ v petek je bila v salonu gostišča Ribič v Celju manj- ša slovesnost, na kateri so podelili petindvajsetim posa- me2aiikom in trem osnovnim organizacijam sindikata sre- brna odličja ZSS. Na sveča- nosti je govoril Stane Mele, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Celju in poudaril, da sovpada pode- litev priznanj s pomembnimi dogajanji v naši družbi in s številnimi nalogami, ki čaka- jo prav vse delavce. Med nji. ml je Stane Mele izpostavil tudi naloge, ki stoje prav pred sindikalno organizacijo. Dejal je, da potrebujejo v sindikatih mnogo predanih ljudi in aktivistov, da bodo lahko uresničili zastavljene cilje in da bodo obenem zna- li izmed množice samouprav- nih interesov izluščiti vse ti- ste, ki so tudi širši družbeni interesi. Stane Mele je nato predal »Srebrne značke ZSS« naj. bolj zaslužnim aktivistom in osnovnim organizacijam sin- dikata. Tako so srebrna od- ličja sindikata prejeli: Majda Ambrož, Dušan Jug, Avgust Urlep, Hugo Ogrinc, Janez Paul, Nikolaj Pikel, Martin Pečnik, Edvard Stepišnik, Stane Gorjup, Vladislav Ada- mič, Rafko Gregorc, Anton Arčan, Vilctor Domjanič, An. ton Krašovec, Rudolf Rovan, Stanko Lipičnik, Anton Mo- toh, Danica Koželj, Ervin Dragajner, Božo Les, Valči Pipan, Alfred Solak, Peter Kixšterle, Venčeslav Zalezina in Edvard Podpečan. Srebr- ni znak ZSS pa so prejele ; tudi tri osnovne organizacije j sindikata in sicer iz Osrednje ; knjižnice v Celju, Osnovne I šole Ivana Kovačiča-Efenke I in osnovna organizacija sindi. } kata iz tozda Vzdrževanje v štoi*ski železarni. DS, DM CELJE: MLADI !N MAJ Utrip i>osp>ešene aktivnosti irdadih po posameznih osnov- nih organizacijah ZSMS da- je čutiti in vedeti, da je me- sec maj zares mesec mla- dosti. Mladi v celjski občini se Se posebej skrbno pripravlja- jo na osrednjo prireditev Dneva mladosti, ki bo na predvečer 25. maja v hali Go- lovec. Ob tej priložnosti bo v vrste ZSMS sprejetih ok- rog 1000 pionirjev is celisMh osnovnih šol. Istega dne dopoldne, torej 24. maja, pa bo v prostorih Narodnega doma v Celju vo- lilno-programska konferenca občinske konference ZSMS. MP OBISK IZ KOROŠKE Na povabilo občinske kon- ference ZSMS Žalec in klu- ba študentov so v soboto obi- skali žalsko občino predstav- niki koroških Slovencev in to tajnik narodnega sveta koroških Slovencev Feliks VVara&ch, vodja slovenskega informativnega dokumenta- cijskega centra v Celovcu Pe- ter Wieser in član sveta Si- mon Falke. Po ogledu Žal. ca je bil v mali dvorani ga- silskega doma v Preboldu razgovor s predstavniki druž- benopolitičnih organizacij ob- čine ter mladirni. Govorili so o problemih Slovencev na Koroškem, o možnostih za še tesnejše sodelovanje, ob koncu pa so sklenili, da se bodo na p>odobnih razgoTO- rih še srečali. T. TAVČAR OBMOČJE ZA Rmm PRESKRBO JUTRI PODPIS DRUŽBENEGA DOGOVORA Priprave na sprejem m potlpis območnega druž- benega dogovora o organi- zirani proizvodnji in pre- skrbi prebivalcev vseh os- mih občin celjske regije so končane. Tako bo jut- ri, v petek, 19. t. m. ob devetih dopoldne, podpis dogovora, ki utemeljuje načela in politiko pcreskr- be prebivalcev celjskega območja s kmetijsko pre- hrambenimi izdelki. Gre torej za dogovor, ki posega v dejavnost posebnega družbenega pomena. Os- novni cilj podpi^nikcv dru- žbenega dogovora, to pa so vse občinske skupščine celjskega območia, občin- ske konference svet<;-v po- trošnikov, občinske konfe- rence SZDL. sind''kati, poslovne banke, mediob- činski odbor Gospcidarske zbornice Slovenije, skup- nosti , organizacije združe- nega dela, katerih pred- met posloa^ania je nroiz- vodjija, predelava kmetij- sko prehrambenih proiz- vodov, zatem kmetijske zadruge pa tudi or.frainiza- cije združenega dela, ki upravljajo z živilskimi tr- gi, je zagoto^.nti dolgoroč- no, stabilno in kontinu- irano nreskrbo prebival- cev občin pod-oisn-c s kme- ti isko prehrambenimi pro- izvod-] ter preskrbo zdrav- strenih us+anov. Šolskih restavraoi i. v^goino vax- stvenih u^.nrov' in drui^ih ustanov dr"^V"n<>«-a pta.n- darda. Zato ni naključje, da družbeni dogxDvor natanko opredeljuje tudi pravice in obveznosti udeležencev dogovora pri uresničevanj:] vseh nalog. MB PIŠE IVAN SENICAR DOGOVARJANJE V HAVANI V Havani na Kubi se te diu sestaja koordinacijski biro neuvrščenih dežel. Nabralo se je vprašanj, proble mov, predlogov in nujnih zadev za bogat dnevni red. Zato bodo tej seji ob njenem koncu prisostvovali tudi zunanji ministri držav — članic biroja. Znano je, da so šefi držav in vlad neuvrščenih de- žel na svoji 5. konferenci v Oolombu, Sri Lanka, od 16. do 19. avgusta 1976. leta, izvolili svoj koordinacijski organ, ki naj skrbi za urejeno in uspešno sodelovanje med članicami med dvema konferencama. Po dolgih diskusijah so takrat izvolili 2o-članski kotjrdinacijski biro, in sicer 12 članic iz Afrike, 8 iz Azije, 4 iz La- tinske Amerike in 1 iz Evrope. Ta biro je doslej opra- vil koristno in iK)membno delo, pred tem se je sestal v Nev? Delhiju, v začetku tega meseca pa je bila načr- tovana seja v Afganistanu, pa je bila zaradi pi*evrata tam prestavljena v Havano. Dnevni red v Ha\'am obsega vrsto žgočih proble- mov, pomembnih tako za neuvržčene kot tudi za ves .svet. To so predvsem: — priprave za posebno zasedanje generalne skup ščine OZN o razoroževanju. Neuvrščene dežele ugo- tavljajo, da se tisti, ki imajo atomsko orožje, nenehno oborožujejo, hkrati pa silijo vse ostale naj se raz- orožujejo na področju neatomskega in konvencionalne ga orožja. Neuvrščene dežele zahtevajo splošno razoro- žitev, saj se za orožje porabi vsako minuto en milijon dolarjev, nevarnost spopadov pa je pri taki oprem- ljenosti tudi vsak dan večja; — dosedanje sodelovanje neuviščcnih dežel, pred- vsem pa na 32. rednem zasedanju generalne skupščine OZN in na 9. izrednem zasedanju o Namibiji; — sedanje stanje v svetu, ki je vse prej kot rož- nato: razgorevajo se nemiri na Bližniem vzhodu, v Pa- lestini in v Libanonu; na jugu Afrike, v Zahodni Sahari, med Vietnamom in Kampučijo in še diiigod Najbrž bi bilo prav, da bi v koordinacijskem biroju spregovorili tudi o tem, kako naj neuvrščene dežele rešujejo medsebojna nesoglasja in spore ter skrbe za svojo delovno enotnost; — ostanejo še vprašanja U7elja.vijanja novega eko- nomskega reda v svetu, od katerega si vsi obetamo sta- bilnejši mir in boljše življenje tudi za tiste milijone, ki danes še stradajo v svetu. — poleg tega bo koordinacijski biro razpravljal še o pripravah na sestanek zunanjih ministrov vseh ne- uvrščenih dežel, ki bo julija letos v Beogradu, in o t), konferenci na vrhu, ki bo avgusta 1979, leta v Ha vani. V Havani se dogovarjajo vsi člani koordinacijskega biroja, prisostvujejo pa temu tudi mnogi opazovalci. Članice biroja so: Alžirija, Angola, Afganistan, Bocvana. Cad, Kuba, Gvineja, Gvajana, Indija Indonezija, Irak, Jamajka, Liberija, Niger, Nigerija, Peru, PLO, Sri Lanka, Sudan, Sirija, Tanzanija, Vietnam. Zambija, Zai- re in Jugoslavija. Naša delegacija, ki jo vodi Miloš Minič, aktivno sodeluje v delu biroja, srečanju v Havani pa je ponu dda vrsto predlogov In dokumentov za reševanje neka- terih omejenih vprašanj. SLOVENSKI NOVINARJI SODELOVAL JE ČLAN NI iN RC Ob koncu minulega tedna je na obisk zdomcem v Za hodnem Berlinu odšla skupi- na slovenskih novinarjev, ki je v soboto priredila skupaj ansamblom Toneta Žagarja ustni časopis in tovariškc srečanje z rojaki na tujem. Časnikarji iz Slovenije so bdi gostje Slovenske katoliš- ke skupnosti v Berlinu, ki v okviru škofijske institucije uživa številne dobrine, po- membne za srečevanje in so- žitje Slovencev v tem mestu. Poleg tega, da so &i ob gostoljubnosti slovenskih dru- žin (gledali Berlin, so novi- narji obiskali Jugoslovanski dom za izkoriščanje prostega časa, ki deluje v okviru sin- dikalne organizacije »Arbei- ter WohLfahrt«. Ta organiza- cija združuje okoli 30.000 v Zahodnem Berlinu živečih Ju- goslovanov, ki pa se po naci- onalnostih, tako kot Slovenci, še posebej organizirajo. V okviru teh organizacij deluje- jo različne sekcije za najraz- ličnejše interese, od kultur nih, športnih izobraževalnih, socialnih in drugih. Zanimivo je predvsem, da je v Zahod- nem BerUnu zelo veliko štu- dirajočih Jugoslovanov, ki pridobivajo svoje 23ianje v posebnih dopisnih šolah, ki so jih organizirali delavska umverza iz Beograda ;n Ljub- ljane. Slovencev je v Ziihodnem Berlinu okoli 1.500, od kate- rih se dobra p>olovica udele- žuje najrazličnejših dejavno- sti slovenske skupnosti. Slo- venci imajo svoj klubski pro- stor, svojo klubsko kuhinjo, na razpolago pa imajo tudi večjo dvorano. časnikarji so bili tudi na sprejemu pri vojaški misiji SFRJ v Berlinu, kjer so se seznanili z dejavnosti te di- plomatske institucije v mes- tu, ki ima izjemen državno- pravni status in kjer živi ve- liko Jugoslovanov. V Berlinu so Jugoslovani takoj za Tur- ki druga največja zdomska skupina Pri vseh teh razgovorih so sodelovah tudi predstavniki zdomcev, ki so časnikarjem FKjvedali tudi vse kar jih te- ži, česar si od domovine in v domovini želijo, kakšni so njihovi načrti za prihodnje, kakšna je usoda druge in po- rajajoče se tretje generacije zdomcev. Problemi, ki tarejo naše ro- jake na tujem, so v bistvu lahko režljivi, vsaj večjidel. Domovina bi morala zdomce bolj oskrbeti z informacijami. JURE KRASOVEC STANE MELE »Približno petnajst dni šele opravljam dolžnost predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Celju, pa že vidim, da me tu čaka ogromno dela,« mi je ob koncu najinega pogovora dejal Stane Mele. Se pred tem pa so mu spomini za- šli v srednjo šolo v Ma- riboru, kjer je pričel ak. tivno delati na družbeno- političnem področju. V ta- kratni Zvezi mladine. Kas- neje je bil aktiven v Ljub- ljani, kjer je študiral na biotehniški fakulteti. Pred- vsem v raznih študentskih forumih. »Pravo« delo pa se je pričelo potem, ko se je zaposlil v celjskem Merxu. Aktivno delo v njegovi delovni organiza. ciji se je kmalu razširilo tudi v raznih občinskih forumih. Tako je bil na primer predsednik komi- sije za idejnopolitična vprašanja pri OK ZKS, bil je delegat v družbeno- političnem zboru celjske občinske skupščine, sicer pa bi bilo težko našteti vse njegove funkcije. Stane Mele z zadovolj- stvom ugotavlja, da že dalj časa beležimo kvali- tetne premike. Predvsem v celjskem gos7X)darstvu ter seveda na družbenopo. Uličnem področju. Ne- dvomno je to tudi odraz boljše kadrovske politike. Navsezadnje je prav, da domači kadri ostanejo v Celju, da Celjani ustvari- jo svojo bazo. Seveda pa bo treba na področju ka- drovske politike še precej storiti. Stane Mele potem pri- poveduje o nalogah, ki ča. kajo sindikate. Tudi sam si bo kar najbolj priza- deval za to, da izboljša- mo družbenoekonomski položaj delavca. Sindikat bo moral s svojim delom bolj posegati na družbe- noekonomsko področje, treba se bo ustrezno or- ganizirati. O tem seveda tečejo številne razprave. Stane Mele pa pravi, da bo uspeh le v primeru, če bo prav vsak delavec sodeloval v teh razpravah. Nekajkrat je poudaril, da se danes delavec ne mo. re več pogovarjati o oseb- nem dohodku ločeno od ostalih pogojev za prido- bivanje dohodka. Morda smo doslej na to malce preveč pozabljali. To bo treba spremeniti, je pa res, da bo precej težav, in da bo potrebno še pre- cej vztrajnega dela. Stane Mele potem pove, da bodo morali biti člani izvršilnih odborov sindi- kata v osnotmih organi- zacijah predstavniki res- nično vseh delavcev. Iz- redno pomembna naloga je po njegovem tudi vklju- čevanje sindikata v kra- jevno skupnost. Prav po- vezava združenega dela s krajevno skupnostjo je bi- la doslej vse preveč pre- puščena naključju. Treba pa je Seveda vedeti, kje bo takšno sodelovanje najbolj prišlo do izraza. Usmeriti se bo treba v razvojne programe krajev- nih skupnosti, v njihove ekonomske probleme. »Ko bo delavec začutil, da vse to dela predvsem zase, potem bo drugače. Sedaj pa imamo največkrat dva obraza. Dopoldne se ob- našamo kot delavci, po- poldne pa kot občani. To bo treba spremeniti.« Ob zaključku pogovora je beseda nanesla še na izobraževanje »sindikali- stov«. »Zdi se mi, da smo to v preteklosti zanemar- jali, da je bilo izobraže- vanja preveč aktivistično, šlo je bolj za seznanjanje s tekočimi nalogami. V bodoče bo moralo biti izo- braževanje bolj pogloblje- no. Le tako si bomo ust- varili ustrezno kadrovsko bazo, ki bo še bolj spo- sobna za uspešno sindi- kalno delo.« Dejstvo je, da Stanetu Meletu ne manjka volje za delo. In prepričani smo lahko, da bo kot novi predsednik OS ZSS Ce- lje, še precej napravil. t. — 18. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 (ONJiCE lf::VEC DRUŽBENIH OBJEKTOV URESNIČUJEJO PROGRAM SAMOPRISPEVKA konjiški občini 30 si za- davili obsežen referendumski Irogram, ki ga že sedaj — [Oinaj dobrih šest mesecev ^ glasovanju o samoprispev- — pridno uresničujejo. [)omala. v vseh krajevnih ^upnostih se v teh dneh do- jovarjajo o akcijah, ki jih l^do izpeljali v poletnih me- jecih in ki se nanašajo na ^faltiranje cest, napeljavo podovodov, ureditev kanaliza- jije in drugo, ob tem pa že pospešeno gradijo nekaj ob- jektov, ki so bistvenega po- mena za izboljšanje družbene- p standarda občanov. Naj- pomembnejši med njimi je prav gotovo prizidek k osnov- ni šoli Dušana Jereba v Slo- venskih Konjicah, ki je se- daj že v zaključni fazi grad- benih del. Prizidek bo veljal dvajset milijonov dinarjev, njegova gradnja pa bo za- Icljučena do jeseni. Velika vrednost tega objekta "bo oredvsem v tem da bo omo- gočil osnovni šoli Dušana Je- reba v Slovenskih Konjicah prehod na celodnevni pouk. To bo obenem ena zelo red- kih centralnih osnovnih šol, ki bodo prihodnje šolsko leto vpeljalo celodnevni pMDuk učencev. • V samih Konjicah pa prav sedaj pripravljajo še vrsto projektov za gradnjo objek- tov, ki so zapisani v refe- rendumskem programu. Med njimi velja omeniti priprave na gradnjo novega Kultur- nega doma, večnamenskega prostora in hotela, pa načrta za ureditev starega dela Ko- njic in nenazadnje tistih pro- gramov, ki bodo omogočili vrsto komunalnih ureditev mesta. Ze letos bodo v Slo- venskih Konjicah dokončno uredili tudi oba rekreacijska objekta in sicer tistega v ko- njiškem parku in onega ob bazenu. Ob tem pa pospe- šeno pripravljajo tudi vse po trebno za izgradnjo obvozni- ce okrog Konjic. V Zrečah so z referendum- skim denarjem že pričeli gra- diti nov hotel, ki bo — tako vsaj zatrjujejo — zgrajen že do 29. novembra letos. Ob- enem pa pripravljajo tudi vse potrebno za razširitev kapa- citet v sedanjem otroškem vrtcu, ki bo lahko sprejel v prihodnjih letih še več deset malčkov v svoje vzgojnovar- stveno okrilje. Tudi v Vitanju že gradijo nov otroški vrtec, za katere- ga so se krajani dolgo pote- govali. Ta zavod bodo zgi-a- dili s sredstvi samoprispev- ka, obenem pa se Vitanjčani potegujejo tudi za to, da bi čim prej pričeli graditi novo telovadnico, ki so jo podob- no kot vrtec zapisali kot ne- ga prioritetnih objektov v svoj referendumski program. V ostalih krajevnih skup- nostih pa bodo letos pred- vsem komunalno urejali kra- je. Le v Bezini krajani zače- njajo graditi večnamenski ob- jekt, v katerem bodo našle svoj prostor vse družbeno- politične organizacije kraja in pa organi krajevne skup- nosti. Omeniti velja še to, da bodo v mnogih kra- jevnih skupnostih letos na- pravili tudi športna igrišča, za katera se zanimajo pred- vsem rekreacije in športa željni učenci in mladinci. Na skupnosti za družbeni standard, kjer se zbirajo re- ferendumska sredstva so nam zatrdili, da je dosedanji do- tok sredstev v skladu s pred- videvanji. Manjša odstopanja so le pri dotoku sredstev, ki se zbirajo iz ostanka dohod- ka in amortizacije delovnih organizacij, vendar zatrjuje- jo, da bodo tudi gospodar- ske organizcije svojo dogo- vorjeno obveznost poravnale v najkrajšem času. DAMJANA STA^^JCIC CELJE POMEMBNE NOVE PRIDOBITVE V ZDRAVSTVENEM CENTRU Otvoritev enote za intemi- stično intenzivno terapijo, novega urološkega speciali. stično-ambulantnega trakta ter izročitev namenu aovega rentgena in Gama kamere, | kot nove pridobitve na pod- ročju nuklearne medicine v celjski bolnišnici oziroma v treh temeljnih organi.^acijah zdniženega dela Zdravstvene- ga centra Celje, ni prišla na- ključno. Tudi te kot dru- ge pridobitve v zadnjem ča- su so rezultat izrednih na- porov kolektiva Zdravstvene- ga centra za kvalitetno in količinsko izboljšanje zdrav- stvenih storitev. Vse nove pridobitve so namenjene člo- veku in vse rezultat uresni- čevanja znanega pravila, da brez sodobnih aparatov in ustreznih funkcionalno ureje- nih ter opremljenih prosto, rov ni modeme medicine. Hvaležna je ugotovitev, da kolektiv Zdravstvenega cen- tra v uresničevanju teh pri- zadevanj ni bil in ni osam- ljen. Zato so tudi denarna sredstva za te naložbe pri- tekla iz več virov. Denar so prispevale regionalna in ne. katere občinske zdravstvene skupnosti na širšem celj- skem območju, nekatere de- lovne organizacije še pose- bej za ureditev urološkega trakta in ne nazadnje — del lastnih amortizacijskih sred- stev so prispevali tudi ko- lektivi Zdravtsvenega centra. Prizadevanja za ureditev nove enote za in te mistično intenzivno zdravljenje segajo že tri leta nazaj. Potrebne so bile nekatere prostorsI:e preureditve, lani pa so naba- vili tudi pretežni del nove opreme. Z nakupom te opre- j me bodo v enoti lahko isto- časno oskrbovali šest do osem težkih bolnikov, ki jih bodo tudi neprekinjeno nad. zorovali — s pomočjo poseb- ne aF>arature — utripanje sr- ca, dihanje, telesno tempera- tu, pritisk itd. Na internem oddelku skrb za intenzivno nego ni nova. Ima že nekajletno tradicijo. Toda, z ureditvijo nove enote so se pogoji za delo znatno izboljšali, še posebej v ka- kovostnem pogledu. Nova enota ima zdaj osemnajst bolniških postelj. Od teh jih j bo polovica namenjenih naj- težjim bolnikom. Drugih de- vet postelj pa bo za bolnike, ki bodo v stanju neposredne- ga okrevanja po šoku. Tako ima zdaj oddelek na voljo 10 odstotkov bolniških po- stelj za zdravljenje bolnikov oziroma najtežjih oblik bo- lezni srca, ožilja, ledvičnih obolenj, obolenj dihal, pre- snove itd. Hkrati s tem velja posebej omeniti razširitev dejavnosti v laboratoriju za nuklearno medicino, in to z začetkom obratovanja Gama kamere z računalniškim in analitičnim sistemom za obdelavo podat- kov, ki jih ta kamera posre- duje. Tako je dejavnost nu- klearne medicine v Celju do- segla po desetih letih razvoja najvišjo možno stopnjo v tem času. V okviru te enote je začel delati tudi ehokar. diograf, ki s pomočjo ultra zvoka daje izredno pomemb- ne podatke o delovanju srč- nih zaklopk in srčne miši- ce. Torej, velika pridobitev na področju diagnostike! Izredna je tudi pridobitev novega urološkega speciali- stično ambulantnega trakta. Ta sodi v okvir desetletnice obstoja prvega urološkega oddelka v Sloveniji, kajti ne gre pozabiti, da je ta odde. lek v celjski bolnišnici usta- novil docent dr. Zvonimir šušteršič. Oddelek je vse do- slej delal 7 zelo skromnih Med ogledom novih prostorov in aparatur. V laboratoriju, kjer je nameščena Gama kamera razlaga pomen nove pri- dobitve dr. Janez Taslč. -razmerah. Zdaj so se pogo- ji znatno izboljšali. Novi pro. stori, vsi, ki so za takšno zahtevTio delo potrebni itd. In tudi nove aparature. Vse fJcupaj pa je dragoceno ■ tem- bolj, ker so za to dejavnost kolektivi celjskega območja že pred leti prispevali skupaj 35 milijonov starih dinarjev. Sicer pa gre v tem prime, ru za oddelek, ki si je pri- dobil sloves daleč naokoli in ki zavoljo tega sprejema bol- nike iz skoraj vseh predelov Jugoslavije. Gre zlasti za us- pehe pri operacijah skozi se. čevod za vse tiste bolnike, ki bolujejo zaradi tiunorja v mehurju ali pa na prostati. Zdravljenje po tej metodi je prineslo urološkemu bolniku veliko olajšanje. In ne nazadnje: nova rent- gensko diagnostična oprema. Po denarni plati najbolj dra- gocena, saj je veljala polovi- co celotnega stroška, ki je bil potreben 7& nove prido- bitve. Vse skupaj je namreč veljalo 22 milijonov dinarjev, od t^a so polovico odšteli za rentgenske aprature. Med njimi sta i>oleg osrednjega še dva prenosna rentgena, kar pomeni, da bodo lahko mnoge preiskave opravili kar pri bolniški postelji. Z novo rentgensko opremo bodo opravljaU diagnoze v dveh smereh. V pn^em pri- meru gre za diagnostiko za splošno rutinsko radiologijo, kjer bodo opravljali vse ru- tinske rentgenske preglede pa tudi preiskave ginekolo- škega območja, dmga diag- nostična oprema pa služi predvsem vaskulamim bolez- nim. Sla\Viostna otvoritev novih funkcionalno opremljenih prostorov in novih aparatov je bila v petek, 12. maja. Z novimi pridobitvami so se enote celjskega Zdravstvene- ga centra uvrstile med najso- dobnejše opremljene tovrstne zdravstvene ustanove pri nas. Uspeh, na katerega smo lah. ko ponosni. Dobro naloženi denar za zdravje našega člo- vekal M. BOŽIO GRB CELJA ORKESTRU TITOVE GARDE Med nosilce Grba Celja, družbenega priznanja celjske občine, se je uvrstil tudi re- prezentativni orkester Titove garde iz Beograda. Po sklepu izvršnega sveta so orkestru to visoko priznanje p>odelili zaradi dobrega sodelovanja s Celjem in visoke umetniške ravni, ki jo je dosegel. Sklep o podelitvi tega odlič- na je uresničil predsednik iz- vršnega sveta, Venčeslav Za- lezina, v soboto, 13. t. m. v dvorani Golovec, kjer je ta Orkester nijstopil na zaključ- ili prireditvi pb Tednu vamo- Sfel^ —--------- jj£B PHEJili SMU ' KOMU GRAJO? Prosimo vas, da v naslednji številki »Novega tednika« objavite pojasnilo na članek »Komu to grajo« glede neure- jene zelenice ob zgradbi Pošte. »Na članek, ki je bil objavljen v zadnji številki Nove- ga tednika, v rubriki ,Pisma' pod naslovom ,Komu to grajo', daje Občinska komunalna skupnost naslednje po- jasnilo: Po programu ureditve mesta je predvideno, da se ploč- nik ob zgradbi pošte razširi za približno 3 m. S tem se zelenica zoži in primemo uredi. To delo je že naročeno in se bo z ureditvijo pričelo še v tem tednu. Vsekakor bi bilo nesmiselno, da bi se zelenica uredila pred omenjeno rekonstrukcijo z ozirom na to, da bi se zaradi rekonstruk- cije urejena zelenica uničila. Pripomba, da Turistično in Hortikulturno društvo nima- ta vpUva oziroma, da se predlogi omenjenih društev ne upoštevajo, ni resnična. Predlogi se upoštevajo, v kolikor so v skladu s sprejetimi programi Komunalne skupnosti oziroma v kolikor jih je finančno možno realizirati. Pri tem naj še omenimo, da je program akcij »Hortikultura 80« usklajen s predlogi obeh društev. Uredništvu še predlagamo, da odgovore na podobna vprašanja občanov objavi istočasno z vprašanjem, ker je s tem odgovor sraiselnejši.« V. d. vodje strokovne službe Jože Smodila, dipl. ing. NI STREHE! Odgovor na pismo bralca tov. Ivana Kobaleta iz Loga iz »Novega tednika« od 11. maja j978 pod naslo- vom »Zakaj ni strehe na postaji«. Na navedeno pismo odgovarja v imenu Ljub- ljana — TOZD Prometna sekcija Celje: Problem na postajališču »Atomske Tophce« je za železniške potnike resnično pereč, ker so pri čakanju na vlake izpostavljeni vremenskim neprilikam. Zaradi j.zredno slabega gospodarskega položaja ŽTP Ljubljana v zadnjih nekaj letih, a tudi zaradi izgrad- nje nove cestne povezave samega kopališča z glarao cesto ter zaradi do nedavnega problema nerazj-ešenih odkupov privatnih zemljiških posesti ob železniški pro- gi, nismo bili v stanju poskrbeti za primemo zaveti- šče potnikov. Do letošnjega leta nam je uspelo v.se zgoraj navede- ne probleme delno razrešiti ter bomo do srede letoš- njega poletja poskrbeli za zgraditi^ zavetišča za želez- niške potnike! šef promeivne sekcije Celje: .TOŽE RAJTMAJER, prom. L-,g. TEKMOVANJE PARTUE^^ ODLIČNA UDELEŽBA CELJSKIH ŠOLARJEV Mladinski list Kekec je v sodelovanju z Zvezo socialistične mladine Slovenije in zvezo prijateljev mladine pod pokroviteljstvom sekretarja izvršnega ko- miteja CK ZKJ tovariša Staneta Dolanca organiziral te- kmovanje Tito — Revolucija — Mir na temo Deset kongresov partije. Z zadovoljstvom smo na zavodu za šolstvo, orga- nizacijski enoti Celje, ugotovili, da so se šole naše re- gije množično vključile v to tekmovanje. 'Tčitelji zgo- dovine in ostalih di-užboslovnih pi-edmetov so se po- žrtvovalno lotili naloge in lepo pripravili učence. Delo je bilo zelo težko, saj so bila vprašanja dokaj zalitevna za učence osnovnih šol. Ne bi podrobno naštevali, ka- tere šole so se vključile in kakšne uspehe so dosegle na tekmovanju. Bolj pomembna je ugotovitev, da se že na osnovnih šolah začenja marksistično izobraževanje mladine, ki daje trdno podlago za nadaljnje šolanje, navaja mladino k samostojnosti in ji daje vedno večji občutek samoupravljalca v naši družbi. Tako ni osre- dotočeno marksistično izobraževanje le na predmet družbenomoralne vzgoje in zgodovine, tem\'eč posto- poma prerašča v enovit proces. Občinska tekmovanja je po p>osarneznih občinah organizirala zveza socialistične mladine. Razočarani pa so ostali učenci celjskih osnovnih šol, ki so se pri- pravljali na tekmovanje. Občinska konferenca ZSMS Celje ni organizirala občinskega tekmovanja. Po raz- govorih s predstavniki mladine je dogovorjeno, da bo- do to malce popravili in naknadno organizirali tek- movanje. Takemu kratkemu suku se je potrebno v bodoče izogniti. Ravno sodelovanje učencev osnovnih šol z zvezo socialistične mladine je lahko pokazatelj plodnega sodelovanja in vnašanja marksistične misli in znanja o naši socialistični družbi v osnovne šole. ERIKA SIMONIČ 4. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 18. maj 1975 CELJE SPREJELI PROGRAM DELA Pred dnevi je bila v Celju skupščina Kluba sainouprav- Ijalcev, na kateri so delegati med drugim obravnavali oce- no dosedanjega dela ter spre- jeli program dela za prihod- nje leto. Ob tem velja pouda- riti, da bo tudi naprej ena osnovnih dejavnosti kluba sa- moupravljalcev usmerjena na področje samoupravne orga- niziranosti delavcev, uresniče- vanje njihovih samoupravnih pravic, ter na področje svo- bodne menjave dela. Skrat- ka, ena pomembnejših nalog kluba samoupravljalcev bo še naprej uresničevanje zakona o združenem delu in uveljav- ljanje njegovih določil v sa- moupravni praksi. Med pomembnejše naloge, ki so jih zapisali v program dela Kluba samoupravljalcev v Celju, sodi vsekakor pod- ročje družbenopolitičnega iz- obraževanja delavcev. Pri tem pa ne gre za to, da bo klub organiziral posamezne oblike izobraževanja, saj je za to ustanovljena Delavska uni- verza. Kljub samoupravljal- cev bo s svojo programsko usmeritvijo v nekem smislu le pogojeval vse večje podruž- bljane Delavske univerze na področju družbenopolitičnega izobraževanja. Veliko vlogo pa bo klub tudi v prihod- nje odigral pri izmenjavi mnenj in izkušenj samo- upravljalcev, kar bo prišlo posebej do izraza pri tribunah, ki jih bo klub tudi letos or- ganiziral. Prizadeval si bo tu- di za pridobitev ustreznega prostroa, v katerem bi se sre- čevali celjski delavci. Med stalne naloge kluba v letoš- njem letu pa sodi še nadalj- nja skrb za knjižnico samo- upravne zakonodaje, ki sodi v okvir Marksistične knjižni- ce v Celju. COMET IN OPEKARNA ZDRUŽENA 10. MAJA SPODBUDA NADALJNJEMU RAZVOJU Prvi razgovori o povezavi ereškega Cometa in Opekar- ne v Ločah segajo v obdobje pred tremi leti, ko so ugotav- ljali mnogo skupnih intere- sov, a do povezave kljub te- mu ni prišlo. Letos pa so delavci Cometa zopet raz- pravljali o nekaterih novih proisTvodnih programih in pri tem v prvi vrsti izpostavili nujnost uresničitve programa, ki se nanaša na oplemenite- nje steklenih niti. Ob tem so kot en^a največjih zaviral- nih momentov pri načrtovani naložbi ugotavljali prostorsko stisko, ki se pri hitrem raz- voju že pojavlja v Zrečah. Talco so se pri iskanju ust- rezne lokacoje dotaknili tudi Opekarne v Ločah, za katero so menili, da je izredno pri- merna za realizacijo načrtova- ne proizvodnje, v nadaljnjih razgovorih se je izkazalo, da obe delovni organizaciji Co- met in Opekarno — povezuje p>odoben proizvodni program in da bi tesnejša povezava pomenila korist tako za oba partnerja, kot za širšo druž- beno skupnost. Na podlagi skupno ugotovljenih Interesov so v Cometu in Opekami iz- delali elaborat, v katerem so nakazali vse prednosti, ki bi jih prinesla pripojitev Ope- karne k delovni organizaciji Comet. Iz njega je razvidno, da bi pomenila združitev obeh delovnih organizacij resnično spodbudo nadaljnjemu razvo- ju, saj bi s postavitvijo nove- ga proizvodnega obrata za oplemenitenje steklenih niti v Cometu močno zmanjšali do- sedanji uvoz teh izdelkov, v Opekarni pa začrtali proiz- vodnjo, ki bi zagotavljala boljši prihodek in s tem hit- rejši razvoj. 10. maja so v obeh delov- nih organizacijah izvedli refe- rendum o združitvi, ki je v celoti uspel. Tako se je v Opekarni Loče izreklo za združitev kar 98 odstotkov vseh delavcev, v Cometu pa 80,8 odstotka glasovalcev. Me- nijo, da je takšen izid refe- renduma gotovo rezultat te- meljitih priprav nanj. Obe- nem pa kaže na pripravlje- nost delavcev, da se bodo tudi v bodoče potegovali za še hitrejši razvoj in za bolj- še rezultate dela. DS VITANJE UNIOR V VITANJU LEPE PERSPEKTIVE ZA KRAJ IN TOVARNO Več kot 98 0/0 delavcev Tovarne kovinskih izdel- kov in livarne v Vitanju se je na nedavnem refe- rendumu odločilo za zdru. žitev z delovno organiza- cijo »Unior» Zreče. Na ta- ko pomembno odločitev v Vitanju je vplivalo spo- znanje, da sami ne more- jo več naprej v korak s časom. 2e dlje časa se število zaposlenih ni spre- menilo. V posameznih ob- dobjih se je celo zmanjše- valo. Prav tako so sp>02aia- 11, da sami niso siX)SObni zboljšati pogoje dela in vključiti več znanja v proizvodnjo. Odločilnega pomena za tako odločitev je bil obisk članov vitanjskega kolek- tva v Zrečah, kjer so si na kraju samem ogledali delo in življenje kolektiva »Unior«. Bili so navduše- ni. Tako je odpadel še zadnji pomislek o po- membnosti združitve. Ve- liko vlogo pri tem je ime- la tudi osnovna organiza- cija Zveze komunistov, ki je delavcem vztrajno tol- mačila perspektivo In po- trebo po združevanju de- la, sredstev in znanja. In kakšen progi-am so ponudili ob združitvi? V Vitanju načrtujejo iz- gradnjo nove tovarne »Unior« orodja. Asorti- ment ročnega orodja je talco velik, da v Zrečah ne zmorejo vsega, še po- sebej, ker so se odločili za odkovke za potrebe av. tomobilske industrije. V Vitanju bodo kovali su- rovce za ročno orodje, za razne obrtniške potrebe, ključe, sekače itd. Z^to bodo gradili novo kovač- nico, ki bo locirana en kilometer severno od Vi- tanja, ob cesti proti Do. licu. O perspektivi iizgradnje in dela temeljne organiza- cije v Vitanju je velik optimist tudi glavni direk- tor »Unior« inž. Marjan Osole, saj je med drugim v razgovoru poudaril, da so vitanjski kovači znani kot sposobni m marljivi delavci. Zato tudi račima, da bo posodobitev šla hi- treje p>o svoji poti. Zreški kolektiv pa je sposoben enoti v Vitanju nuditi svo- je 2!nanje, bofate izkiKnje glede organizacije dela, itd. Investicijski elaborat predvideva naložbo v ce- lotni obrat kovačnice oko- li sto milijonov dinarjev. Finančna sredstva so za- gotovljena. Ta kovačnica pa naj bi na leto dala od 150 do 170 milijonov di. narjev bruto proizvoda. Predvidevajo, da bo pro- izvodnja v novih prosto- rih stekla v dveh letih. Takrat bodo postopoma opustili staro kovačnico južno od Vitanja. Poleg tega se z železar- no štore pogovarjajo o posodobitvi tudi vitanjske livarne. Vanjo naj bi vlo. žili okoli 30 milijonov di- narjev. Po zaslugi teh naložb bo v Vitanju na novo od- prtih okoli 400 delovnih mest, od tega kar tretji- no za ženske. Tako so se spet pojavili plakati, s katerimi TOZD »UNIOR«, tovarna kovin- skih izdelkov in livarna v Vitanju, vabi na delo no- ve delavce. FRANJO MAROŠEK RUDNIK LIGNITA VELENJE TRIADNI VPADNIK RUDARJI PREMAGALI NEVARNO VODO Te dni bo prebit zračilni jašek iz kote + 378 na povr. šino kota + 426. Jašek je globok cca 50 m in je pri- ključen na triadni vpadnik. Služil bo kot izstopna zra- čilna pot izrabljenega jam- skega zraka. Triadni vpadnik je lociran v severovzhodnem delu triad- nega F>ogorja. Dolžina tega objekta znaša 1070 m, svetli presek pa kar 12,5 m^. Za. stavljen je na koti -i- 400 na površini in je na jamo Skale priključen pri črpališču na koti -f 175. Z deli t^ po- membnega objekta so pričeli v marcu meseca lanskega le- ta. Proboj pa je bil oprav- ljen 27. 4. ob 3. uri zjutraj v jamske prostore jame skale na koto + 175. Oba objekta sta za DO RLV ogromnega pomena. Po triadnem vpadniku se bo od- vodnjavala triadna voda, v kombinaciji z jaškom pa še prezračevala jama. Tako bodo velenjski rudar, ji še enkrat premagali nara- vo. Triadna voda, ki je celo stoletje grozila rudarjem, j( tokrat premagana. Varnost' ni steber premoga se lahko odkopava. Računajo, da bo življenjska doba te jame po- daljšana za 15—20 let. Posebno priznanje za uspe sen potek del gre nedvomna glavnemu projektantu, dipl ing. Jožetu Ambrožiču, odgo vornemu teh. vodju dipl. ing rud. Avgustu Terglavu, jamo merski službi DO RLV H rudarjem, ki so pri teh de lih sodelovali. CELJE POSOJILO ZREŠKEMU UNIORJU z odobritvijo investicijske- ga posojila kolektivu Kova- ške industrije »Unior« v Zre- čah v zjnesku 98,5 milijona dinarjev, člani izjvršilnega od- bora Ljubljanske banke Splo- šne banke Celje niso pKKiprU samo načrta po razširitvi ob- delovalnice ročnega orodja, po izgradnji druge orodjarne in skladišča gotovih izdelkov, marveč so s tem dali kolek- tivu v Zrečah, kot nosilcu ko- vinsko predelovalne industri- je v konjiški občini, tudi pol- no priznanje za dosedanje delo, za dosedanjo uveljavi- tev doma in na tujem. Pa tudi sicer odločitev za odo- britev tako visokega posojila nd bHa težka, saj gre pri no- vi naložbi za kakovostno spremembo v proizvodnem procesu. Celotna naložba bo veljala 265,5 miUjona dinarjev. Zaraxii vse večje potrebe in možnosti prodaje ročnega orodja doma in na tujem in zahteve po vse večjem asor- timentu, se je investitor, ko- lektiv kovaške industrije »Unior« v Zrečah, odločil za naložbo v povečanje progra- ma proizvodnje ročnega orod- ja. Predvidena in zdaj že odobrena investicija zajema razširitev obstoječega obrata obdelovalnice ročnega orod- ja, iz katerega bodo izselili orodjarno in skladišče goto- vih izdelkov. Oba slednja ob- jekta pa bodo zgradili na no- vi lokaciji. S to investicijo se bo po- večala proizvodnja ročnega orodja za skoraj štirikrat. Po programu se bodo dela pričela prihodnji mesec, kon- čala pa čez leto dni. Pomem- bna je nadalje ugotovitev, da bo kolektiv po izgradnji ob- delovalnice in skladišča po- treboval okoli 400 novih so- delavcev. M. BOŽIČ Kot »tulipani« je hitro vzcvetela tudi četrta faza termoeleS' trarne Šoštanj. Svečano so jo izročili namenu letos 28. av^' la, ko je govoril predsednik izvršnega sveta Slovenije, A"" dre j Marine. Foto: L. Ojsterše* V vsak dom NOVI TEDNIK $t. 19 — 18. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran 8 ROGLA POMEMBEN KORAK ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA GRADNJO CENTRA Načrt o izgradnji turistič- po rekreacijskega središča pa Rogli, na Pohorju, ni siar. In vendar naloge tu hitreje rešujejo, kot drugje, pa ne samo to — tudi več Icot uspešno. Se zlasti soli- darno. Zato tudi zadnja od- ločitev o skorajšnjem podpi- su dogovora o združevanju sredstev za financiranje del na Rogli ni presenetila. Kot je znano je načrte za ureditev Rogle s širšim za- ledjem pripravil Urbanistični institut v Ljubljani. Pobudo za uresničitev velikega pro- grama pa je dal tolektiv zreških kovačev, icolektiv »Unior«. Ta kolektiv je tudi nosilec celotne naloge. Hvaležna je ugotovitev, da pri realizaciji tega programa kolektiv »Unior« ni ošSin- Ijen. O tem govori tudi do- govor, ki ga bodo podpisali te dni. Gre za združevanje več kot 26 milijonov dinar- jev v nekaj letih. Ta sred- stva bodo prispevali kolekti- vi Konusa, Cometa, Lesno industrijskega podjetja, Ko- stroja, Dravinoskega doma, Kmetijske zadruge, Uniorja. občinskega sklada gospodar- skih rezerv ter sklad za grad- njo objektov družbenega standarda. Kot vse kaže se bosta temu krogu priključila še dva izvenkonjiška kolekti- va. Del sredstev po tem dogo- voru bo na voljo že letos oziroma prihodnje leto, pre- ostanek pa pozneje. Seveda bo šlo v tem primeru tudi za ustrezna posojila. Takšen je sklep, takšna odločitev, za njim pa velika pripravljenost združenega de- la in drugih. Primer namreč kaze na enotnost združenega dela in drugih faktorjev, da ne zapišemo občinske skup ščine in občinskih iružbeno- političnih organizacij, pri re- ševanju skupnih problemov v občini. In ne sam.o to, gre za združevanje sredstev v primeru, ho naj objekt služi delovnim ljudem, obča- nom za njihovo rekreacijo in zato tudi za njihovo več- jo sposobnost pri izvrševa- nju vsakodnevnih nalog na delovnih mestih. Gre torej za naložbo za ljudi, za objekt, ki ima širši družbeni pomen in zatorej ne sodi v okvir kolektiva, ki se je odločil, da izpelje nalogo do konca. Odgovornost za skupno re- ševanje skupne naloge je tu dobila svojo materialno osno- vo, dobila je potrdilo, da je takšne naloge moč izpeljati le v solidarnosti, v konji- škem primeru je dosegla najvišjo stopnjo. In prizna- nje! Dela na Rogli bodo tekla usklajeno z ostalima dvema središčema na Pohorju, to je z mariborskim in slove- njegraSkim predelom. Zato so imeli Zrečani tudi skup- ne raazgovore z Mariborčani in Slovenj egradčani. M. BOŽIČ BIFE IN KEGLIIŠCE — Hkrati z otvoritvijo Savinjskega gaja so v Mozirju, tik pred vsto- pom v novo turistično in hortikulturno pridobitev, odprli tudi nov bife s štiristeznim avto- mat.skim kegljiščem. Denar za to naložbo je namenila Zgornjesavinjska kmetijska zatiruga. — MB CELJE MODNA REVI A IN IGOR Da, vse to v okviru kolek- tiva trgovskega podjetja Tkanina v Celju. Dela za otvoritev nove specializirare trgovine »Igor« za moške v Stanetovi ulici gredo h koncu. Samo še ne- kaj dni in nova Tkaninina poslovalnica bo odprla svo- ja vrata na stežaj. Ne glede na datum te otvoritve in vendar v pove- zavi z »Igorjem« pa bo v to- rek, 23. maja ob 17. uri, v dvorani doma JLA v Celju modna revija, ki bo tokrat namenjena samo moški mo- di, sicer pa modelom, obla- čilom, ki jih bo moč kupiti v »Igorju«. Gre skratka za predstavitev blaga, M ga bo- do prodajali v novi trgovi ni. Na reviji bodo prikazali okoli petdeset modelov mo- ških oblačil. Toda, da se pred udeleženci te prijet.ne in zanimive prireditve ne bodo sprehajali samo moški manekeni, bodo nastopile tu- di ženske. Za dopolnitev in osvežitev revije. Takoj IX) reviji pa bo raz- govor s potrošniki oziroma udeleženci modne prireditve. Takšna srečanja predstavni- kov Tkanine in proizvajalcev oblačil so v delovnem pro- gramu Tkanine stalna prak- sa. Toda, vedno presenečenje zase. Zato tudi prijetna. Tu- di zdaj bo beseda tekla o moški modi in o vsem, kar bodo prodajali v Igorju. Med tistimi, ki bodo odgovarjali na vprašanja, ne bodo samo predstavniki trgovskega ko- lektiva, marveč tudi proiz- vajalcev moške konfekcije. Povsem razumljivo je, da bo vstop na revijo in na- govor po reviji prost! mb TURŠKA MAČKAi LEPI SPOMIN DOLGOLETNE USLUŽBENKE TEREZIJE N^ A^K »Dvajset let som imela, ko sem se poslovila od doma v šmartnem v Rožni dolini in šla na delo v Celje. Oeprav nisem šla daleč m sem se poslej ob prostih dneh vselej s kolesom vozila domov, mi je bilo sprva težko. Toda, tu- di ta bolečina je hitro mi- nila, saj sem prišla v sredi- no, ki me je toplo sprejela in kjer sem se počutila kot doma. Leta 1952. sem prišla k Stol- fovim v Turško mačko. Delala sem vse, kar je bilo treba. V stanovanju, v kuhinji, v go- stilni ... Tedaj je bila to še privat- na gostilna. Tri leta pozneje se je kot obrat priključila go- stilni Na-na. Toda štolfovi so ostali v njej. Spominjam se gostov, ki so prihajaU redno ob določe- nih dnevih. Bilo jih je več in stalne skupine. Dobro imam v spommu tu- di StolfiovO nono, mamo na- šega tedanjega upravnika, ki je vodila delo v kuhinji Ved- no je sedela v kuhinji pri okrogli mizi in od tam dajala navodila. In ne samo to. Kuhinja je bila znana zaradi svojih pri- morskih specialitet. Kdo ve koliko vrst rib smo pekli v njej, kuhali polento, priprav- ljali rake . .. Danes je tega vse manj, je pripovedovala Terezija Novakova, ki zdaj dela v kuhinji gostišča Na-na. Slovo od »Turške mačke« je bilo tudi zanjo težko. V njej je preživela precej let svojega življenja. Šestindvaj- set. Od Turške mačke pa so se težko poslovili tudi mnogi stalni gostje. »Nekateri so prišli še zad- nji dan, da smo se pozdravili in obudili lepe spomine. Vsi jo bomo pogrešali...« M. BOŽIČ ŽALEC: DRAŽJE STANARINE Na zadnji seji izvršnega sveta žalske občinske skup- ščine je tekla beseda med drugim tudi o povišanju sta- narin in najemnin. Izvršni svet je sprejel sklep, da se stanarine povišajo za tride- set odstotkov, s tem, da se za stanovanja, ki imajo cen- tralno ogrevanje uveljavi osemnajst dodatnih točk za kotlovnice, nato pa se razliko do trideset odstotkov povi- šajo vse stanarine v občini linearno. Višino stanarine za vsako stanovanje bo določila samoupravna stanovanjska skupnost oziroma lastnik sta- novanja. Člani žalskega izvrš- nega sveta pa so se strinjali tudi s povišanjem najemnin za trideset odstotkov. Za 20 odstotkov pa naj bi se po- višale najemnine za poslov- ne prostore, ki služijo za družbene dejavnosti, društva ter vzgojnovarstvene dejaviao- sti. Izvršni svet je predlagal naj nove cene še ne bi ve- ljale z junijem pač pa juli- jem mesecem. O tem bosta sklepala še zbora 2xiružene- ga deda ter krajevnih skup- nosti občinske skupščine. _____._______________juvj. VARČEVANJE NA ŠOLI IVAN KOVAČIČj^EFENKA o varčevanju in delovanju Pionirskih hranil- nic smo že precej pdsaii. NekoUto manj smo navadno namenili prostora mentorjem PH, če- ravno je njiliova zasluga za uspešno delovanje PH na osnovnih šolah največja. Ob ustrezni ix;d- pori vodstva in marljivosti učencev. le tako je moč pritegniti k varčevanju ve- čino oirok na šoli, kot je to na OS Ivan Ko- vačič-Efenka, kjer je 010 učencev in od tega 520 varčevalcev. Otroci varčujejo Individualno in skupno, to je razredno — vsi 7. in 8. raz- redi, pa tudi nekateri razxedi na nižji stopnji. Z obrestmi, ki jih dobi Pionirska hranilnica na OS Ivan Kovačič-Efenka, nudijo pomoč so- cialno šibkim učencem pri posebnih ekskurzijah in za končni šolski Izlet. V ponedeljek smo obiskali OS Ivan Kovačič- Efenka in govorili z dežurno ekipo bančnih uslužbencev PH v g:lavnem odmoru. Mojca KO- VACIC — predsednica sveta PH na šoli nam je povedala, da J3 na šoli 18 uslužbencev PH, ki izmenično delujejo vsak dan med glavnim odmorom in ob četrtkih od 11.30 do 13.30. Po- vedala je: »Ponosna sem, da so me izvolili za predsednico sveta, saj rada poslujem v PH, ker me delo veseli. Na šoli imamo okoli 520 varče- valcev, ki zelo pridno varčujejo. Uslužbenci sprejmemo tudi najmanj.5e vloge, dostikrat tudi samo 0,50 din.« Nuška KONiEX7, ki jo podpred.sednica sveta, je povedala: »Včasih pride tudi do neprarilno- sti pri seštevanju denarja, a je sedaj že dosti boljše, ko smo dobili račimskl stroj, ki nam je v veliko pomoč. Zgodi se tudi, da Je kakšna vloga napačno vpisana In potem je potrebno pregledati vknjižbe In kartoteko, dokler se vse vsakodnevno ne ujema. V takih primerih smo na šoli tUdI do 14. ure ali 5e dlje.« j Vesna GABRON, ki je tudi članica sveta In '< uslužbenka PH, Je sicer dejala, da jo delo, M '> ga opravlja, eelo veseli, a se ne bi odločila a takšen poklic. Povedala Je, da sedaj delo lepo teče, da pa je bilo v začetku leta nekaj ve6 težav, ker so morali veliko denarja in hranilnih vlog prenesti na PH Oš Veljka Vlahoviča, Po- tem so napisali nove sezname varčevalcev po razredih in uredili kartoteko — za kar je bilo potrebno precej dela. A sedaj je to že urejeno. Se to je dejala: »Učenci radi prihajajo v kabi- net PH, ker so nove nagrade LB, ki so varče- valcem zelo všeč, pa tudi zato, ker smo dobili od LB — Splošne banke Celje novo opremo, kar nam je v veliko pomoč pri poslovanju.o Nuško SMEH delo veseli, ker je vedno kaj novega — tudi težave, ki pa se Jih skupno lo- tijo in jih zato tudi laže odpravijo. »Sedaj rav- no zbiramo uspela likovna in literarna dela na t3mo »Kjer se zbirajo kapljice, začne teči po- tok«, ki jih bomo poslali še ta teden LB — Splošni banki Celje in s tem sodelovali pri raz- pisu. Lani smo bili uspešni, saj smo dobili dve diplomi — za likovni izdelek in za najboljši spis v letu 1977.« Kakšni so problemi? »Problemi so zlasti ob četrtkih, ko pride v hranilnico ve- liko otrok. Vsakdo bi rad šel čimprej domov in zato pride pogosto do napak.« Polona SELIC Je dejala: »Na Soli so pridni varčevalci, zlasti 3. b, po veliki zaslugi razred- ničarke Marije Križman. S tovarišem Rudijem Vizjakom, ki je mentor PH na Soli zelo lepo sodelujemo. Veliko nam pomaga, svetuje in j žrtvuje veliko svojega časa za uspešno delova-i nje PH, pa tudd uslužbenci se trudimo, da delo j v redu poteka. Ta mesec je nagrada LB selo-j tejp z znakom ,pikapolonioe', ki Je otrokom! zelo všeč. K pridnemu varčevanju spodbuja te- densko tudi vodstvo Sole po zvočniku.« Ob koncu naj povemo, da Je nedvomno naj- večja zasluga za uspešno delovanje PH na šoU mentorja RUDMA VIZJAKA, ki Je dejal, d«: delo rad opravlja, da ga pomlajuje In da mu j pomaga Marija JEZERNIK. Zato mu želimo S« geliko delovDflhiiaipehOT j^^tej dejaimpatt. _ J 6. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 18. maj 1978 MOZIRJE V NOVO SOLIDARNOST V NEDELJO REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK t Delomni ljudje in občani mozirsike občine se bodo v nedeljo na referendumu od- ločali za novo solidarnostno akcijo, ki v bistvu pomeni nadaljevanje prve, ki se je pravkar iztekla. Gre za uvedbo drugega ozi- roma podaljšanje prvega sa- mopris,pevka, katerega sred- stva bodo namenili za vzgoj- noizobraževalne zavode, za gradnjo čistilnih naprav, za začetne gospodarske progra- me v treh krajevnih skupno- stih in za realizacijo nekate- rih načrtov v vseh krajevnih skupnostih v občani. V peUh letih naj bi zbrali s pomočjo samoprispevka 36,680.000 din, medtem ko zna- ša vrednost načrtovanih del po letošnjih cenah 18 milijo- nov dinarjev več. To razliko bodo krili iz drugih virov in budi s pomočjo posojil. Na prvem mestu programa drugega oedroma podaljšanega samoprispevika je gradnja vrt- ca v Mozirju, graditev objek- ta za potrebe usmerjenega Izobraževanja in Delavske imi- verze v Mozirju, zatem pri- spevek za pionirsko letoviš- če v Izoli ter prispevek za gradnjo doma upokojencev in oskrbovancev v Grmovju. No- silec te naložbe so Celjani. V drugo poglavje sodijo ne- katera komimalna dela, kot soudeležba pri gradnji kolek- torja Rečica, Nazarje, Mozir- je ter soudeležba za kanali- zacijo in čistilne naprave v Gornjem gradu, na Ljubnem in v Lučah. Tretji del solidarnostnega načrta vključuje dela v treh manj razvitiih krajevnih sku- pnostih v občini, in to v Sol- čavi, Lučah in Novi Štifti. V vseh teh primerih gre za ta- ko imenovane začetne gospo- darske programe. In končno gre za dela, ki so jih načrtovali v vseh de- setih krajevnih skupnostih in ki jih bodo sofinancirali s sredstvi samoprispevka. pomembna je ugotovitev, da bo šlo kar 44 odst. zbranih solidarnostnih sredstev prav za te programe krajevnih skupnosti, da se torej skoraj polovica zbranega denarja vra- ča nazaj v krajevne skupno- sti. Preostanek solidarnostnih sredstev pa bo razdeljen ta- kole: 37 odst. za vzgojnoizo- braževalne zavode skupaj z letoviščem v Izoli ter domom v Grmovju, zatem 15 odst. za čistilne naprave in 4 odst. za |«ttt gospodarsko manj razvite krajevne skupnosti, se pravi ža Solčavo, Luče in Novo ; Štifto. Seveda pa bodo te tri krajevne skupnosti dobile us- trezne deleže tudi iz sredstev, ki so namenjena vsem dese- tim krajevnim skupnostim v občani. Pomembna je ugotovitev, da so v mozirski občini v celoti izpolnili program prve- ga samoprispevka, razen po- sebne šole v Bočni, ki pa zaradi neustrezne lokacije in drugih okoliščin ne pride v poštev niti v novi solidar- nostni akciji. Ne glede na program drugega samopri- spevka pa bodo rešili še ne- katera druga vprašanja, ki so ostala odprta. To velja za gradnjo nove osnovne šole na Lepi njivi, za adaptacij- ska dela pri šolah v šmar- tnem ob Dreti, v Novi Štifti ter v šmihelu. Sredstva za ta dela so zagotovljena. M. BOŽIČ Ha, ha, ha, obleka je doma! PD VRANSKO: MNOZICIJO! Pred dnevi so se sestali na rednem letnem občnem zboru člani Planinskega društva Vransko. Uvodoma so pregle- dali delo v pretelclem letu. še posebej aktivni so biLi mar- kacisti, ki so obnovili stara pota ter označili področje pr- ve frontalne bitke na Čreti, ki je bila leta 1941. To področje je sedaj krajinski park NOB. Lani so pripravili tudi nekaj predavanj ter sodelovali v občinski orientacijski ligi. O množičnosti lahko žal govorimo le pri pionirjih, ki so se lani udeležili pohodov na Čreto, izletov na Pohorje, Velebit ter Bazo 20. Slabša je bila udeležba na ostalih iz- letih. Morda je vzrok tudi v tem, da so morali Vranšani lani usmeriti vse svoje sile v izgradnjo ceste na čreto, kjer so opravili 450 prostovoljnih delovnih ur, veliko časa pa so jim vzele tudi priprave na proslavo 36-letnice bitke. Si- cer pa so bili planinci lani zadovoljni z obiskom njihove postojanke, kjer so zabeležili okrog 5000 obiskovalcev. Pri raznih delih na svoji koči so lani opraviU 366 prostovolj- nih delovnih ur. Matično društvo bo moralo v bodoče posvetiti večjo po- zornost mladinskemu odseku v Taboru, ki so ga ustanovili že leta 1972. Kmalu so kupili opuščeno hribovsko domačijo in jo začeli urejati v planin- sko zavetišče. Samo lani so tam opravili več kot 700 pro- stovoljnih delovnih ur. Z ot- voritvijo zavetišča na Krvavi- ci bodo prav gotovo privabili precej planincev, ki si bodo lahko ogledali lepote tega predela savinjskih hribov. Si- cer pa mladi planinci skupaj z mladinci iz Tabora pridno sodelujejo pri urejanju okoli- ce Cankarjeve tehnike. Pridni so tudi člani planin- ske sekcije na osnovni šoli Ivan Farčnik Buč na Vran- skem, škO'da le, da sedem us- posobljenih ekip ne sodeluje redno v občinski orientacijski ligi. Vsekakor bo moralo biti delo v bodoče bolj množično. Ob koncu občnega zbora so podelili še dva častna znaka PZS, ki sta jili prejela planin- ca Lavrič (ta je že pred voj- no markiral Menino in kljub 70. letom še sedaj rad zaide v hribe) ter Culk (aktivni planinski delavec). Podelili pa so še društvena priznanja ter štiri značke za prehojeno Sa- vinjsko pot. Občni zbor, ki je bil bolj slabo obiskan, so zaključili z zanimivim predavanjem Tri- glav ob 200 letnem jubileju. FRANCI JEŽOVNIK ZLATARNE CELJE — TOZD »AUREA« CELJE vabi k sodelovanju kandidate za naslednja prosta dela in naloge: 1. REFERENTA PRODAJE 2. REFERENTA NABAVE 3. KORESPONDENTA 4. FAKTURISTA in 5. SALDAKONTISTA KEuididati morajo poleg splošnih pogojev, izpolnje- vati še naslednje: pod 1.: da ima dokončano srednjo šolo ekonomske ali komercialne smeri z dvema letoma delovnih j izkušenj j pod 2.: da ima srednjo šolo ekonomske, komercialne j ali tehnične smeri z dvema letoma delovnih izku- j šenj in šoferski izpit B kategorije \ pod 3.: da ima dokončano ekonomsko ali admini- ] strativno srednjo šolo in dve leti delovnih izkušenj^ pod 4.: da ima dokončano ekonomsko aH admini- strativno srednjo šolo z enim letom delovnih iz- kušenj pod 5.: da ima dokončano ekonomsko srednjo šolo in dve leti delovnih izkušenj Poskusno delo od 1.—5. je dva meseca. Stanovanj ne posedujemo. Kandidate prosimo, da svoje • vloge posredujejo na gornji naslov v 15. dneh od objave razpisa. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ZA ZDRUŽENO DELO SKROMNO NAČRTOVANJE KADROV v celjske srednje šole se vozi okrog 1100 učencev iz žalske občine. To je precej več kot znaša kapaciteta ka- terekoli celjske srednje šole. K temu številu je treba do- dati še dijake, ki obiskujejo druge šole v Sloveniji. Ko pogledamo podatke vpisa učencev v strokovne in sred- nje šole, vidimo, da kapaci- tete na pK>sameznih šolah ne zadoščajo potrebam. Precej je še učencev, ki bi se radi vpisali na eno izmed šol, žal pa niso sprejeti. Tako delu naše mladine onemogočamo nadaljnje usposabljanje. V republiškem srednjeroč. nem načrtu razvoja vzgoje in izobraževanja je moč videti, da se je vseh regijah v pri- merjavi s prejšnjimi leti po- večalo število oddelkov na srednjih in strokovnih šolah. Pričakujemo pa lahko, da se bo še povečalo. V Žalcu pra- vijo, da je eden izmed naj- pomembnejših razlogov, ki jih vodi k ustanavljanju od- delkov usmerjenega izobraže- vanja prav v preskromnih prostorskih možnostih v Ce- lju. Pa tudi drugod so pre- skromne možnosti, da bi vpi- saU vse tiste učence iz žalske občine, ki bodo imeli pogo- je za vpis v šole usmerjene- ga izobraževanja. Po izdelani analizi predvi- denih prostih delovnih mest v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela žalske občine, bo v nasled- njih petih letih največ potreb v kovinarski in kemični in- dustriji. Letni programi in uresničevanje srednjeročnih planov opozarjajo na to, da je bilo načrtovanje kadrov skromno in da so dejanske potrebe precej večje. Pri od- ločitvah, katere smeri us- merjenega izobraževanja naj bi uvedli v Žalcu bodo mo- rali upoštevati sedanjo struk- turo gospodarstva, pa tudi naloge, ki so začrtane v sred- njeročnih in dolgoročnih pro- gramih razvoja žalskega go- spodarstva. Najmočnejša pa- noga je vsekakor industrija, znotraj nje pa tekstilna indu- strija. Perspektivno mesto dajejo žalčani kovinarski in kemični industriji, ob vsem tem pa seveda ne gre p>oza- biti kmetijstva, ki bo mora- lo imeti vedno bolj usposob- ljeni kader. V Sloveniji ni bil sprejet koncept enotne prve faze usmerjenega izo- braževanja z enotnim progra- mom tako kot v ostalih na- ših republikah. Prav zato naj bi že v naslednjem šolskem letu v Žalcu uvedli tekstilno, administrativno, kovinarsko in kmetijsko smer izobraže- vanja. V sklopu centra bo- sta delovali tekstilna in ad- ministrativna šola ter disloci- rani oddelki šolskih centrov iz Celja in drugod. Mislimo na kovinarsko in kmetijsko smer. Sicer pa prav teh ka- drov najbolj primanjkuje v občini, pomanjkanje pa izka- zujejo tudi programi poseb- nih izobraževalnih skupno- sti teh pKDdročij. Center usmerjenega izobra- ževanja bo deloval v prosto- rih sedanje osnoiTie šole v Žalcu, ki so bili temeljito ob- novljeni leta 1971. Računajo, da bodo učitelje z visoko izo- brazbo, ki sedaj uče v os- novnih šolah, preusmerili v center, prav tako pa tudi ti- ste, ki so sedaj zaposleni iz- ven občine, 16 štipendistov je na filozofski fakulteti, za področje kmetijstva pa bo moč vključevati kadre, labo- ratorije in proizvodne kapa- citete Inštituta za hmeljar- stvo in pivovarstvo v Žalcu. JANEZ VEDENIK ROGAŠKA SLATINA^ ZA ŠE BOUŠI KRUH! Z OKOLI 35.000 DINARJI DO KONCA LETA že dolgo kolektiv nekdanje- ga samostojnega podjetja Pe- kama Rogaška Slatina ni mo- gel izpolnjevati vseh želja po- trošnikov. Bili so premajhni, njihova sredstva preskromna in na gradnjo pa tudi na raz- širitev pekarne ni bilo moč niti pomisliti. Zelena luč za novo pekarno, za katero so temeljni kamen vzidali že lanJ, ob Dnevu re- publike, je zasvetila ob zdru- žitvi kolektiva z delovno or- ganizacijo MERX iz C!elja. MERX se je ob združitvi za- vezal, da bo pomagal zgra- diti novo, sodobno pekarno v Rogaški Slatini, ki bo zado- voljevala potrebe vse občine. Tako bodo do konca leta, vsaj tako predvidevajo, do- bili novo, sodobno pekarno, opremljeno z najsodobnejšo tehnoilogijo domače in tuje proi27vcdnje, razen tega pa bodo zgradili še štiri silose, kjer bo moč vskladiščiti oko- li 200 ton moke. V tako modernizirani pe- kami bodo lahko proizvedli okoli 1600 kg kruha in različ- nih vrst peciva na uro in zadostili potrebam tržišča, kar je bilo doslej popolnoma nemogoče. Z novo pekarno pa se bo- do znatno izboljšali delovni pogoji in ne le kvaUteta kru- ha. Za vse to bodo v Roga- ški Slatini — po predračimu — potrebm^ald 35.000.000 di- narjev, proizvodnja pa naj bi stekla že konec letošnjega leta. Omenimo naj še, da bo nova pekama zalagala s km- hom tudi območje Kozjan- skega, ki je doslej imelo vse- skozi težave z redno dobavo tega pomembnega prehram- benega artikla. M. STRAŠEK j^. 19 — 18. maj 1978 NOVI TEOf4N( — 9tnm T 40 LETMCA PRVE KONFERENCE KPS VŠMIGLOVI ZIDANICI MED UDELEŽENCI JE BIL TUDI TITO Pred osrednjo proslavo v počasti- tev 40-letnice prve konference Komu- nistične partije Slovenije, ki je bila 17. in 18. aprila 1938, je prav, da zapi- šemo nekaj besed o tej konferenci. Le-ta je bila v času, ko so bile raz- mere v svetu in Jugoslaviji izredno slabe. Režim takratne Jugoslavije je pričel vedno bolj odkrito simpatizira- ti in sodelovati z nemškim fašizmom. Vse bolj se je čutilo, da se bo pričela vojna. Komunistom je bilo to jasno, saj je pomenila nasilna priključitev Avstrije Nemčiji korak dalje v impe- rialističnem stremljenju nemškega fa- šizma in v njihovem osvajalskem po- hodu Drang nach Osten. Udeleženci prve konference so se natanko zave- dali, v kakšni nevarnosti je Slovenija. Že takrat so _ opozarjali, da jim služi kot vrata na Balkan ter prehod na Sredozemsko morje, k temu pa je bilo treba prišteti še apetite Italijanov do našega ozemlja. Sicer pa tudi razmere pri nas doma niso bile rožnate. Res je, da so ljudje v obmejnih predelih Slovenije dobro živeli, ker so jih oskrbovali z živili in obleko, kar pa je bila vrsta demagoške hitlerjevske pro- pagande. V Sloveniji je legalno obsto- jala hitlerjevska nacistična stranka, poleg nje pa še več manjših. Cilj je bil jasen-slovensko prebivalstvo so ho- teli pridobiti za Hitlerja, pritiskati s tem gibanjem na notrgmjo politiko vla- de in pokrajinskih oblasti v Sloveniji ter hkrati s tem ustvariti izgovor za »zakonito« zasedbo Slovenije. O vsem tem je tekla beseda na prvi konferen- ci v šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo. Udeleženci so poudarili, da je postal hitlerizem v Sloveniji naš glav- ni in neposredni sovražnik znotraj države, ker fašizira našo notranjo po- litiko in pripravlja tla za vkorakanje Hitlerja v našo državo ter se bori za neposredno oblast. MED UDELEŽENCI TUDI TITO Kdo vse so bili udeleženci prve konference? Do danes tega še ne ve- mo natančno. Konferenca je p>otekala v strogi konspiraciji, zato niti ni bilo zaželeno konspiraciji, zato niti ni bilo predstavljati ter spraševati, od kod je kdo. Andrej Stegnar se takole spominja: »V Šmiglovi zidanici sem bil med prvi- mi. V presledkih so potem prihajali Edvard Kardelj, Pepca Kardelj, Stane Žagar, Oskar Kovačič, Boris Kraigher, Jože Lacko, Branko Babic, Slavko .^lander, Luka Leskošek, Vili Vresk, Hohkraut, Zidanšek, Ignac Voljč in drugi. Nekaj več kot eno uro smo potem čakali delegate iz revirjev, ki so morali priti preko hribov. Skrbelo me je že, da se jim je pripetilo kaj neprijetnega, saj smo se vedno do mi- nute točno držali določenega časa. Poz- neje smo izvedeli, da so v temi zašli. Potem je spet prišel Slavko Slander, ki je pravzaprav pripravil vse za po- tek konference in pripeljal dva nezna- na tovariša. Kolikor se spominjam, nas je bilo vseh skupaj dvaindvajset. Pred začetkom konference smo jedli, ker je imela večina za sabo dolgo pot. S hrano smo bili dobro preskrbljeni, saj je bilo predvideno, da bo konferenca trajala dalj časa, bila pa je ravno veli- ka noč. Vse potrebno so pripravili pri šlandrovih in Hribarjevih. Konferenco je odprl Edvard Kardelj, obsegala pa je le dve točki dnevnega reda in sicer politično situacijo doma in v svetu ter organizacijske naloge komunistič- ne partije Slovenije. Besedo je prepu- stil enemu izmed obeh neznancev, ki ju je pripeljal Slavko Slander. Brez kakšnih beležk je njegov govor trajal več kot pet ur in že med govorom sem si mislil, da mora biti govornik vodilni član naše partije, nisem pa ve- del, kdo je. Tega niso vedeli niti drugi, šele proti koncu konference smo izve- deli, da je govoril Tito, sekretar Ko- munistične partije Jugoslavije.« TITO PRESPAL V GORNJI VASI Kako je prišel Tito na Smiglovo zidanico? Tudi to še ni natančno po- jasnjeno. Držalo pa bo, da je nadalje- val svojo pot v Slovenijo po sestanku CK KP Hrvatske, na katerem je go- voril o nalogah komunistov v sindika- tih ter o pripravah na konferenco De- lavske partije. Jožica Hribar iz Latkove vasi se spomni pripovedovanja svojega moža Rudija. Tito in še nekdo, ki je bil z njim, sta prišla v Prebold, od tu pa ju je Rudi odpeljal zvečer v Gomjo vas, kjer naj bi jima preskrbel prenočišče. Oba sta prespala pri Turnškovih, bli- zu Hribarjeve domačije. Marija Turiv škova se je tudi kasneje natanačno spominjala, da je moral biti eden iz- med obeh gostov Tito. To je seveda izvedela, šele kasneje na osnovi foto- grafij in pa dobrega spomina. »Nez- nanca« sta prespala v sobi, kjer je bila le ena postelja, ko pa jima je Marija hotela zjutraj prinesti v sobo zajtrk, ju ni bilo nikjer več. Verjetno sta že v zgodnjih jutranjih urah odšla s Slavkom šlandrom proti zidanici nad Grajsko vasjo. Andrej Stegnar se še danes živo spominja, kako izčrpno in globoko ana- lizo je podal tovariš Tito, kako je ori- sal kapitalistične sile v svetu in govo- ril o pripravah na drugo svetovno voj- no. Govoril je o preteči nevarnosti nemškega, italijanskega in japonskega fašizma, podal gospodarski pregled ka- pitalističnega sistema v svetu, ki nujno vodi v novo svetovno vojno. Se po- sebej je poudaril napadalnost nemške- ga fašizma. Napovedoval je, da se faši- sti s Hitlerjem na čelu ne bodo za- dovoljili z zasedbo Avstrije, ampak bo- do na vrsti tudi drage države Evrope, vključno Jugoslavija. Tito je jasno go- voril o nalogah Jtomunistične partije v borbi proti bližajoči se nevarnosti. Komunisti morajo povsod razkrinka- vati nemško propagando, ljudem pri- kazovati in pojasnjevati nevarnosti, ki jo prinaša nemški fašizem delovnemu človeku. Politično in akcijsko je treba usposobiti vse člane partije, da bodo v danem trenutku sposobni uresničiti revolucionarno in zgodovinsko nalogo. Posebno ostro je Tito poudaril potre- bo po usposobitvi vsega partijskega članstva za oboroženi boj in ravnanje z orožjem. Na konferenci je bilo tudi govora o enotnosti naše partije. Tovariš Tito je razložil, kakšno negativno vlogo so v partiji odigrali ljudje, ki se niso borili za resnično in dosledno partij- sko linijo. Navedel je nujnost povezo- vanja uličnih, mestnih, študentovskih in delavskih celic, tako da ne bi prišlo le do- enostranske partijske dejavno- sti, ampak bodo člani drug drugega dopolnjevaU z izkušnjami v revoluci- onarnem napredku razrednega boja. Omenil je, da sta ideološki nivo in raz- redni pogled na svetovne politične do- godke nekaterih članov zelo nizka. Vsem kritičnim pripombam so =?ledih konkretni sklepi. SKLEPI KONFERENCE — ZDRUŽENI V BOJ Trinajst sklepov je s prve konfe- rence Komunistične partije Slovenije. Prvi govorijo o vedno večji nevarno- sti faišzma, Anschlussu, o tem, da je v Sloveniji čutiti vedno hujše hitlerjev- sko gibanje. V petem sklepu med dru- gim piše, da velesrbska nadvlada že dvajset let izmozgava slovensko ljud- stvo, ne da bi imela Sloveniji i>okaza- ti kaj drugega kot opustošenje in be- do. Zapostavljanje Slovencev v gospo- darstvu, kulturi, politiki, v vojski, bar- barski teror, kramarska politika, ki jo vodijo predstavniki slovenskih strank v velesrbskih režimih od Kramarja do Korošca in posebno razočaranje, ki ga je slovensko ljudstvo doživelo i>o peto- majskih volitvah, vse to je rodilo pri Slovencih odpor do Jugoslavije. Temu nasproti postavlja slovenski kmet sta- ro Avstrijo, v kateri je kljub zatiranju živel lažje kakor danes. Nekoč so se Slovenci borili za osvoboditev izpod avstrijskega jarma, danes po dvajse- tih letih pa mnogi žele povratek teh stvarih avstrijskih časov. To so dose- gli velesrbski oblastniki in njihovi jm- magači v teh dvajsetih letih. Po vsem tem ni čudno, če mnogi slovenski kmetje iščejo rešitve pri Hitlerju, ker mislijo, da jim bo on vrnil, kar so imeli pod Avstrijo. Ni čudno, da po- gosto nasedajo nemški fašistični pro- pagandi. V sedmem sklepu jasno pove- do, da ix>dpira v Sloveniji Stojadinovi- čevo vlado reakcionarno krilo sloven- skega katoliškega tabora z dr. Koroš- cem na čelu, ki se hkrati s tem udi- nja mednarodni fašistični reakciji. ZA ENAKOPRAVNO JUGOSLAVIJO v osmem sklepu piše takole: Svo- bodna demokratična Jugoslavija, zgra- jena na enakopravnosti vseh narodov in blagostanju ter zadovoljstvu delov- nega ljudstva je danes edina oblika države, v okviru katere Slovenci in drugi narodi v Jugoslaviji lahko išče- mo zatočišče in zaščito pred hitleriz- mom. Za to svobodno Jugoslavijo mo- ra iti slovenski narod v borbo skupaj s hrvaškim, srbskim in drugimi narodi Jugoslavije. Pot do takšne svobodne Jugoslavije je samo ena: odstranitev današnjega izdajalskega režima in se- stava obrambne vlade, ki bo izraz vseh narodov Jugoslavije in bo ljudstvu vr- nila demokratične in narodne pravice, ki bo hitro ui odločno pomagala de- lovnemu ljudstvu iz obupnega položa- ja. Samo vlada, ki se bo opirala na ljudstvo vseh narodov v državi, bo sposobna organizirati obrambo države in obvarovati neodvisnost Jugoslavi- je. V devetem sklepu so našteti po- goji za obrambo slovenskega naroda ter za državno neodvisnost, v desetem pa že narekujejo potrebo po združitvi vseh demokratičnih in pozitivnih sil slovenskega naroda od delavskih strank pa do vseh iskrenih, domoljubnih mno- žic. Ob zaključku je treba poudariti, da je prva konferenca na šmiglovi zida- nici pomenila praktično izpK)lnjevanje vsega tistega, kar je bilo sklenjeno na ustanovnem kongresu pred dobrim le- tom na Cebinah. Vse tisto, kar so sklenili na šmiglovi zidanici, pa so potem tudi v praksi uresničevali. Ta- ko v narodnoosvobodilni borbi in mar- sikaj od tega uresničujemo še danes. Zbral in priredil: JANEZ VEDENIK viri: material za izdajo brošure 40 let I. konference KPS Tudi tule posnetek pred šmiglovo zidanico ima častitljivo starost, šestindvajset let. Tedaj je bilo pri zidanici veliko zborovanje v počastitev prve konference KPS in hkrati 60-letnice predsednika Tita. Na slavnosti je govoril Andrej Stegnar, udeleženec nartiiske konference 1938. leta v tej zidanici, ki je na posnetku prvi z leve strani. *^ Foto: MB 8. »tMM — NOVI mmm St. 19 — 18. ma! 1978 AMATERSKO GLEDALIŠČE NAPREDKA TOKRAT NI OB PODROČNEM SREČANJU V LOČAH Od 11. — 14. maja je v no- vem kulturnem domu v Lo- čah portekalo 21, področno srečanje amaterskih gledališ- kih skupin, ki so ga pripravili gostoljubni in prizadevni čla- ni domačega pTosvetnega dru- štva ter področno združenje gledaliških skupin iz Celja. Tudi letošnje srečanje je omo- gočilo spremljevalcu amater- sikega gledališkega gibanja do- kaj zanimiv vpogled v trenut- no stanje na tem področju, samim udeležencem pa mož- nosti medsebojnih primerjav, izmenjavanje izkušenj in us- tvarjalno-kritičm"h soočenj ra- zličnih mnenj. Na letošnjem srečanju so se pred.stavile naslednje skupine: PD Skale pri Velenju s Ck>- vi^ardovo Komedijo ljubezni v režiji Jožice Arličeve, PD Šmartno ob Paki z Verasovo priredbo Božičevega romana Na njeni travi pod naslovom E3ksprestragikomedija — za- kaj pa ne v režiji Bogomira Verasa, AG Železar iz štor s Cankarjevo dramo Kralj na Botajnovi v režiji Boruta Alu- jeviča in Kud Zarja iz Tmo- velj z Wemerjevo igro Kome- dijant Hermelin v režiji Šte- fana žvižaja. Po številu sode- lujočih skupin je bila torej tu- di letošnja bera vse prej kot bogata; veseli nas lahko prvo sodelovanje skupine iz škal, ki si šele utira poit v skri-mo- std gledališkega izraza. Izbor besedila je v vsakem gledaliišču prvi pomembnejši ustvarjalni korak, za*o si og- lejmo, po kakšnih besedilih so segali letošnja udeleženci, da bo predstava o njihovih prizadevanjih popolnejša. Bul- vama komedija Noela Cowar- da kakšnih pomembnejših iz- povednih možnosti sicer ne daje, je pa verjetno kar prav- šnje besedilo za skupino, ki se šele začenja meriti s pro- blemi odrskega izraza in si že- li razmeroma hitro pridobiti priljubljenost pri občinstvu, da bi na teh temeljih gradila naprej. Veliko ambicioznejše dejanje je seveda priredba sodx3ibnega slovensl:ega roma- na Petra Božiča, ki posega v eksotičen svet predmestnega lumpenproletariata in pri tem izhaja iz Izvedbenih izktišenj iz prejšnjih — snovno, sporo- čilno in izvedbeno — podob- nih predstav. Ambiciozen in hkrati problematičen je tudi izbor Cankarjevega Blagra, ki sleherno izvedbeno površnost in nedomiselnost po tradiciji kaznuje z nepiristnostjo ter dolgočasjem. Vera v velikega dramatika se je izkazala tudi tokrat kot na moč goljufiva, čeprav je Wemerjevo besedi- lo v primerjavi s Cankarjevim nevredno omembe, pa vseeno pronuja nekaj mikavnih mož- nosti sodobnemu gledališkemu izražanju, ki pa jih je uprizo- ritev premalo izkoristila. Prav prea-^ladujoča pozornost, ki je bila namenjena poučno poe- nostavljenemu sporočilu, je zakrivila, da skupina besedila ni dovotlj nadgradila in njego- vih ostrih robov estetsko za- obMla. Uprizori tvena prijsadevanja sodelujočih skupin rastejo iz različnih izhodišč, zato so tu- di rezultati različni. Komedi- janti iz Skal svojega začetniš- tva še niso mogli povsem pri- kriti, so pa na pravi poti, da začetniške težave s primernim prizadevanjem uspešno pre- magajo. Nekje na nasprot- nem koncu smo zalotili sku- pino iz Štor, ki očitno še ni naišla poti do sodobnejših* po- gledov na amatersko gleda^ Mško tistvarjanje in se zato s svojimi dosežki oddaljujejo od prevladujočih ljubiteljskih prizadevanj na Slovenskem. Po pričalcovanju sta najizrazi- tejši predstavi prikazali obe že uveljavljeni skupini iz Smartnega in Tmovelj, čeprav je treba takoj priistaviti, da nobena ni dosegla svojega us- peha iz prejšnje sezone, kaj šele, da bi storila pomemben koraik naprej. V splošnem se zdi letošnje srečanje srednje uspešno, saj niti po številu sodelujočih skupin niti po kakovosti do- sežkov lansko srečanje ni bilo bistveno preseženo. Upamo, j da so se udeleženci letošnjega srečanja iz neposrednih izku- šenj na odru in iz kritičnih pogovorov po predstaTOh tudi česa naučili, kar pa se bo po- kazalo šele na prihodnjem, 22. srečanju. SLAVKO PEZDIR BRASLOVČE: MOGOČNI PRSTAN Kulturna deja\nost je v zadnjili dveh letih v Braslovčah precej zaživela. Tu gre predvsem priznanje Anici Brišnik, ki je pričela z delom mladih. Tako so do sedaj uprizorili tri pre- miere ki so jih kar devetkrat ponavljali še v drugih krajih Savitij.slte doline ter sedem recitalov. Pred dnevi so se predstavili zopet z novim delom in sicer pravljično igro Grimra- Milčinski: Mogočni prstan, zopet v režiji Anice Brišnik. Delo so domačini toplo sprejeli. Na sliki: Prizor iz pravljične igre Mogočni prstan. T. T. MOZIRJE: POD SVOBODNIM SONCEM Čeprav so Finžgarjevo igro »Pod svobodnim soncem« predstavili v dvorani m na ne posebno velikem odru, so uspeli. Tega podviga se je v Mozirju lotil Franjo Cesar. Koliko je stalo prilagajanje tako velikega odrskega dela prilikam, v katerih so igrali Mozirjani, ve verjetno le režiser in scenarist Franjo Cesar. Z veseljem smo bili torej priče predstavi, ki je bila že po običaju obiskana in seveda tudi dobro odigrana. Prosvetnemu društvu Mozirje, njegovim igralcem, predvsem pa vodji predstave Franju Cesarju gre vse priznanje. Ni pretirano če zapišemo, da bi se Mozirjani s to pretlstavitvijo Finžgarjeve igre lahko predstavili v slehernem kraju pri nas. Zato — ali ne bi bilo pri- merno pokazati to igro tudi občanom v pobrateni Cejetini v Srbiji? To bi kazalo storiti in tako zbližali kulturna dela naših narodov. ALEKSANDER VIDECNIK^ AKCIJA ŽE LETOS USTANOVITEV ŠOLSKIH KNJIŽNIC v okviru naše republike se že dalj časa dogovarjajo o akciji, s katero bi zagotovili brezplačne učbenike vsem učencem osnovnih šol. Ideja ni nova, letos pa bodo pod- pisali tudi družbeni dogovor, ki bo tej pomembni akciji postavil trdne temelje in ji začrtal cilje. V celjski občini je le ma- lo osnovnih šol, v katerih so urejene tudi knjižnice za ix)60janje rabljenih učbenikov. Ob tem pa se posebej v je- senskih mesecih, ko se pouk v šolah znova prične, pojav- ljajo problemi, ki so vezani na šolske učbenike. Mnogo- krat namreč založniki zamu- jajo roke za pravočasno ia- dajo šolskih knjig, učenci os- tajajo brez prepotrebnih pri- pomočkov in pouk je zato zelo otežkočen. Prav tako pa je nakup šolskih učbenikov zelo drag in predstavlja po- memben strošek staršev pri oskrbi njihovih otrok s šol- skimi pripomočki. Zaradi te- ga so tudi v Celju izdelali po- droben akcijski načrt, kate- rega cilj je zagotoviti brez- plačne učbenike učencem os- novnih šol do prihodnjega šolskega leta. Nosilci akcije so sindikati, osnovne šole, ob- činska izobraževalna sktip- nost, socialistična zveza in zveza socialistične mladine, najpomembnejšo besedo pri njeni uresničitvi pa bodo imeli gotovo starši šoloobvez- nih otrok. Prav oni bodo z zavestjo, da pomenijo brez- plačni učbeniki veiik korak naprej k izenačevanju mate- rialnih možnosti za šolanje otrok, v veliki meri prispe- vaU k uresničitvi zastavljene akcije. Po FKKirobno razdelanem rokovniku opravil in nalog, bi morale osnovne sode že do zaključka letošnjega šolskega leta ustanoviti knjižnice za rabljene učbenike in pritegni- ti učence za delo v njih. Ta- koj za tem pa bi morale opraviti inventuro stanja in pripraviti predračun potreb- nih finančnih sredstev za na- bavo manjkajočih učbenikov. Šole bi se morale opreti na v.se tiste družbenopolitične organizacizacije, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, ki so pri- sotne v šolskem okolišu ter se z njimi tesno povezati pri izvedbi akcije. Ob tem pa morajo temeljito seznaniti starše in učence o pomenu, ciljih ter načinu izvedbe ak- cije. Poudariti velja, da je to akcija za vse šoloobvezne otroke in da lahko že z letos začeto akcijo bistveno zmanj- šajo izdatke staršev pri na- kupu učbenikov. . ........__________:______________________IX. S, OISTRiOJI Oe SOTII: UPBUfUALEC Pred dnevi smo imeh pio- nirji osnovne šole Bistrica oib Sotli že tretje srečanje s s3«išatelji Partijske šole v Kumrovcu. Tokrat smo se pogovarjali na temo »Pionir — samoupravljalec«. Razgovor je bdi zelo zani- miv in živahen. Taiko so pred- sedniki dnjštev, organizacij in krožkov pripovedovali o delu in nalogah v tem šctekem le- tu. Ker je bilo to naše zadnje srečanje s slušatelji Partijske Sode, smo se jim zahvalili za sodelovanje in obiske s šop- kom cvetja ter z našim ge- slom »Naši kraji — Titovi kraji«. BERNARDA BABIC Kulturna skupnost občine Celje — Občinska konferenca zveze socialistične mladine Celje vabita v okviru prireditev »Dnevi črnogorske kulture v Sloveniji« na UTERARNO PRrREDITEV, na kateri bodo črnogorski književniki brali svoja dela (dela črnogorskih umetnikov bodo v prevodu brah tudi gledališki igralci). Literarna prireditev bo 25. maja 1978 ob 11. uri v Prionirskem domu v Celju (vstopnine ni). SP. GRUŠEVJE PRI KONJICAH IMAJO TUDI SVOJ KULTURNI DOM v vasi Spodnje Grtišovje pri Konjicah mladi do ne- davnega med sabo niso bUi povezani. Zdaj pa so se re- či le premaknile na bolje. v začetku letošnjega leta so v vasi ustanovili mladin- ski aktiv in si že takoj na začetku zastavili cilje in na- loge. Sprva so se reči okoli pogojev za nemoteno delo zatikale, pa so se mladi Grušovljani vseeno znašli in zagato rešili na domiseln način. O tem govori tudi mladinka Ančka Brtunec, ki je sicer dijakinja drugega letnika ekonomske šole v Celju, v aktivu pa so ji za- upali blagajniške posle. »V začetku dela nas niti starši niso jemali preveč res- no. Po dosedanjem zatišju se jim je menda zdelo, da je pri nas nemogoče orgam- zirati kakršno koU obliko delovanja mladih. Res je, težave so bile. Sprva se nis- mo imeli kje sestajati. Zato smo se dobili enkrat doma pri enem, drugič pri dru- gem. Začeli smo razmišljati. kako bi prišli do svojih pro- storov. Med domačini smo zbrali nekaj lesa in naredili nekoliko večjo barako, ki ji zdaj malce za šalo rečemo kar ,naš leseni kulturni dom'. Ni nič posebnega. Cista im- provizacija, pa vendar bolje kot nič.« Zunanjost tega doma spo- minja na zasilno drvarnico, notranjost pa preseneča. Ste ne in strop so obložili s sti- roporjem in vse skupaj ob- lepili z raznobarvnimi plaka- ti in drugim živobarvnim pa- pirjem. Na tla so položili lesonit, v en kot peč, v dru- gega pa »klubsko« pohištve no garnituro. Iz sosednje hiše so napeljali elektriko, nekdo pa je poskrbel za gramofon in ustrezno osvet- htev. Kar prikupno. Ni kaj re- či. Za vse to ni nihče dal niti dinarja! »Ta prostorska rešitev :e začasna. Ce dežuje, kapljice kar rade najdejo pot skozi streho . ..« pripoveduje Anč- ka Brtunec in nadaljuje: »UstanoviU smo Komisijo za sodelovanje s pionirji in komisijo za mladinske de- lovne akcije. Ob praznikih pripravljamo kulturna sreča- nja. Prva, ki smo jih imeli, so bila za našo vas m oko- lico osvežilna kulturna do- godka« TONE PETELINšEiK št- 19 — 18. maj 1978 NOVI TEDN8K stran <9 V m-KAJ VAS JEZI? CELJANE JEZI MNOGO STVARI! JE TO ČUDNO? pred kratkim je bila na pašeni radiu izredno zanimi- va oddaja v živo, ki smo ji ^li naslov Kaj vas najbolj jeii. ce smo povsem odkriti, potem moramo priznati, da srno pričakovali velik odmev, telefonski klici v oddajo pa go nas pravzaprav preseneti- li. Kar triinštirideset (43) jih je bilo. Kaj takega zares ni- smo pričakovali! Kdo bi le mislil, da smo Celjani tako jezni, da nas jezi toliko stva- ri! Sicer pa kar k telefon- skim klicem. Prva se je ogla- sila naša sodelavka Silva Že- leznik, ki jo sicer poznamo Icot radijsko napovedovalko. Silvo je najbolj ujezila neka pesem v čestitkah, ki bojda ni bila ničemur podobna. Kaj hočemo, o okusu, še posebej glasbenem, bi laliko na dolgo in široko razpravljali. Neka- terim so všeč Slaki, drugim se naježijo lasje, ko zapoje Tomaž Domicelj, tretji pa se kar topijo ob sladkem (beri osladnem) prepevanju kakšne- ga Miška, Ljupke, Duška, Džo- ja itd , . . NA IZLETNIKOV RAČUN Poslušalko IVANKO moti postrežba v trgovinah. Jezna je, ko kruha nikdar ne zavi- jajo v papir, vedno pa ste- kleničko vinjaka in podobnih pijač, ki nekaterim »pome- nijo vsaj toliko kot vsakda- nji kruh«. Kaj kočemo, ko pa so sokovi tako dragi, po drugi strani pa nam sadje gnije na prelepih zelenih tra- tah. »Telefonistka« ŠAP.LAHO- VA je jezna, ker ne dobi zvez (telefon.skih seveda), no, nekaj pa nas je takšrih, ki se nad tem sploh ne jezimo več. lovaiisa HRENA jezi, ker Imajo Izletnikovi šoferji in sprevodniki tako slabe plače. No, nekaj pripomb je še bilo na račun Izletnika. Tovariši- co DIMČEVO jezi, ker vOzi avtobus ob nedeljah le do Irm:inčnika, ne pa do Lopate. Meni, da bi se to že dalo nekako urediti, tovariš TO- MAŽIC z Otoka pa pravi, da bi bilo prav, ko bi tudi avto- busi, ki vozijo na primer iz Ljubljane, ustavili na Otoku. Predv^sem zaradi starejših ljudi, konec koncev pa na Otoku živi 12.000 Ckiljanov. IVICA KAMICEVA nam je povedala, da bi bilo treba malce več reda na avtobusu, ki vozi na Lokrovec, Mnogo- l^rat se je že zgodilo, da je njen otrok hotel v šolo, ča- kal je na avtobus, avtobusa pa od nikoder. DRAGO LEBEN je povedal. da celjska avtobusna postaja ne more biti za vzgled. Po- tem pa je dodal še to, da bi se morali malce poboljšati tudi potniki. Niso vedno vse- ga krivi šoferji in sprevodni- ki. Pa še prav ima! OBREZO- VO iz Celja najbolj jezi, ko se vozi z avtobusom in vidi razrezane sedeže. Povedala je, da bi morali otroke o tem vzgajati v šolah, predvsem pa doma. še en zanimiv dogodek nam je opisala. Nekoč se je peljala na Planino, šofer je nekega mladeniča opozoril naj ji odstopi sedež, ta pa ni hotel o tem ničesar slišati. Dodala pa je, da razume mlade ljudi. Zakaj bi se po nepotrebnem utrujali, ko pa je pred njimi še dolga pot. KJE JE SOLIDARNOST? Tovarišica U2MAHO\A z Lave je nezadovoljna s trgo- vino Solidarnost. O kakšni sveži zelenjavi tam ni ne du- ha ne sluha. Kvečjemu kaj starega »opuljenega« se do- bi. Dodala je še, da verjetno nekateri menijo, da lahko ' ljudje, ki žive v solidarnost- nih blokih, pač vse »požro«. No, morda pa bo le napočil čas, ko bomo lahko govorili o solidarnosti tistih, ki zala- gajo trgovino Solidarnost. Tovariš KNAPOVšEK nam je ves .jezen telefoniral, da ga najbolj jezi oddaja v živo, ki pravkar teče. Povedal je, da se mu zdi vse skupaj ena sama otročarija. Navsezadnje, kje pa so gostje oddaje? Po- vedali smo mu, da je oddaja pač kontaktna in da smo jo v spored uvrstili predvsem zato, da bi lahko videli, kaj ljudi najbolj jezi, kakšne pro- bleme imajo in da bi lahko kasneje na podlagi povedane- ga v oddaji, načrtovali na- slednjo oddajo v živo, seveda z gost'. IVA ČERNELIČA pa je ujezil tovariš KNAPOVŠEK s svoji mmnenjem. Po mne- nju tovariša Ito je oddaja zelo posrečena in enkratna priložnost, da lahko komu ;>pckadimo v brk«. Poslušal- ca JOŽETA .jezijo mladi, Id se ob sobotah zvečer zabava- jo v discu hale Golovec, po- tem pa bojda pi.jani razgra jajo kot »živina«, tako da nihče ne more spati. Tudi MARIJO MEDVED jezijo mladi. Navdušeni mladi mo- toristi, ki nalašč naga j o jo in »kurbljajo« pod okni. Pozva- la nas je, naj ji mi pri Radiu Celje, ki smo zanjo vsemo- gočni, A-endarle nekako poma- gamo. Nekaj minut kasneje se je v oddaji oglasil verjet- no eden izmed motoristov in predlagal tovarišici Medvedo- vi, naj jih kar lepo pri miru pusti. Predstavil se nam je kot MAKS VORSPRINGER, pa smo kaj kmalu ugotovili, da je priimek izmišljen. Mor- da bi bilo bolje, če bd ga vsaj prevedel v slovenščino in se predstavil kot predskakalec. POL JAJČKA Tovariša ROJNIKA s Fran- kolovega jezi, ker na celjski tržnici ne more kupiti pol jajčka. »Star fotar« mu je povedal, da je bilo to pred vojno mogoče. Kaj hočemo. Danes pač bolje živimo in si lahko privoščimo že kar cela jajčka. Predstavnice ženskega spola, mislimo seveda na go- spodinje, pa samo z enim jajčkom že niso več zadovolj- ne. Z dvema pa si že lahko nekako pomagajo. No, tudi v Rojnikov priimek močno dvo- mimo. MILOSAVLJEVICEVA ni zadovoljna s servisom Go- renja. Na televiziji je videla reklamo MI T.\KOJ PRIDE- MO, na popravilo televizorja pa kljub temu čaka že teden dni. Nekaj se jih je v oddajo oglasilo s pripombo, da je celjski promet nemogoč. Med njimi tovariš KRUSIC iz Ce- lja. Dorntk iz Žalca in ŽI- BERTOVA s Planine tesr KO- LARJEVA iz Cel.ja. Vsi pa se pritožujejo predvsem zaradi gneče na Ljubljanski cesti pa tudi brezobzirnosti šoferjev, ki celo prehodov za pešce ne spoštujejo več. JANEZA ŠUMAKA moti, da so ob nedeljah skoraj vsi celjski lokali zaprti, POCKA- JEVA iz Celja pa je začudena nad tem, da ni v mestu ob Savinji niti ene mlečne resta- vracije. In popolnoma prav ima! M.IRIJ.A iz Šempetra nam je povedala, da je z novo blagO\-nlco Savinjskega magazina v Šempetru zado- dovoljna, tudi z ustrežljivost- jo trgovcev, moti pa jo to, ker nekateri artikli nimajo označenih cen. Upamo, da so m.ed tem to pomanjkljivost že odpravili. Tovariša 2ERDONERJA smo povprašali, kje ga čevelj žu- li, pa nam je povedal, da ga sicer ne žuli, je pa kupil v Alpini tri pare čevljev in niti eden n; radržal dalj kot me- sec in pol. Trgovka META GABELTC se jcci, ker so tr- govine odprte tudi ob sobo- tah popoldne. V današnjih časih, ko imajo gospodinje hladilnike in zmrzovalnike, b"" po njenem ne bil nikakršen problem, ko bi potrebne stva- | ri kupili že dopoldne, če se- šteje vse svoje proste dni v mesecu, pride do številke šti- ri. Ob tem pa je še mati in gospodinja. ZDENKA VRAČ- KO je povedala, da bi bilo prav, ko bi z receptom za zdravila dobili tudi polivini- lasti etui. Če znajo že vse tako dobro »zaračimati«, naj pa še tistih dvajset par za etui. Vsaj ne bo več proble- ma z zmečkanimJ recepti, ail celo razmočenimi, kadar dežuje. JOŽICA ni zadovoljna s celjskim zdravstvom, saj pravi, da je marsikdaj treba vzeti celo dopust, kadar ho- čemo na kakšen splošni pre- gled, da o tem, kako pored- ko pride na vrsto k zobo- zdravniku, niti ne govori. V oddaji je sodelovala tudi to- varišica 2AGARJEVA, ki jo moti zanemarjeno igrišče pri VVZ Anice Cernejeve. Menila je, da bi se z dobro voljo zavoda, komunale in krajev- ne skupnosti že dalo kaj na- praviti. Sicer pa za to že itak preveč plačujemo. JOŽE RE- BEK je eden Izmed tistili, ki nI zadovoljen s celjskim zra- kom. Seveda je nemogoče na- šteti prav vse, kar so nam povedali poslušalci, smo pa le dobili nekakšno sliko o tem, kaj moti prebivalce na- šega mesta in okolice, kaj jih jezi. No, kar precej stva- ri. Upamo, da bo v bodoče bolje in da se je marsikate- ra težava ali napaka popravi- la. Upam.o tudi, da ima manj problemov vratar bolnice Ce- lje. Njega namreč jezijo ljud- je, Iri hodijo na obiske v bolnico in postavljajo avto- mobile pred vzhodna vrata, ta- ko da celo rešilni avtomobili ne morejo v bolnico. JANEZ VEDENIK Mladinski zbor osnovne šo- le 1. celjske čete je povabil v goste pevske tovariše iz Lju- t>ljane, zbor osnovne šole Bo. risa Kidriča. Tak način po- vezave in sodelovanja, ki je za pevce vzpodbuden, opaža- jo vse pogosteje. Mladi pev- ci' lahko predstavijo svoje do- sežke v drugem okolju ter primerjajo medsebojno kvali. ^to in način petja. Celjski zbor je imel srečno roko pri izbiri partnerja. Lju- tiljančani so dober zbor, ki vodi Jernej Habjanič. Svoj glasbeni koncept je izpričal z ^obro izbranim programom, v katerem ni manjkalo ne- ^^j trdih orehov sodobnih skladateljev. Ježa, Kogoja, ^ebiča in Feguša. Vse sklad- be so bile skrbno naštudira- ne, gradnja na frazah dobro izpeljana. Ponekod bi bilo že- leti boljšo intonacijo ali več jasnosti v izgovorjavi in glas- benem izrazu. Dragica Zvar vodi mladin- ski zbor os. šole 1. celjske čete sedmo leto. Uspela je zbor iz\'ežbati do lepe višine tako, da je sposoben pred- stavljati Celje na republiški reviji, na festivalu in še kje. Na koncertnem programu je imel tokrat 9 pesmi različne- ga karakterja, smiselno raz- porejenih: 3 koroške narod- ne, 3 umetne, sodobnikov Le- biča, Šivica in Poulenca in še tri pesmi drugih narodov. Narodne pesmi so bile pra- vilno podane, ne da bi mu- zikalna plat ganila. Poudarek je bil na dokaj zahtevnih skladbah. Na splošno bi ve- ljalo posvetiti dinamiki še več pozornosti, višine sopra- nov bolj zaokrožiti, muzikal- na doživetja poglabljati. Si- cer pa je zbor dostojno pri- pravljen za republiško revi- jo v Zagorju, ki je tik pred nami. Pohvaliti je treba iz- vrstno klavirsko spremljavo Hinka Haasa in zelo dobro, jasno in smiselno napovedo- vanje učenke 8. razreda Si- mone Zatler. Na koncertu, ki je bil v sredo, 10. maja v Narodnem domu, je prvi nastopil otro- ški zbor osn. šole 1. celjske čete prav tako pod vodstvom Dragice Zvar. Zapel je tri pesmi ne prav odlično, a ven- dar prikupno in v veselje šte- vilnih mamic. Najvažnejše pri pri tem je, da je to iz- vrsten podmladek za mladin- ski zbor. EGON KUNEJ S10VEN8JALES UK »SAViNJA Celje n .sol. o., Mariborska 116, Celje Delavski svet delovne organizacije razpisuje za mandatno dobo 4 let naslednja presta dela in naloge: 1. vodja Delovne skupnosti za komercialno, tehnološko in razvojno-investicijska dela 2. vodja Delovne skupnosti skupnih zadev 3. vodja delovne enote nabave Poleg splošnah pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: pod L: — visoka izobrazba ustrezne smeri za področje dela v delovni skupnosti — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih, kjer se zahtevajo posebne pravice in odgovornosti v les- no-predelovalniii OZD — izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrgo- vinskega prometa — aktivno znanje enega tujega jezika — družbeno-politična neoporečnost pod 2.: — vi-soka ali višja L',obrazba ustrezne smeri za pod- ročje dela v delovni skupnosti — najmanj 3, oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih, kjer se zahtevajo posebne pravice in odgo- vornosti na področjih del, ki se opravljajo v delovni skupnosti — družbeno-politična neoporečnost pod 3.: — visoka izobrazba ustrezne smeri za področje na- bave — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih, kjer se zahtevajo posebne pravice in odgovornosti na področju nabave — izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrgo- vinskega prometa — aktivno znanje enega tujega jezika TOZD POHIŠTVO CELJE Delavski svet TOZD r a z p i s u j č za mandatno dobo 4 let prosta dela in naloge indi- vidualnega poslovodnega organa direktorja TOZD Pohištvo Celje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: — visoka ali višješolska izobrazba lesarske ali eko- nomske smeri — najmanj 3 leta deloiTuh izkušenj — družbeno-politična neoporečnost Kaiididati za razpisana dela in naloge naj svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev, ki so določeni s tem razpisom, pošljejo na na- slov: SLOVENIJALES LIK »Savinja« Celje, kadrov- ska služba, Mariborska 116 Celje, v 15 dneh po tem razpisu. Delovna skupnost za komercialno, tehno- loško in razvojno-investicijslo dela objavlja prosta dela in naloge pomoč pri vodenju centralnega skladišča Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: — končana šola za prodajalce — opravljen strojepisni tečaj — poskusno delo v trajanju 90 dni kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s to objavo pošljejo na naslov: SLOVENIJALES LIK »Savinja« Celje, kadrovska služba. Mariborska 116 Celje — v 10 dneh po tej objavi. j RADiO CELJE TEHNIŠKA ŠOLA CELJE i razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo stroja »Sitotisk« inventarna številka 2023 in sušilno mapo z okvtr" jem, inventarna številka 2024, Izklicna cena je 40.000,00 din. Prometni davek plača kupec; le-ta ni vključen v izklicno ceno. Licitacija bo 18. maja 1978 ob 8. uri v prostorili šolskih delavnic Tehniške šole Celje, Pot na Lavo 22. Pogoj za pristop k licitaciji je 10-t>istotni polog, za družbeni sektor pa naročilnica s prenosnim nalo- gom. ___. ...... . 10. stran — NOVI TEDNIK §t. 19 — 18. maj Ij NEMIRNO ŽIVLJENJE JURIJA PLEVNIKA IZNAJDLJIVI ŠARLATAN PONUJA ZDRAVJE Ni dandanes lahko biti zdrav, še težje je zdravje ob- držati, če pa ga že ni, potem si na vse kriplje prizadeva- mo, da bi ga dobiU nazaj. Kar precejkrat se to sicer res posreči, za mnoge nadloge pa žal tudi danes, kljub ogrom- nemu napredku znanosti, ni leka. Med težko ozdravljive bo- lezaii sodijo tudi kostni in sklepni revmatizem. Ljudje se zatekajo k vsem mogočim pa tudi mnogokrat že kar ne- mogočim načinom, da bi se rešili bolečin. Pozorno za- sledujejo vsak še tako maj- hen napredek medicine s te- ga pKxiročja, prebirajo časo- pisne oglase, hrepene po zdravju. In tako je tudi za vse te upajoče ljudi priplavala rešil- na bilka. Priplavala natanko iz Sel pri Podčetrtku v obli- ki časopisnega oglasa. »Kostni in sklepni revmati- zem v vsaki strosti se v krat- kem času oadravi z domači- mi zdravih, ki je po mnogih ossdravljemh bolnikih preizku- šeno in preiskano v Zavodu za farmacijo in preizkiiševa- nje zdravil v Ljubljani. Raz- pošilja ga Jurij Plevnik, Sele 5, Podčetrtek. Priložite dve znamki!« Podobne oglase kot je bil ta v našem časopisu, je Jurij Plevnik objavil tudi v Nedelj- skem dnevniku in v Kmeč- kem glasu in posel je začel cveteti. Kdo ste, Jurij PleVnik? Pred leti smo se z moža- karjem, ki je rojen 30. mar- ca 1888, že pogovarjali na nje- govem domu v Selah. Takrat nam je zaupal svojo veliko skrivnost, da je bil pred voj- no ponarejevalec denarja, da je veliko let presedel v za- poru, da je znal ponarediti vse vrste uradnih papirjev in da je tudi sioer bil izredno iznajdljiv človek. Jurij, se je uikvarjal tudi s poe^sijo. Z izredno lepo pisavo je spra- vil na papir vrsto verzov, ki jih je posvetil bratu, na- pisal pa je tudi »roman«, ki mu je dal kar nekam znači- len naslov »Ponarejevalec de- narja«. Jurijevo življenje je bilo res burno ... Tokrat se je za spremembo lotu zdravilstva. Seveda ne za- stonj! O »mnogih ozdravlje- nih bolnikih z domačimi zdra- vili, preizkušenimi v Zavodu za farmacijo in preizkuševa- nje 2diavil v Ljubljani« ta in- stitucija ničesar ne ve, pač pa so v Jurija ix>dvomili mnogi njegovi odjemalci. Po dvomih so v Sežani pa v oko- lici Maribora in še kje. Tako zelo podvomiU, da so prišle prijave, ki so Juriju zmešale štrene. Kaj je narobe z vašim zdra- vilstvom, Jurij Plevnik? Odgovor na to vprašanje smo dobili v obtožnem pred- logu, ki so ga te dni sesta- vili na celjskem tožilstvu, in v katerem je tudi mnenje omenjenega zavoda. »Plevnik Jurij se je protipravno in na škodljiv način ukvarjal z zdravljenjem na ta načm, da je od začetka leta 1974 ter v letih 1975 in 1976 (po zadnjem oglasu v Novem tedniku, šte- vilka 18. z dne 11. maja pa očiffcno še sedaj) na svojem domu v Selaii pri Podčetrt- ku iadeloval in poslal po poš- ti števihiim naročnikom 171 steklemc, doma pa je sam prodal neugotovljeno količino »domačega zdravila«, ki ga je brez u.streznega dovoljenja kuhal iz mešanice vinskega žganja, v katerem so bila na- močena različna zelišča, tak- šen zvarek pa je škodljiv, ker vsebuje preveliko količino metanola ter težke kovine ter ga ni mogoče uporabljati za zdravljenje. S prodajo tega zvarka pa je dosegel najmanj 27.545 dinarjev protipravne premoženjske koristi. S tem je storil kaznivo dejanje ma- zaštva po členu 205 Kazen- tega zakonika/59.« (krepkej- nisk — uredništvo) In kaj sedaj, Jurij Plevnik? Leta so se vsedla Juriju iz Sel že močno na hrbet in vendar mu za mazaštvo gro- zi precej neprijetna kazen, po vsej verjetnosti denarna ka zen pa. zapor do enega leta in odvzem premoženjske ko- risti. Za sive lase, vsekakoi pa še bolj za vse tiste, ki so slepo verovali časopisnemu oglasu in Jurijevim steklenič- kam. MILENKO STRASEK DOLFI VIDENŠEK SVETLOBA VEČNE TEME RED DELA S SREBRNIM VENCEM ZA PRAVNIKA Trdna volja, razumevanje in ljubezen do sočloveka pre- ženejo tudi najtršo temo, pri- vabijo svetlobo, življenje v mrtve oči. Človek, ki mu je nesrečen pripetljaj zagrnil sonce in okolje, v katerem živi, z večno temo, je v svo- ji sredini zaželjen, spoštov«n, če je dober, zaiačajen, sposo- ben in marljiv. V tem pri- meru tudi visoko izobražen. Koliko volje, moči in zagna- nosti je bilo treba, da je Dolfi Videnšek doštudiral na pravni fakulteti. Zdaj je vod- ja internih postopkov v od- delku za pravne zadeve v Kovinotehni-Tehnomerca- torju, prej pa je bil dolgo telefonist v tej delovni orga- nizaciji. Na vprašanje, kako je lah- ko premagal napor pri študi- ju glede na to, da ne vidi in da je moral uporabljati po- sebne metode učenja, je odgo- voril: »Vodila sta me volja in že- lja po širši vključitvi v drtiž- beno življenje. V družbeni delitvi dela želim opravljati zahtevnejša dela, ker se za to čutim sposobnega. Veliko mi je pri študiju pomagala moja življenjska družica, ki mi je gradivo ix>snela na ma- gnetofon. Nato sem vso snov poslušal in si napravil izpis- ke na svoj stroj z BiaiUovo pisavo.« Kako si je organiziral de- lo in kakšen je odnos delov- ne sredine do njega -in nje- govih uspehov? »Pomagam si z magnetofo- nom. Vse telefonske pogovore posnamem, tudi pošto mi pre- berejo, bistvene stvari pa si takoj zapišem v svoji pisavi. Glede odnosa sodelavcev do mene in mojega dela lahko rečem, da je izreden. Nobenih pripomb ni, tako da včasih ne vem, ali se nihče za moje. delo ne zanima ali pa je vse v najlepšem redu.« Ob prazniku dela je dobil za svoj napor in angažiranost tudi visoko priznanje, red de- la s srebrnim vencem. »Za priznanje me je pred- lagala Zveza društev slepih. Sem namreč predsednik Dru- štva slepih v Celju, delam pa tudi v Zvezi, kjer sem pred- sednik dveh komisij. V naši delovni organizaciji sem bil član delavskega sveta, zdaj sem delegat v treh SIS, de- lam pa tudi na terenu. Ves- te, človek si mora nepresta- no razporejati svoje delo in aktivnosti, predvsem pa je treba planirati. Važno je, da veš, kaj hočeš, potem noben problem ni ovira. Brez volje ni ničesar, pa če si slep ali dobro vidiš.« Takšen je Dolfi Videnšek. Skromen, marljiv, odločen in sposoben delavec, kar mu priznava najširša družbena skupnost in delovna sredina kjer se dobro počuti, saj ga spoštujejo in cenijo njegove sposobnosti. Vse to je svetlo- ba njegove večne teme. D. POŠ ŽG —TTG LJUBLJANA TOZD — Turistično gostinska enota CELJE Na podlagi sklepov komisije za delovna razmerja TOZD Celje in PE Kolodvorske restavracije Olje objavljamo prosta dela in naloge I. Za Strokovne službe TOZD 1. šefa gospodarsko načrtovalne službe 2. šefa računovodstva 11. Za PE Kolodvorsko restavracijo Celje 3. blagajnika 4. treh KV natakarjev 1 5. dveh priučenih gostinskih delavcev I 6. skladiščnika I POGOJI: f pod 1.: VS diplomirani ekonomist ali VS ekonomist, 4 leta delovniih izkušenj, osebnostne zahteve; spo- sobnost komtmiciranja z ljudmi in delo s skupino pod 2.: VŠ ekonomist, 4 leta delovnih izkušenj, oseb- nostne zahteve: vesten, natančen, sposobnost orga- niziranja dela pod 3.: SS ekonomski tehnik, 2 leti delovnih izku- šenj, osebnostne zahteve: dosleden, vesten pod 4.: pokhc širokega profila (KV natakar) in opravljena tečaja iz varstva pri delu in osnovnega znanja higiene živil in osebne higiene pod 5.: p>oklic ozkega profila in opravljena tečaja iz varstva pri delu in osnovnega znanja higiene ži- vil in osebne higiene pod 6.: poklic širokega profila in opravljeni tečaji: varstvo pri delu, osnovno znanje higiene živil in osebne higiene, osebna varnost in mehanografska obdelava podatkov Za navedena dela in naloge je predvideno poskusno delo, in sicer: pod 1. — 3 mesece, pod 2. in 3. — 2 meseca, za ostala objavljena dela pa 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov- nim časom, razen pod 3., kjer se delo združuje za določen čas s polnim delovnim časom zaradi nado- meščanja delavke med porodniškim dopustom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnje- vanju pogojev v 15. dneh po izidu objave na naslov: ITG TOZD — Turistično gostinska enota Ctelje — Kadrovska služba, Aškerčeva ulica 1. O izidu objave bc«no kandidate obvestili v 15. dneh po izvedbi izbire. . NOVO IME: STANKO NAREKS Stanko Nareks, član Celja, je vsekakor novo ime med celjskimi kegljači. In to ime, ki mnogo obeta. To je mladi, komaj 24-letni kegljač, ki je letos na občinskem prvenstvu v šestih nastopih premagal vse najboljše celjske kegljače za 111 kegljev. S tem je tudi osvojil naslov občinskega pr- vaka. Drugi je Jože Tisovec, tretji pa netmičljivi veteran Viki Vanovšek. Vrstni red: Nareks 5444, Tisovec 5333, Vanovšek 5278, Tomažič (vsi Celje) 5232, Cagaj (Kovinar) 5187, Ahtik (Ingrad) 5152, Srot (Celje) 5132, Sivka (Ko- vinar)5129, Ravtar (Celje) 5096, Zore (Kovinar) 5090. Medobčinsko prvenstvo bo še- le jeseni. J. Kuzma PRIČETEK V MA- LEM NOGOMETU S spomladanskim prv< stvom so pričeli tudi igra malega nogometa. Nadaljv se namreč občinsko prvf stvo v prvi ligi. V prv£ spomladanskem kodu so i doseženi naslednji rezulta Grofija : Privatn!fei 4:1, S lezar Store : Šentj\xr 3:1, 1 bomiki : Gaberje 39 2 Aškerčeva : Gaberje 50 6 Faraoni : (Deleia 3:2 in Fil : Podgorje 3:1. Vrstni red po 12. kol Aškerčeva ul. 20, Gaberje 19, Pigal in Gaberje 50 1 17, Grofija 16, TaJbomiki 1 Zelezar 10, Celeia 7, Pi-vf' niki in Podgorje 6, Faraoni in Šentjur 3 točke. J. KUZJ IZ ŠENTJURJA: ASFALT V JAKOB Delavci Ostnega podjetja so zaključili asfaltiranje na kilometer in pol dolgem od- seku ceste iz Šentjurja pro- ti Jakobu. Asfaltni trak p>a bo do ob- činskega praznika Sentjtirja, do 18. avgusta, stekel še do Jakoba. Novega asfaltnega ce- stišča se seveda najbolj ve- sele krajani iz Jakoba in bliž- nje okolice, ki jim zdaj ni prizahešeno ne z blatom in ne s prahom. Del sredstev za asfaltiranje je prispevala Ko- munalno-cestna skupnost Šen- tjur, nekaj pa krajevna skup- nost šentjur-okolica in de- lovne organizacije občine. AP zm VEZI Pri Ok SZDL Šentjur prav v teh dneh teče evidentiranje tistah občanov, kd so bdii v medvojnih letih izseljeni v Srbijo. Vsi, ki se bodo prija- vili, bodo odpotovali z vla- kom bratstva in enotnosti v tiste kraje v Srbiji, kjer so jih pod svojo streho spreje- le gostoljubne srbske družine. Ti medsebojni obiski dru- žin iz Srbije in Slovenije predstavljajo zares enkratne žive vezi. AP SKSB ZA CESTE Ceste so še vedno pereč problem skorajda vseh kra- jevnih skupnosti v šentjurski občini. In čeprav cestnemu omrežju namenjajo v zadnjih letih v občini Šentjur veliko pozornosti, se še zdaleč ne morejo pohvaliti, da le-te predstavljajo dobro poveza- vo med večjimi kraji in na- selji. že peto leto zapored bodo pomagali graditi cestno mre- žo na Kozjanskem tudi bri- gadirji, ki bodo, kot vse ka- že, imeli vehko dela še v naslednjih letih. Za boljše ceste in boljšo povezanost s sosednjimi ob- činami in kraji si v veliki meri prizadevajo tudi občani sami, predvsem pa Komunal- no-cestna skupnost Šentjur, ki je na svoji zadnji seji ob- ravnavala predlog moderni- zacije cest v občini in finan- čni načrt za letošnje leto. Med drugim so na seji poda- li tudi poročilo o poteku del, ki jih bodo letos opravili bri- gadirji. MP MAJSKE PRIREDITVE Zveza kulturnih organiza- cij Šentjur je tudi letos or- ganizator majskih tradicional- nih prireditev, ki tečejo v ob- čini že od 26. aj>rila in bodo sklenjene 28. maja s skupnim koncertoan vseh pevskih zbo- rov iz občine Šentjur, teh pa je kar 11. V sklop majskih priredi- tev sodi tudi nastop pevske- ga zbora iz Szegeta na Mad- žarskem. Pevci, v Šentjurju bodo nastopili 19. maja, bodo s svojim nastopom vrnili pri- jateljski obisk zboru Sklada- teljev Ipavcev, ki je lani go stoval na Madžarskem. Kot zanimivost majskih pri- reditev velja zapisati tudi to, da so koncerti in nastopi po- razdeljeni po vseh vel jih kra- jevnih skupnostih in da si jih zato lahko ogleda veliko šte- vilo občanov. MP MAJ IN ŠPORT Tudi mladi v šentjurski ob- čini so se s številnimi prire- ditvami in s povečano aktiv- nostjo vključili v praznovanje meseca mladosti. Mesec maj bo med mladino iz šentjtirske občine izzvenel v znamenju športa. Skupaj s Telesno-kul- tumo skupnostjo pripravljajo mladinci majske športne igre, ki se bodo pričele 20. maja z orientacijskim pohodom na Resevno. Ist^a dne popol- dne se bodo spoprijeli mladi šahisti, naslednji dan pa bo v znamenju rokometa in kro- sa. Pestro športno dejavnost bodo zaključili s tekmova- njem v košarki in namiznem tenisu, in sicer 27. maja, ko bodo razglasili ekipnega in posamičnega zmagovalca. Podobna tekmovanja, ven- dar v nekoUko skromnejšem merilu, pa tečejo ttidi po po- sameznih osnovnih organiza- cijah Zveze socialistične mla- dine in so posvečena prazno- vanju Dneva mladosti. MP POPRAVEK V prejšnji številki nam je tiskarski škrat spet m ce zagodel. Na prvi strai kjer smo pisali o vzdtiš.' ki je vladalo na našem o močju ob sprejemu zve^ štafetne paUce, smo nanu^ pomotoma zapisali, da Franc Jelen sekretar O ZSMS Žalec. Pravilno bi tO ralo namreč biti, da je seK' tar OK ZKS Žalec. Se op vičujemo! St. 19 — 18. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran H y ROJSTNEM KRAJU DELA VSKEGA PESNIKA ANTONA TANCA - ČULKOVSKEGA JEŠEOSTAIO Laui je minilo devetdeset let odkar je bil v Modrlču pri Laškem rojen delavski in socialistični pesnik in pisatelj Anton Tanc, in odkar je v Mariboru pred dvajsetimi leti umrl. Pred meseci se Je njegovemu spominu oddolžil časnik »7 dni«, pred dnevi pa je njegova slika na.šla mesto med portreti znanih Laščanov v vitrini laške razstave »Laško skozi stoletja«. Res je, Anton Tanc ni literarni velikan. Njegova dela so bila deležna uM>de, kakršno je doživljalo v pred- aprilski Jugoslaviji vse, kar je bilo odkrito delavsko, napredno in revolucionarno. 2e samo to, njegov izvor in njegovo življenje je vredno večje pozornosti. Tako pa je v Laškem in njegovem rodnem Modriču ostalo kaj malo spomina nanj. Nekaj iztrganih drobcev je tu, vendar veliko premalo, da bi se dala ustvariti celovita podoba pi- sateljevih mladih let. Četudi so na Modric, Laško in Zasavje vezana njegova zgodnja dela, njegova osebnost se je oblikovala v teh krajih in tu mu je muza položila v zibel pesniško liro, tu je nastalo njegovo globoko na- gnjenje do matere, tu je vzbrstela njegova prva, morda tudi usodna ljubezen. Tu je bil v svojih zgodnjih letih tudi delavec-S kmetsko dušo, v pivovarni, ▼ rudniku Hrastnik, v hotelu kot sluga, pri kmetih kot hlapec. Dovolj snovi, da ob življenjepisu nastane sociološka študija o takratnem času in družbenih odnosih. .Modiič pri Laškem, na levem bregu Savinje proti Rirnskim Toplicam je maj- hna vas. Le nekaj številk premore. Teh nekaj hiš je baje nekoč poisedoval p^f- snikov stari oče in potem s pijačo vse skumj pog nal po erii Katera oa leh hiš je Tančeva, to je ugotovlje- no, saj se tam še danes reče pri Tancu. Vendar pi- satelj in pesnik Anton Tanc je bil rojen kot ne- zakonski otrok. Mati He- lena Maček se je poroči- la z očetom svojega prvo- rojenca in dveh v zako- nu rojenih otrok šele de- set let pozneje. Kje bi bi- Li Mačkovi, tega se danes v Modriču nihče ne spo- minja. Težava je tudi za- to, ker domačije nosijo tu domača imena, za prtimj^e pa dostikrat ljudje niti ne vedo, zlasti še če gre za sedemdeset in več let na- zaj. ZGODAJ PO SVETU Tančev Tone je moral zgodaj v svet za zasluž- kom. Najprej je bil na ne- ki kmetiji hlapec, potem jt bil hotelski sluga v Lar škem, pa pivovamLški de- ] iavec in naposled še ru- dar v Hrastniku. Od tu iz- , ^"ira njegov nedokončan roman »Slučaj Kumber- ger,« ki opisuje ob tra- gediji trboveljskega rudar- ja tudi o rudniiku, rudar- 3 m, o spremtnjianju kme- čkii. sinov v proletarce. Po odsluženi vojaščim je šel za hotelskega in zaseb- nega slugo, najprej v Lju- bljano, potem na Bled in končno tudi na Dunaj. Še dlje po svetu ga je pognala vojna. Leta 1915 je v Galiciji padel v ru- sJoo ujetništvo. Kot ujet- nik je bil v Aziji napo- sled pa ob Donu v rudni- ku Culkovsk, ki mu je dad kasnejši umetnišiki psevdonim. Doživljal je oktobrsko re\^iolucijo ir osvojil njene ideje. Lets 1918 se je vrnil in odše. v Ljubljano, kjer je slu govai pri takratnem ljub Ijanskem županu Tavčar ju. Posel sluge, brez določe- nega delovnega časa mu je jemaa možnost pisate- ljevanja. 2:ato je tovariš« iz sooialdemofcratsike Anica Dvorak iz Streuske- ga pri Rimskih Toplicah je prava sestrična pesnika in pisatelja Antona Tanca. Bil je petnajst let starej- ši in v Mariboru, kjer sta oba živela, sta se pogo- sto videvala. Bila je edi- na od sorodnikov, ki ga je s svojima otrokoma obiS: kovala v zadnjih letUi in mesecih hude bolezni. Si- nu iMarjanu, ki je od otro- ških let kazal veliko daru za risanje, je namenil zbir- ko knjig o likovnih ust- varjalcih in njihovih de- lih. Toda tistega, kar smo pričakovali zvedeti, da bi se kdaj utegnil Anton Tanc z njo pogovarjati o mladih letih, tistega ni bi- lo. Če ni kaj več v njego- vih delih, n.jegovih neob- javljenih spominih in v pismih, potem je to ob- dobje otroštva in mladost- nih let zagrnjeno v kopre- no pozabe. straiijke prosil, da mu pre- skrbijo ustreznejše delo Sam se je šolal in postal dober, upoštevan uradnik pri bo.lniški blagajni v Ce- lju, večji del v Maribo- ru, vmes pa tudi v Šošta- nju in Slovenj Gradcu. Spoznaval je življenje kot Jaok London, pisatelj neštetih poklicev, popot^ nik, ava.nturist. Le da je bil Anton Tanc bolj umir- jen, da je kot pisec ho- tel biti čim bolj podoben svojemu v!Z!omiku, ruske- mu proletarskemu pisate- lju Maksiimu Gorkemu Bil je Prežihov prijatelj, Cankarjev sodrug. Prepe- val je po naprednih, de- lavsMh zborih. Pisal reci- tacije za društvene nasto- pa objarliial pesmi in čr- Franc Vorina je star 69 let. Na domačijo Tancevih so Vorinovi prišli potem, ko je bilo posestvo proda- no. Vendar se Franc Vo- rina dobro spominja An- tona Tanca, ki je tudi po- zneje, ko tu ni bil več nji- hov dom, rad prihajal. Najbolj se ga spominja po tem, da ga je prijazni stric jemal na koleno, pa sta »hijaho«, jezdila do onemoglosti. Toda o An- tonu kot pesniku Franc Vorina ni vedel povedati nič. Tudi tega se ne spo- minja, da bi bil kdaj bo- lje opravljen, kadar je pri- šel. Ko sem ga vprašal o pesniku Antonu Tancu, je pomislil in resno odkimal, češ, tega se ne spominjam. Toda ko je bilo govora o Tanče\dli sinovih in je be- seda nanesla na Toneta Tanca, je spomin oživel, spomin nanj in na tisto jahanje na kolenu. tice pod tremi priimki: An^x>n Tanc, Anton Maček in čulteovski. ZLA SREČA Njegove iiteranie stva- ritve so raztresene po čas. nilkih, revijah. Le en sam snopič novel je izšel le- ta 1938 skupaj pod naslo- vom »2enin iz Amerike«. Izredno pretresljiva umet- niška moč veje iz njegove novele »Sluga Matej in nje- gov i>es«. Precej besedil ima tudi Iz srvoje bogate in pestre iaitoužnje del v hotolih. Anton Tanc je bdi liriik. Pomembna je predvsem njegova socdailna Urilka. Pod pse\'donimom Anton čulkovski bd morala lota 1929 iziti zbirka »Glasofvt iz tem©((. Bila je že natis- njena, toda mariborski dr- žavni pravdnik jo je zaple- nil, češ, da ogroža javni mir in ščuva v celoti na razdor med družbenimi sloji.« Morda bi bilo prav če bd po petdesetih letih takšna zbirka vendiarle iz šla, če ne v celoti, vsaj kot izbor, da bi ga javnosi ANTONOVE LJUBEZNI Največja Tančeva Ijube- zon je bila mati. Bila je zanj »najdražje bitje«. Umrl d mu je zgodaj, po dolgi težki bolezni v ča- su, ko je bil v ujetništvu. Anton Tanc se ni poročil, m imel potomcev. V Mo- driču in pri sestrični v Strenskem ni bilo mogo- če Zvedeti, čigava bi bila Tančeva mladostna ljube- zen? Bila, da je sosedova hči, da pa ljul)ezen ni imela srečnega konca. Je tudi to pripomoglo k liri- čnosti njegovega peresa? Kako je bilo v Rusiji. Tu- di tam je bila neka ljube- zenska romanca, vendar kaj več o tem ni nikoli od svojih pripovedoval. Čuihvski KRIŽEVPOT Se kot malčka so me učUi: »nosi potrpežljivo svoj križ, — onostran — zato plačilo dobiš!« A jaz sem jih videl mnogo na svoji poH, ki so iz svojih križev napravili parket po katerem so skozi življenje plesati. Onim pa, ki so svoje kriS.e udano nosili, so jim jih za plačilo — onostran — v grobove zasadili. Ostala mu je ljubezen do ljudstva, do delovnih lju di, do knjig in umetnost nasploh. Svojo bogaito knjižnico, ki jo je podaril mariborski študijski knjiž- nici, le zbral z leti s svo- jo dokaj sikrom.no urad.ni- rko cii.čo Kbs je večji del svoje- ga živ.j€nja preživel v Ma- riboru, k; si ga kot kul- turnega javnega deliavoa lcm]«> po pravici lasti. PREMALO ČJSLAN Pcda .'Uitcn Tanc je bil tudi iuškj rojak. Zapustil je tu precej sledov in v njegovi literarni zapuščim je posvetil svojemu kraj^ več spomina, kot ga nje- gov kraj izkazuje njemu. To bi bik) treba poplavi- ti! JURE KRAiŠOVBC-; To je Tančeva domačija v Modriču. Take kot je, se spominjajo najstarejši krajani v tem malem zaselku. Je to rojstna hiša pesnika in pisatelja? Ali je morda domača hiša njegovega očeta. Katera od sosednjih hiš je potem bila Mačkova, kjer je bila doma njegova mati Helena in katera sosedska Iilša Je bil dom Tančeve mladostne velike in nepotešene ljubezni? Vse to je zavito v meglico. Nekdo bo moral pobrskati po dokumentih, ker je spomin živih zbledel, čeravno Je od pisateljevega rojstva ko- maj 90 let. OD Rot v Srbi- jo do Djerdapa. M. J. OD RINKE PO SOTLE ^ OD RUNKE DO SOTLE - m Mtm DO SOTU 0P_ RINKE DO SOTLE - OD R(NK£ 00 SOTLE - OD RiNl SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RfNKE DO SOTLE - OD R!NKE DO SOTLE - Igrani na lovski koči pod iseloti posvečeno jubilejem a letošnje leto. še naprej , ob vsem tem pa ne gre J. V. felj ko so Slovenci z ofen. 'o zasedli slovenske kraje Koroškem. Kot zaveden nenski kmečki sin še dol- ' ni mogel razumeti, kako takrat kljuh vsem zma- n le izgubili slovensko Ko- 'ško. Po vrnitvi iz vojske se je ^poslil kot zidar v laški to- ^ni Kamenit, kjer je delal let do likvidacije podjetja. J^^o je bil samostojni zidar- i mojster v Laškem. Leta ^ je odstranil dotrajani '^aviliški »Milhlhof« in si iz '^Ostale opeke pozidal svoj l'^ v Laškem. ^noga njegova dela so za- htila v Laškem trajno vid- , *^ledove. Po mestu in oko- P' je zgradil več deset hiš, ^ '^^ njimi: Kranjc. Varina. ■ ^''Unšek, Prislan, Medve- delavnica Hrastelj, šoli °^ in Svetina, itd. Poleg zi- "'■s/d^ del je še izdeloval ^ionske cevi, stopnišča, ['^^nice in nagrobne spome- ''I^f- Vsa ta dela zgovorno ^^^io, da mu je bilo življe- en sam delovni dan. Bil '■ č?ara laškega Obrtniškega ''"šiua. nekaj let pa odbor- laške občine. Leta 1961 ' odšel v zasluženi pokoj, ' preživlja v krogu sino- ^ družine, ki mu je tudi zve- ° sledil kot tehnik v grad. stroki. Vseh bratov in sester, j!/^'i je bilo skupaj kar dva- živi jubilant sam. Za- mu vsi občani, znanci in ^^Melji želimo še dolgo vr- ^^et v zdravju in zadovolj- EDO JELOVSEK NAŠ KRAJ mmik: TEKMOVANJE 'VESELE SOLE« Na osnovni šoli Vere slander na Polzeli je bilo občinsko tekmovanje »vesele šole«, ki ga letos že desetič organizira uredništvo Pionirskega lista. Tekmovanja so se udeležile Oš iz Le- tuša, Gomilskega, Andraža, Vinske go- re. Braslovč, Griž, Polzele, Prebolda, Petrovč, Šempetra, Vranskega in 2alca, Občinski prvaki so postali: tretji raz- red: Magda Novak iz Polzele, četrti: ira Rmašak iz GMriž, peti: Gregor Zla- ga iz Žalca, šesti: Ivo akčš iz Petrovč, sedmi: Mojca Divjak iz Šempetra in osmi: Sonja Plavčak iz Prebolda. Vsi ti bodo nastopili na republiškem tek- movanju »vesele šole«, ki bo letos v Cerknem. TABO^: MLADI V KS Osnovna mladinska organizacija v Taboru je organizirala problemsko konferenco na temo »Pomen mladine v krajevni skupnosti«. Na razgovor so povabili enajst predstavnikov iz kra- jevne skupnosti in občine. Toda, vabi- lu so se odzvali le trije: predsednik Krajevne skupnosti, Franjo Uranjek, sekretar osno\Tie organizacije Zveze ko- munistov, Zdenko Puncer in predsednik krajevne konference SZDL, inž. Lojze Rak. Medtem ko je upravičeno izostal predsednik domačega Partizana, Leon Stmad, drugi svoje odsotnosti niso po- jasnili. Mladi so pričakovali večjo udelež- bo povabljenih, tembolj, ker je be- seda tekla o njihovem delu, načrtih in problemih. Srečanje je potrdilo, da je mladina delavna, da se vključuje v dražbenopolitično dogajanje in da tudi sama prireja različna predavanja, da jo zanima šport in prav tako idejna vprašanja. LJUBA FELICIJAN TABOR: PLESNI VENSEK Končno smo tudi mladi iz Tabora organizirali plesne vaje. V kratkih tri- desetih urah nas je Štefan Pinder iz Šempetra v Savinjski dolini naučil šestnajst plesov. In potem je prišla sobota, ko je bil na vrsti plesni venček. Svojim star- šem in drugim obiskovalcem naj bi po- kazali, kaj smo se na plesnih vajah naučili. Pelsni venček je uspel. Veseli in za- dovoljni smo bili vsi. Zlasti mladi, ki smo plesne vaje obiskovali prvič. LJUBA FELICIJAN CELJE - POD GRADOM: ŽELIJO VEC SODELOVANJA Prejšnjo soboto je bila vcljlna kon- ference mladine v Krajevni skupnosti Pod gradom v Celju. Na konferenci so izvolili deset čla- nov v novo predsedstvo osnovne mla- dinske organizacije, za predsedjiika pa Mojco štoklas ter za sekretarja Irmo Jurkošek. V poročilih in razpravi so mladi želeli več sodelovanja pa tudi več po- moči pri družbenopolitičnih organiza- cijah v krajevni skupnosti. Takšno so- delovanje je bilo že doslej, toda veli- kokrat časovno neusklajeno. Sicer pa čaka mlade v tej krajevni skupnosti v prihodnje dosti dela, tudi v humanih organizacijah, kot so gasilsko društvo. Rdeči križ itd. Pomembno odgovor- nost prevzemajo tudi v zaščiti, v sploš- ni ljudski obrambi. PETER PREGRAD li ■•^m: ČETRTI V REPUBLIKI Tekmovanje na temo »Deset kon- gresov Partije« je v slovenskem merilu končano. Na celjskem regijskem tek- movanju v Rogaški Slatini so nastopile šolske ekipe iz Prebolda, Žalca, Pet- rovč, Bistrice ob Sotli, Steklarske šole in Lesičnega. Po prvem delu sta ekipi Bistrice ob Sotli in Lesičnega zbrali enako število točk. Pri četrtem dodatnem vprašanju pa je zmagala vrsta osnovne šole Lesično. Ta zmaga ji je odprla tudi pot na republiško tekmovanje, ki je bilo v soboto, 13. t. m. v Mariboru. Tu se je mlada ekipa iz Lesičnega uvr- stila med osemnajstimi vrstami na častno četrto mesto. DARINKA NOVAK STOPCE-VRH: ASFALTNA CESTA Pred kratkim so vaščani Stopče — Vrh pri Grobelnem proslavili novo go- spodarsko zmago. Nekaj čez dva kilo- metra asfaltne ceste se vije proti Vrhu v dokaz, da so ti ljudje složno delali in pomagali tudi s samoprispevkom. V resnici so dokazali, da je moč le v slogi. Prijetno je bilo gledati ob zaključ- ku akcije te izredno delavne ljudi s tovarišem Palirjem na čelu, srečne in zadovoljne ob pomembni otvoritvi modernizirane ceste. Prej je bil tu bla- ten kolovoz, zdaj pa se vije asfaltna cesta, ki je v ponos vseh ljudi. JOŽE PERČIC MLADINSKI ROKOMETNI TURNIR Železničarski rokometni klub Celje bo organiziral v nedeljo, 21 maja, v počastitev dneva mladosti, mladinski rokometni turnir Celje 78. Na turnirju bodo sodelovale ekipe Kvamer z Reke, Sloga iz Doboja, letošnji mladinski prvaki iz Zagreba in domača ekipa, ki bo nastopila v najmočnejši postavi z Anderluhom, Toplakom, Klečera, Praznikom in drugimi. Turnir še bo pričel ob 9. uri. Vstop je prost. F. P. CELJE:F- - 'u;:;; V soboto zvečer je bil v dvorani Na- rodnega doma v Celju zaključek ples- nih tečajev (začetnega, nadaljevalnega in izpopolnjevalnega), ki so trajali vse od oktobra. Zaključek je bil zelo le- po pripravljen, saj je Plesna šola, ki jo že dolga leta vodi Lojze Borinc spo- sobna ,da organizira dobro kulturno- zabavnt) prireditev, kakršne mladina v Celju zelo pogreša. »Plesni venček« je bil za mlade in ostale pravo razvedrilo, saj je za pri- jetno glasbo poskrbel priznani ple- sni ansambel MTB-B iz Maribora s pev- cem Jankom Pipanom. »V »ekshibiaiji« sta nastopila tudi plesno-športna para iz Maribora in si- cer Polde in Ksenija Godec ter Bran- ko Bohak in Danica Klobasa. Za za- bavni del »Plesnega venčka« pa ie po- skrbel plesni mojster Ludvik Simončič, saj je mladina sodelovala v kvizu in šaljivem tekmovanju, v katerem je bilo dosti smeha in zabave. O zaključku je Ludvik Simončič de- jal: »Tudi letos, kot vsako leto do se- daj, je bila udeležba odlična. Mladina je bila po svojem obnašanju in vsem ostalem na kulturnem nivoju. Hvalež- ne tečajnike sem imei, in prav zares so pohvale vredni.« DARIA GLANČNIK SPREJEM V RK V počastitev tedna Rdečega križa je pripravil občinsld odbor RK skupaj z vzgojno izobraževalnim zavodom. Društvom prijateljev mlaxiine in ob- činsko konferenco ZSMS v Slovenskih Konjicah občinsko tekmovanje ekip prve pomoči za mlade člane RK. Tek- movanja se je udeležilo deset elcip iz vseh šol konjiške občine, med njimi j>a se je najbolje odrezala ekipa os- novne šole Boris Vintcr iz Zreč. Dru go mesto je zasedla ekipa osnovne šole Dušana Jereba iz Slovenskih Ko- njic, tretje mesto pa II. osnovna šola iz Konjic. PrvouvrSčena ekipa i,e bo iKlpior-^la republiškega tekmovanja ekip prve pomoči, ki bo 10. junija v Lju- bljani. V tednu Rdačega križa pa je bila v Slovenskih Konjicah še druga priredi- tev. V petek je bil namreč v Domu kulture v Slovenskih Konjicah množi- čen sprejem učencev osmih razredov osnovnih šol v organizacijo Rdečega križa. Na tej slovesnosti je govoril Miroslav Peško, predsednik ol činske- ga odbora RK, pripravili pa so tudi pe- ster kulturni program. MARTA ŠMALC '1 Prejšnji teden je občinski štao teritorialne obrambe v Žalcu pripravil tridnevno vojaško vajo za člane bate- rije LPA. Ob zaključku vaj smo obiskali udeležence ter ^ri izmed njih povprašali o tem, kako so potekale vaje:- Ob koncu smo za mnenje c uspehu vaj povprašali tudi komandanta žalske teritorialne obrambe Alojza Kampuša. Povedal je ,da si lahko takšen vojaški ko- lektiv kot je ta baterija, le želimo in da je z vsemi ^eč kot zadovljen. Zadnji dan vojaških vaj so teritorialce obiskali tudi člani predsedstva žalske občinske skupščine. Tudi ti so bili polni ix)hval! PETER MARINŠEK: tridnevni program vaj je bil dokaj natrpan, kljub temu pa smo ga uspešno končali. Med drugim smo se še enkrat pobliže sezna- nili s topovi, jih razstav- ljali in sestavljali, ob za- ključku pa so bile na vr- sti še taktične vaje na po- ligonih. Sem sodi na pri- mer zasedba položajev, streljanje na zračne cilje ter premik baterije. Mis- lim, da so udeležence vaj v treh dneh precej prido- bili, škoda le, da nam je spet nagajalo vreme.« BRANE FILIPIC: »Pri- padniki LPA baterije teri- torialne obrambe občine Žalec so pokazali veliko mero zavesti. Delo je po- tekalo po predvidenih pla- nih. Mislim, da so vaje precej bolj uspele kot smo pričakovali.« ALFONZ PŠENIC: »Mi- slim, da smo se vsi na teb vajah mnogo naučili. Prav- zaprav ni nikogar več, ki ne bi znal razstaviti ali se- staviti določenega orožja, še izredno zanimiva pa je bila vaja, ko smo strelja- li cilje v zraku. Na po- moč so prišla letala iz Lev- ca. Sicer pa — koliko smo se naučili, bo moč videti na vežbališču v Pulju. Po srednjeročnem programu izobraževanja bo eno- ta odšla naslednje leto na bojno streljanje v Pulj. Namen minulih vojaških vaj pa je zato bil, da so teritorialce naučili ravnanja s topovi ter ostalimi ele- menti. Vsi menijo, da so cilj dosegli. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR TRETII ZBOR BANKE Danes, v četitek, 18. maja, se bo ob devetih do- poldne pričel v dvorani Golovec tretji zbor Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje. To bo prvi zbor te banke, ki bo potekal po novem delegatskem sistemu. Banka ima namreč zdaj že 546 članic. In ker bi bil zbor s tolikšnim številom delegatov malce prevelik, so se odločili za formiranje konferenc delegatov v okviru občin. Tako je v vsaki občini po ena konferenca dele- gatov, razen v celjski, kjer sta zaradi večjega števila članic banke dve. Vse konference skupaj pa bodo izbrale za zbor Ljubljanske banke Splošne banke Ce- lje sto delegatov. Na današnjem zboru bo beseda tekla o letnem na- črtu prihodkov in odhodkov s finančnim načrtom ban ke za letos, zatem o letnem načrtu delovne skupnosti banke pa tudi o obrestnih merah in tarifah za pla- čilo bančnih storitev. Drugi del zbora pa bo veljal obravnavi nekaterih pomembnih dokumentov, ki se nanašajo Tia poslova- nje Ljubljanske združene banke. MB ^ SOTUE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTJLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — 14. stran — NOVI TEDNIK^ Št. 19 — 18. maj 1978 3 KREMENJAČE-VEČSTOLET Puške na Kreinenska vžig so se pojavile že v prvi polo- vici 16. stoletja, vendar so jih začeli uvajati v redno vo- jaško oborožitev šele proti koncu 17. stoletja. V svoji iz- popolnjeni obliki predstavlja- jo dovolj enostavno in zane- sljivo orožje in so se zato obdr-zale v vseh armadah do nekako štirideset let pretek- lega stoletja, ponekod — zna. čilno področje je prav naš Balkan — pa sta se njih upo- raba in izdelava zavlekli ce- lo na prag našega stoletja. Puško kremen j ačo so upo- rabljali takale: vojak je od- griznil konec papirnatega na- boja, vsul manjši del smodni- ka iz njega v netilno ponvi- co pri zadnjem koncu cevi, ostali, pretežni del smodnika, papir in svinčenko pa nabil skozi tistje v cev (pri tem si je pomagal z naboj no palico — šibiko); sedaj je bilo tre- ba le še napeti petelina s kre- menom in puška je bila pri- pravljena na strel; ob spro- žitv- >p Icremen podrsal po pokončnem podaljšku pokro- va ponvice in nastali snop isker je vžgal smodnik. S kre- menjačo se je dalo ustreliti trikrat v minuti, uporabna razdalja pa v glavnem ni pre- segala dobrih sto metrov. Vo- jaški strokovnjak — sodob- nik piše o tem leta 1814 ta- kole: »Vojakova puška, če ni- ma pretirano slabe cevi (kot jo mnoge imajo), zadene sil- hueto človeka na 70 metrov, morda celo na 90; toda za- res nesrečen mora biti vojak, ki bi ga ranila običajna pu- ška na 140 metrov, če njegov nasprotnik meri nanj; kar se tiče streljanja na človeka pri 180 metrih z običajno puško, lahko z enakim upanjem na zadetek streljnte v mesec . ..«. Med prvuiii so kremenjače uvedli v redno oborožitev — okoli leta 1660 — na Franco- skem. Kremenjače so tako pomagale izbojevati franco- sko revolucijo, bile pa so tudi poglavitno orožje Napoleono- vih vojn. V avstrijsko vojsko so prišle kremenjače v začet- ku 18. stoletja. Zanje so jih izdelovali Borovljani. Boro- veljsko puškarstvo je doseg- lo svoj višek v drugi polovi- ci 18. stoletja. Med znameni- te boroveljske mojstre tiste- ga časa šteje Adam Kulnik, katerega lepo pištolo kreme- njače hrani celjski Pokrajin- ski mtizej. Na našem Jugu so bile kre menjače dolgo priljubljene. Delno so jih uvažali, delno pa izdelovali tudi sami (Prizren, Foča, Kotor, itd.). Celo srb- ska vojska, ki je začela, oko- li leta 1868 uvajati sodobne puške na polnjenje zadaj, je imela za časa vojne s Turki 1876—78 nekatere brigade še vedno oborožene s takrat že močno zastarelimi ruskimi kremenjačami M. 1808/28. K sreči pa so Srbi v tej vojni — ob ruski pomoči — vse- eno zmagali in se tako konč- no otresli večstoletnega tur- škega jarma. JANEZ HARTMAN Avstrijska kremen.jača, M. 1798 LE ZAKAJ TOLIKŠNA JEZA? Vsakemu od nas se je verjetno že kdaj pripetilo, da smo prišU iz trgovine domov slabe volje, da smo bili jezni na vse tr- govce tega sveta in da smo jih po tihem zelo zmerjaU. Potrošniki smo namreč zelo razburljivi ljudje, ki smo sami pri sebi prepričani, da ima- mo vse prav in da mora- jo biti trgovci vselej sa- mo nam na uslugo. Pre- dolge vrste v trgovinah, rahla slaba volja trgovca ali — jojmene — napaka na kupljenem izdelku nas lahko tako zelo razhudi, da si zlepa ne opomore- mo. Le malokrat pa po- mislimo, da smo pravza- prav le ljudje, ki s pro- cesom nakupa vpostavlja- mo odnos s trgovci, ki so prav tako ljudje, kot mi sami. Zakaj torej tolikš. na jeza, če v trgovini ni prav vse tako, kot mi že- limo in če nas trgovec po- streže nekoliko bolj obo- tavljivo? Verjetno bi lah- ko odgovor na to vpraša- nje iskali v dejstvu, da smo potrošniki vse pre- malo poučeni o naših pra- vicah in dolžnostih in da tudi naša potrošniška kul- tura velikokrat šepa. Mor- da so temu nekoliko krive tudi šole, ki nas niso zna. le vsaj malo vzgajati v potrp>ežljive in tolerantne kupce. Zaradi vsega tega je verjetno najbolj rK)r- mahia in vsatac^?iTfia reak- cija potrošnikov ob ugo- tovljeni napaki na proiz- vodu ali pri domnevni »krivici« v trgovini jeza m prerekanje. Tako se ve- likokrat zgodi, da kup>ci, ki ugotovijo napako na kupljenem proizvodu, s to- likšno ihto zmerjajo tr- govca, da navadno poza- bijo, zakaj se sploh jezi- jo. Ob tem pa p>otrošniki le malokrat sprožijo po. stopek proti proizvajal- cem, ki so največkrat kri. vi za nastale hibe na pro- izvodih. Zadovoljijo se s tem, da stresajo svojo trenutno jezo na trgovce, nato pa se sprijaznijo z dejstvom, da ima kupljen proizvod pač napako. To pa je seveda napak. če potrošniki v trgovini ugotovijo, da ima kupljen proizvod napako, morajo to trgovcu takoj povedati. Seveda F>a ne morejo od njega zahtevati, da jim napako takoj tudi odpra- vi. Potrošnik mora trgov- cu dopustiti čas, v kate. rem bo ta obvestil proiz- vajalca o nastali napaki in mu tudi dokazal, da je to njegova napaka. Te- ga se morajo zavedati predvsem potrošniki, zato se morajo v takem prime ni obnašati strpno. Drugi primer pa je, ko potrošniki ugotovijo na- pako na proizvodu že po- tem, ko imajo izdelek do- ma (na primer televizor). V tem primeru morajo najprej pogledati garan- cijski Ust, na katerem jas- no piše, kje so servisi za popravilo teh proizvodov. Potrošnik mora oddati proizvod z napako v ser. vis, ne pa ga — kot se največkrat dogaja — od- nesti v trgovino in ob tem še temeljito zmerjati tr- govca. Potrošniki se mo- rajo namreč zavedati še eno: ko kupujejo izdelke, ki imajo garancijski list, prevzemajo z nakupKMn tudi obveznost, da bodo določila iz garancijskega lista dosledno izpolnjeva- li. To p>omeni, da so na garancij.skem listu zapisa, ne tudi obveznosti potroš- nika pri rabi kupljenega predmeta. In če se bodo vsi potrošniki zavedali te obveznosti, bodo pri na- kupu proizvodov veliko bolj pozorni kot doslej. Sami morajo proizvod te- meljito pregledati in se prepričati, da nima napa- ke, ki se da ugotoviti že na pogled. Kajti res je, da je postopek za dokazova- nje proizvajalčeve napake mnogokrat dolgotrajen in zapleten. Zatorej potrošni- ki, bodimo bolj pazljivi pri nakupu proizvodov, posebej tistih, ki so opremljeni z garancijskim listom. Pri tem pa ne po- zabi jajmo tudi na to, da tudi nakup sam v veliki meri prispeva k našemu 5-?lošTiemu zadovoljstvu! :.3 Odnesel je denar v kamro in se vrnil šele čez neka) časa. Prinesel je skledo polno mleka, na kate- rem se je rumenila debela plast smetane, zraven pc pol hleba kruJm. Medtem ko je pater pridno zaje- mal, je na drugem kraju mize pisal mojster potrdilo za sprejeti denar. Kapucinar je pregledal pisanje, ga odobril in shranil. Nato je vzel iz listnice papir, na katerem je stalo, da je mojster Jurij Močilnik dobil iz patrovih rok štiristo tisoč dinarjev, pod tem pa je bil podpis in samostanski pečat. »To vam dam za slučaj, da boste denar v kako hranilnico naložili, da vam ne bodo delali sitnosti.« »Da, treba bo, drugače me spoznajo še za razboj- nika, hehe,« se je krojač zasmejal. »In še ta svet vam dam: držite ga skup, da se vam ne razleti ko mladi ptiči! Za dobro življenje vam bo že obresti dovolj!« »Bikec, bikec! Jaz se ne bom dotaknil ne kapitala ne obresti. Ali mislite, da bom začel kakor tisti boga- tin v svetem pismu ali kakor izgubljeni sin? Ne, mojster Krištof ostane mojster Krištof. Od tega de- narja naj si 77?otroci kupijo sliv pa fig.« »Prav. Po i i • .-e nekaj. Ne pravite živi duši ne besedice o tem bogastvu, da vam čez noč ne skopni! Saj veste, kako je.« »Da, da, da. Tako pameten sem že sam. če obe- sim to reč na veliki zvon, mi ne bodo le pri durih, še iskozi okna mi bodo lezli v hišo. čenčav pa nikoli nisem bil; rajši govorim manj ko preveč« »Torej je v redu. Zdaj se bom moral pa odpra- viti. Brez zamere, mojsteri€ _ »Nimam kaj zameriti, hehe. Pa še pridite!« Pospremil ga je do duri. Tam se je spomnil: »Krištof moj, zdaj bi bil pa kmalu na glavno reč pozabil! Povejte dobremu gospodu, da ga lepo zahva- lim za ta mili dar. Sicer bi bilo tudi manj dovolj, toda tudi s tolikim sem zadovoljen. Kdor velikega ne časti, ta malega vreden ni, hehehe!« »Tiho, tiho, mojster! Nič več o tem!« Veselo mu je pomežiknil in odhitel. Te noči krojač niti za hip m zaspal, tako so se mu podile misli po glavi. Vse študiranje mu ni pomagalo: ni in ni mogel pogruntati, kdo in zakaj bi mu bil poslal tako ogromen kup denarja. Hudo mu je bilo, da o vsem ni smel nikomiur ničesar črhniti. Toda bil je odločen in skril skrivnost ne le pred hčerko, ampak tudi pred Janezom, pornočnikom, kateremu ni drugače nobene misli utajil. Pomiril se je šele, ko je odnesel ves denar v mesto'in ga tam naložil v neki kmečki hranilnici. VI. Ker je od srede julija do septembra bilo deževno, je bil z žetvijo križ in kmetje so tožili zaradi slabega leta. Pri Dvorniku je bilo še hujše, ker je imel pre- malo poslov, med košnjo pa sta mu še dva hlapca ušla, tako da mu je precej sena in žita zunaj zgnilo. Medtem pa, ko so njegovi sosedje na moč jadilcovali, ni Tevž zinil nobene žal besede, temveč je otožno hodil po polju. En samkrat je spodaj na vasi dejal, da s tako veliko kmetijo ni kaj; več požre kakor da. Najrajši bi prodal. Ta beseda se je razčula in od raznih strani so ga prišli vprašat. Ker pa je zahteval tako neznansko veliko, ni nihče mogel kupiti. Zaradi tega so eni dejali, da je skopuh tak, drugi pa, da mu sploh ni za res in da ima ljudi za norca. Sorodnikom, posebno sestrama, ki sta ga na žive in mrtve rotili, je zatrjeval, da mu domačija m naprodaj — razen tedaj, če bi vanjo dobil toliko, da bi si za izkupiček mogel v dolu kje dvakrat večje posestvo kupiti. Ven- dar pa se je zdelo ljudem čudno, da je še več ko prej hodil zdoma in da je tistemu — kakor je dejal — tovarišu pri vojakih razkazoval hišo in grunt. Tako sta minila dva meseca. Tik pred Sinsveti se je iznenada razi^eu^Lo, da je Doorruk svoje pose- stvo z vsem, kar je bilo pri hiši in hlevu, nekemu Gorenjcu prodal. Izpočetka so ljudje menili, da so to le marnji. Kmalu pa se je izkazalo za resnično; kajti na vasi se je prikazal kupec in rekel, da pre- vzame gospodartvo na Smartinjem. To je bilo razbur- jenje v občini, kakršnega še ni bilo kmalu! Vsi^ ki so se poprej oglasili kot kupci, so bili jezni; občinski možje so se hudovaU, da je pripeljal Tevž čisto tistega človeka v kraj; kaplan je rekel prijatelju med štirimi očmi, da bi mu take brezsrčno- sti ne bil nikoli prisodil; sestri sta ihteli okoli doma in tulili pred bratom na ves glas: kako je mogel storiti tak v nebo vpijoč greh in to lepo domačijo zabarantati kakor kake vole. Na vse očitke in graje je odvračal Tevž isto: Da Dvornikom nič ne nese in da je trikrat bolja kaka kmetija v dolu ali pa kak drug posel. Taka beseda je najhuje razkačila mojstra Krištofa. Velike oči so mu bolščale ?co svetle krogle, kosmate roke pa so se mu kar tresle. »Tako? Nič ne nese Dvornikovo?« je vpil. »Kako pa je tvojemu očetu neslo, he? Cele žaklje denarja je izdajal na posodo. Tvoj oče je bil mož, ti pa nisi vreden, da bi coklje za njim nosil. In čisto tujemu si prodal, sram te bodi! Jaz bi kupil — Krištof! — bi bilo vsaj v žlahti ostalo.« »Kaj vi? Vi bi bili kupili"^ Ali imate toliko denar- ja?« je poizvedoval Tevž. »Denarja — denarja — denarja? Da, da, da! če ga tudi nimam kar v žepu, bi ga bil že spravil skup. Niti dinarja ti ne bi ostal dolžen.« »Tako bogati ste torej?« »Kdo pravi, da sem bogat? Tele! Bik! Tebi samo denar pa denar po glavi roji. Zakoplji se v svoj kup denarja, če meniš, da ti bo tako toplo! časti si z denarjem ne boš kupil in sreče tudi ne. Ali pa morda misliš, da bo Zvonikova takega skopuha hotela? Mor- da pa boš njo tudi tako zavrgel kakor domačijo, ker ti ima premalo denarja, ha?« Dvornik je nabral obrvi in ostro odvrnil: »Ne vtikajte se v moje reči! Dovolj sem star, da vem, kaj mi je storiti.« Po vojaško se je zasukal in jo z dolgimi koraki ubral skozi vas. Krojač pa se je hudoval za njim: »Krištof! Prevzeten je tudi še ko kak petelin; le na kaj, kaj?t St. 19 — 18. maj 1978 NOVI TEDNIK stran 15 S POTI PO SLAVONIJI IN BARANJI (5) SLADKI SEN: iVEČEVO' POVEČANJE PROIZVODNJE NI VPRAŠANJE PIŠE: MILENKO STRAŠEK V sklop prehrambeno pre- delovalne industrije v Slavo- piji sodi tudi delovna orga- nizacija Zvečevo, ki jo še zla- sti in predvsem poznajo otro- ci in pa gospodinje po dobri čokoladi ter vrsti različnih sladkih proizvodov. No, Zve- čevo tudi ni neznano tistim, ki ga radi »dajo na zob«. Kot pravijo v Zvečevu, so glede razvoja na takšnem ni- voju, da lahko mimo gleda- jo v bodočnot. Nivo tehnolo- gije in energetike omogoča temeljni organizaciji združe- nega dela Kakao proizvodi, da kljub skromnim vlaga- njem uspešno rekonstruira tu in tam že nekoliko zastarele obrate, vendar pa so prišli tako daleč, da lahko že .jutri, če bo to seveda zahtevalo tržišče, znatno povečajo pro- izvodne zmogljivosti. Z dokončanjem rekonstruk- cije obrata za proizvodnjo močnih alkoholnih pijač bo za dalj časa rešena problemati- ka gradnje tega obrata, tako da bodo lahko prešli na reše- vanje drugih pomembnih vprašanj, kot na primer za- gotovitev surovinske baze za svoje potrebe, kar je še ved- no nekoliko zaskrbljujoče. Ker zahteva proizjvodnja čokolade izredno veliko koli- čine mleka, so se v Zvečevu odločili, da bodo zgradili svo- jo lastno mlekarno, ki bo lahko dne\Tio predelala 100.000 litrov mleka. Nova mlekarna, ki jo bodo zdaj zdaj začeli graditi, bo odkupila vse ko- ličine mleka iz občine Slavon- ska Požega pa tudi od drugih, Zvečevo ima danes zaposle- nih okoli 1100 delavcev, od tega je kar polovica žena. Povprečno zasluži delavec v delovni organizaciji nekaj več kot 3.000 dinarjev, vendar me- nijo, da se bo ta številka že v najkrajšem č?.su znatno po- večala. V sorodnih predelovnih in- dustrijah v Jugoslaviji sode- luje Zvečevo z 17,9 odstotkov svojih proizvodov, lani pa je bilo takoj za Josip>om Kra- šem, glede močnih alkoholnih pijač Pa ga lahko uvrstimo med vodilne jugoslovanske proizvajalce. Morda še beseda dve o zgo- dovini tovarne Zvečevo. 1921. leta so v Slavonsko Požego prišli zastopniki tržaške fir- me Stook in se odločili, da zgrade v tem kraju manjši obrat. Tako je nastala tovar- na Stock cognac Medicinal, delati pa je začela z deseti- mi ljudmi. 1924. leta so jo razširili z obratom za izdela- vo čokolade, leto pozneje pa dogradili še obrat za proiz- vodnjo kandita. Največji vzpon je doživela tovarna tri leta pozneje, ko je bila grad- nja dokončno pri kraju. Toda že ob veliki ekonomski krizi leta 1932. so odpiistili 220 de- lavcev, preostali pa so delali le v proizvodnji alkoholnih pijač in sirupov. 1934. leta je firmi ponudila sodelovanje švicarska firma Nestle, ki je nadaljevala s proizvodnjo še po letu 1945, vse do nacionali- zacije 1946. Tri leta pozneje so v Zvečevu proizvedli 376 ton čokoladnih proizvodov. 1958. leta je v sklop Zveče- va prišla še mlekarna Slavon- ka, s tem pa so bili že dani vsi pogoji za predelavo mle- ka m za širitev tovarne do današnjih razsežnosti, (konec) MILENKO STRAŠEK Pod rolcami delavk v Zvečevu se na tekočem traku »sprehaja« na tisoče slaščic NOVA ZNAMKA VINA JIRŠTANJČAN" NA OBZORJU ALI BO VINO RESNIČNO VINO »O »virštanjčanu« smo v na- šem časopisu že nekajkrat pisali, vendar je ostalo le pri tem. Pisali tudi v zvezi z ne- prijetnostmi, ki jih je p>ov- zročila vroča razprava med TOZD Kmetijstvo Šmarje in TOZD SLOVIN Brežice, ka- že, pa, da je obdobje »otro- ških bolezni« v tej razpravi že preseženo, saj so nam prav te dni na poslovni skup- nosti za vinogradništvo in kletarstvo v Celju zaupali, da »virštanjčan« vendarle bo. Že letos. »že nekaj let se ukvarja- mo z mislijo, da bi predsta- vili potrošnikom sicer pre- cej znano virštanjsko vino, je dejal Fedor Pirkmajer, ko smo ga vprašali, kako daleč je že akcija^^_Jastno polni- tev vina. Glede na to, da so bile količine pridelanega groz- dja v minulih letih razmero- ma skromne (menim organi- zirano proizvodnjo-, pa ni bilo mogoče priti na tržišče z novim proizvodom, ker je za predstavitev vina z geo- grafskim poreklom potrebna tudi določena najmanjša ko- ličina pridelka.« V lanskem letu je po bese- dah F. Pirkmajerja proizvod- nja grozdja v Virštanju na- rastla do takšne mre, da bo moč v okviru lastne polnitve priti na tržišče s samostoj- no znamko vina z geograf- skim poreklom. Vino bo ime- lo tudi zaščitno znamko slo- venskih vin, ker bo polnitev opravljena pod kontrolo ust- rezne komisije. Tako bo p<> trošnik lahko že letos spoz- nal novo vino, ki ga je sicer poznal že dolga leta, saj se je pojavljalo na tržišču pov- sem stihijsko in od proizva- jalca do proizvajalca zelo raz- lično. Za območje Virštanja bo to pomenilo vsekakor pomemb- no pridobitev in docela ver- jetno je, da bo veliko vino- gradnikov svoje vinograde še razširilo, predvsem pa bo mo- goča in potrebna še nadaljna obnova, širitev vinogradni- ških površin in s tem tudi možnost novega dohodka bo vsekakor močna postavka pri doseganju ciljev, zastavljenih v srednjeročnih načrtih. »Kot mi je znano, je za konec poudaril tov. Pirkma- jer,« pripravlja naša članica, TOZD Kmetijstvo Šmarje ▼ okviru Hmezada, organizira- no proizvodnjo vina tudi na drugih območjih, vendar za ta območja vsaj zaenkrat ne bo kazalo nadaljevati s pra- kso lastne polnitve vin pod samostojnim imenom, po vsej verjetnosti pa bo celotno ob- močje vključeno v enoten plasman vsega območja!« Dolgoletna želja virštanj- skih vinogradnikov se bo to- rej že letos uresničila, kako pa bo to vplivalo na virštanj- sko vinogradništvo, bo poka- zal čas. Glede na podobne izkušnje v sorodnih vinograd- niških pokrajinah v Sloveniji najbrž precej stimulativno. M. STRAŠEK ŠMARTNO OB PAKI: NARODNO ZABAVNI TRIO Pred kratkim se je v šmart- nem ob Paici pojavil narod- no-zabavni trio »Srnica«, ki ga vodi Franček Klančnik. Če- prav je šele zaživel, se že pridno oglaša na terenu. V skupini sta še Zdravko VreS ta Alojz Podvratnik. ZORKO KOTNIK OBETAJO SE BOLJŠI ČASI DOBRA CENA HMELJA LETOŠNJI PRIDELEK JE ŽE PRODAN v proizvodnji hmelja je bi- lo zadnja leta opaziti dolo- čeno stagnacijo, vendar mo- ramo kljub težavam v proiz- vodnji in na tržišču le ugo- toviti, da položaj ni tako te- žak, kot izgleda na prvi po- gled, so nam te dni povedali na poslovni skupnosti za hmelj v Celju. Ugotavljajo namreč, da so pri prodaji hmelja dosegali na svetov- nem trgu relativno dobre ce- ne, zlasti v lanskem letu, še posebej pa pri prodaji v le- tošnjem letu. Glede na to, so perspektive v pridelovanju hmelja dokaj ugodne, ven- dar pa šepa proizvodnja predvsem zaradi subjektiv- nih okoliščin. Ugotoviti je namreč treba, da so pride- lovalci v preteklih letih moč- no nazadovali glede hektar- skih donosov, v količinah pro- izvedenega hmelja in da so imeU vedno več prodanega hmelja, kot so ga dejansko pridelali. Zaradi takšnega sta- nja so morali rednim kup- cem zmanjševati kontigente, za katere so se pogodbeno dogovorili, kar seveda ni bilo v prid pridelovalcem. Ce je pridelek nizek, je se- veda tudi cena nestimulativ- na, četudi je visoka, ker je pač izkupiček pri takšni pro- izvodnji nekoliko nižji. Pri normalnih donosih, to- rej pri 1500 kg in več na hektar, bi bila pri današnjih cenah proizvodnja visoko sti- mulativna, so nam zatrdili na poslovni skupnosti in pove- dali še to, da redko katera panoga, niti sadjarstvo, niti vinogradništvo, ne bo mogla dajati boljših vrednosti na hektar. Pri povečevanju hek- tarskih donosov, odnosno v približevanju tistim hektar- skim donosom, ki so jih pri- delovalci hmelja že imeli pred desetimi, petnajstimi leti, bo mogoče znova zainteresirati pridelovalce, da bodo zvečali tudi površine, namenjene za gojenje hmelja. Hmelj so lani prodajali na domačem trgu po 67,33 dinar- jev za kg. Sprejemlji-1 je tu- di cena za letošnji hmelj: 72 dinarjev za kilogram. Letošnji pridelek je že prodan, težav s prodajo ni bilo. V Savinj- ski dolini menijo, da se bodo ob normalnem pridelku v le- tošnjem letu spet ponovili dobri, stari časi. M. STRAŠEK 1. kvalitetne barvne televizorje In stereo naprave znamke DECCA zastopa Elektrosignal Celje, Vodnikova ul. 6, tel. 22-078 2. nadomestne dele za akustične apara- te in male gospodinjske stroje znamke Iskra in pralne stro}e Candy prodaja Elektrosignal Celje, tel. 22-078 ZDRAVILIŠČE DOBRNA oddaja v najem GOSTINSKE PROSTORE LETNE KAVARNE v času letne sezone. Vse Informacije dobite v tajništvu delovne organizacije vsak dan od 7. do 13. ure. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 19 — 18. maj 197s PIŠE OR MILAN BEKČIČ BOLEČINE 1^ Bolečine v krizu pri ženah bolj pogoste kot pri moških, pogostokrat so statične narave, enako kot pri m.oških. Vzrok za to je tudi anatomska zgrad ba ženskega telesa; okostje je manjše hrbtenica bolj upognjena, medenica bolj prostorna, vezi ter mišičje bolj ohlapno in raztegljivo. Med nosečnostjo se tudi spreminja telesna drža, po porodu se poruši ravnovesje pridobljeno med no- sečnostjo in tako nastanejo '".rajne po- sledice na mišicah in vezeh. Zaradi tega so žene pogosto nagnjene k utrudljivo- sti pri hoji, pri nošenju. Bolečine se razen v križu vse večkrat pojavljajo tudi v nogah in ramah. Zato se z vso upravičenostjo pri nosečnicah zavze- mamo za psihofizično pripravo na po- rod, na porodno telovadbo m sploh na telovadbo. Bolnice so pogosto aste nične konstitucije in k»žejo druga zna menja vegetativne distonije. Velikokrat poleg zdr?vil koristi tudi začasna spre- memba okolia in bplno+erapija. Zavedati se moramo, da je človek biološka enota, ki se obnaša svoje vrstne od primera do primera. Posplo- ševanje je nemogoče, saj je včasih težko nekatere stvari interpretirati. Bol- nik ima težave dolga leta in včasih je za njesove težave malo razumeva nja Ginekologi menijo, da la splošno preveč pripisujemo bolečine v križu ginekološkim obolenjem^ kot so: vnet je spolovil, nepravilna lega materai- ce in podobno. Na splošno velja, če je pri ženi. ki toži o bolečinah v kri žu, ginekološki izvid negativen, inora- mo pomisliti na obolenje črevesja, na hemoroide, na hernie, na urološka on«' lenja ter na vnetja organov, na tumor- je v mali medenici, na poškodbe '.-en trainega živčevja, posebno pa n.i orto- pedske bolezni, kot so: skolioza, spon- diloartroza, diskopatija in drugo. Pred vsem. če so se bolečine pojavile pri neprevidnem ali forsiranem gibu, če so vezane na gibanie in se umirijo, ko bolnica Ipžv Bolečine v križu imamo pogosto pri poškodbah ali po zahtevnejših ope- racijah v trebuhu. Po operativnih po segih na hrbtenici • seveda ni pripo- ročljivo delo, ki zahteva sklanjanje in dviganje bremen, in sicer za toliko časa, kolikor ima bolnik ;ikvarjene funkciie. Vsaka bolečina v križu zahteva stro- kovni postopek za preprečitev oziroma zmanj.ševanje težav bolnika. Včasih je potrebno bolnika napotiti na nevro- loško, internistično ali pa ortopedsko preiskavo, pri katerih odkrijemo ne- pravilnosti m naravo procesa in se tako postavi edino pravilna diagnoza. Stari statistični pokazatelji kažejo, da 80 odstotkov vseh bolnikov z bole- činami v križu, ki iščejo zdravniško pomoč, konča z zdravljenjem v am.bu- lanti s]^lošnega zdravnika. Danes z urejenimi odnosi v zdrav- stvu, z integrirano zdravstveno službo, ki povezuje interese na širokem pod- ročju dejavnosti, pri izgrajevanju svo- bodne menjave dela kot principa od nosov med porabniki in izvajalci, že- limo spreminjanje teh odnosov, zato zasluži naš občan i>osebno pozornost seveda v njegovo neposredno korist. 1 ALPINISTIČNI KOTIČEK OSEM CELJANOV SE BO POVZPELO V ANDE Se dober teden in predliod- nica 1. celjske izvenevropske odprave bo krenila na pot. Pet mesecev je preteklo, ko se je dama želja celjskih al- pinistov začela uresničevati. Marsikdo bi pomislil, da je to dolga doba. Priprava vsega, preden opremljeno moštvo stoji pred letalom za odhod, pa je vendarle veliko večja stvar, kot to izgleda laikom in celo večja, kot se je zdela nam, ki smo vodili organiza- cijo. Kot po pravilu, se je zatikalo od začetka, od zbi- ranja denarja, opreme, hrane, infoi-macij o preplezanem v Cordillerah in prav na koncu še z devizami in dopust. Mi- slili smo, da za Celje priprava samostojne, velike alpinistič- ne odprave ne bo nič poseb- nega, saj smo mesto z bogato planinsko in alpinistično tra- dicijo, navdušeni za šport vseh pa.nog in kategorij, pa je šlo kljub temu marsikaj narobe. Tako še na polovici razpoložljivega časa nismo bi- li povsom prepričani, da bo do odprave sploh prišlo, če- rav so bili člani že nared. zdravniško pregledani in ve- čina tehničnega materiala zbranega. Preveč smo bili prepričani, da so blesteči alpi- nistični uspehi zadnjih let že porok za to, da bodo jpomaga- li prav vsi, ki vedo vsaj nekaj o alpinizmu in njegovi visoki vrednosti v Celju. 25. maja potujeta Creptnšek in Zupan v Limo, da pripravi- ta vse potrebno za prihod glavnine, ki poleti 31. maja. V njej so: čanžek Franc, dr. Cetina Jože, Knez Franček, čulk Miša, Lesjak Ivan, Pe- pelnik Aco. Pravkar se polnijo sodi z materialom, urejajo vi- ze in zbirajo še zadnji podat- ki o že preplezanem in tis- tem, kar je v stenah Cordille- ra Blance še deviško. Alpinistična odprava, ki po- tuje danes '/ te gore, s pristo- pom na vrh še ne doseže ni- česar pomembnega. Samo preplezanje najtežjih sten la- hko proslavi ekipo, samo skrajno težki, nekaj dni traja- joči vzponi štejejo za nacio- nalni tispeh. In ena od teh velikih sten naj bi pmd načrtu celjske odprave nosila ime našega mesta. CIC Veliko težkih vzponov in ' naporov je bUo potrebnih, ' preden so Celjani dosegli ti- I sto stopnjo zrelosti in znanja, ki daje vizo za šesttisočake v Cordillera Blanci. Ml IN ZDRAVJE ulALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE)^ Do-klei- gre za razvoj atero- skleroze in hipertonije na nivoju dejavnikov tveganja, sodi dejavnost v območje pri- , marne zaščite, to je prepre- čevanje bolezni, ko pa se raz- vije proces že na nivoju ishe- mične bolezni, govorimo o se- kundarni zaščiti. Močno se s tem prepleta 3 stopenjsko preprečevanje, ki ga enači- mo z rehabilitacijo. Primarna zaščita odklanja vse m.ožne dejavnike tveganj?, ateroskleroze in hipertonije, oziroma zmanjša človekovo pi^eobčutliivcs" z,- nastanek te bolezni. Deluje torej v ob- dobju pred ki ničnim nasto- pom bolezni. V splošnih za- ščitnih ukrepih tičijo pred- vsem družbene naloge, ki naj pri celotnem prebivlstvu iz- boljšajo kakovosti življenja. Tako delovanje je izredno za- htevno, sai mora poseči v ko- renine družbene miselnosti in življenjskih navad. Temelji tudi na privzgoji načel zdra- vega načina življenja, pravilni prehrani, ustreani telesni de- javnosti, nekadilsivu in pri sproščanju duševnih napeto- sti. Metode dela so: 1. posamična 2. skupinska vzgoja 3. delovanje s sredstvi jav- nega obveščanja Posameznik mera biti pod- vržen delovanju primarne za- ščite že od rojstva naprej, ko z ustreznim poukom ma- tere izkoreninjamo zastarelo miselnost o debelem zdravem otroku. Naslednja stopnja so vrtci, šole od 1. razreda na- prej, kjer je potrebna sodob- na zdravstvena vzgoja o pra- vilni prehrani in telesni de- javnosti, hkrati pa prepreče- vanje kajenja. Med naloge pri odraslem prebivalstvu sodi seznanjanje z ishemičnimi bo- leznimi, in možnostmi obram- be pred njimi. Važno je pri- zadevanje za zdravo prehra- no, odvajanje kajenja, spod- bujati ljudi z ustreznimi mno- žičnimi akcijami za redne te- lesne dejavnosti. K usmerje- nim ukrepom primarne zašči- te sodi :skanje ogrožene sku- pine ljudi, ocenjevanje stop- nje ogroženosti in odstranje- vanje prisotnih dejavnikov tveganja. Primarno zaščito skušamo doseči s serijskimi pregledi v smislu prvotnega preprečevanja v ambulanti za preventivo, v dispanzerju za motnje presnavljanja maščob, v bližnji perspektivi v neka- terih dodatnih dispanzerjih za hipertonike, trombotične bo- lezni in tako dalje. Sekundar- na zaščita zajema ukrepe, s katerimi zaviramo napredova- n-e bolezni, ko je klinično ta že prisotna. Njene naloge so j 1. pravočasno in zgodnje i odkrivanje ishem'čnih bolezni 2. zaviranje napredovanja nolezni in njenih zapletov Zgodnje odkrivanje ishe- mične bolezni je naloga os- novne zdravstvene službe. Na- čini odkrivanja temeljijo na dobri anamnezi, fizilcalnem pregledu in možnosti sistema- tično ponavljajočih se serij- skih pregledov za dokaz skri- te simptomatike. Bolezen išče- mo aktivno, pri tem pa po- sebno pozornost posvečamo ogroženi skupini ljudi, to so: 1. bližnji sorodniki boLni- kov z ishemično boleznijo, 2. bolniki z eno od rizičnih ! bolezni n.pr. z zvišanim krv- nim pritiskom ali s sladkor- I no boleznijo, 3. posamezniki z hiperlipi- demijo, ali povezavo več de- ja-mikcv tveganja. Isheniične bolezni, zlasti srca, možgan in okončin so odvisne predvsem od zvišanja krvnega pritiska, kajenja, ne- j aktivnosti, holesterola, zato je pomembno zdravljenje in od- stranjevanje teh dejavnikov. Na vsak način moramo do- seči normalizacijo krvnega pritiska, redno telesno aktiv- nost, zdravo prehrano in pre- prečiti kajenje. Tercialna pre- ventiva je v odklanjanju tako dejaTOikov tveganja, kot tudi ishemičnih činiteljev z vsemi | merami, ki so na razpolago ^ rehabilitacijski medicini z že- i Ijo, da bi se preprečilo po- t navijanje bolezni, poslabša- nja in zapleti. Gre torej za rehabilitacijske postopke v smislu reaktivizacije, resocia- lizacije in reintegracije. Pred- pogoj za' tispešno tretjesto- penjsko preprečevj^nje, pa je v ugotavijan'u vseh tistih či- niteljev, ki vodijo do ponav- ljanja bolezni in zapletov, oairoma, ki vodijo v invalid- nost in celo smrt. Potrebni bi bili dispanzerji za rehabili- tacijo koronaropatov, kot tudi perifernih angiopatov. Teža tercialne preventive je v pro- gramih za najboljšo rehabi- litacijo že razvite ishemične bolezni v smislu medicinske psihološke in družbene reha- bilitacije. Telesna aktivnost stopa v ospredje pri tercialni zaščiti. Mnogo raziskav je dokaza- lo, da je število neodkritih bolnikov z zvišanim krvnim pritiskom še vedno zelo ve- liko. Ugotavljamo, da je ve- liko tistih, ki se neredno zdra vijo in po nekaj mesecih opu- stijo zdravljenje. Da bi se do- seglo ustrezno zdravljenje vseh bolnikov z zvišanim krv- nim pritiskom, bi bila potreb- na boljša organizacija zdrav- stvene službe. Nujno je po- trebno pritegniti v skupine za odkrivanje in zdravljenje zvi- šanega krvnega pritiska tudi višje in srednje zdravstvene kadre. Potrebno bo tudi šir- ša ustrezno obveščanje, da bodo bolniki prihajali v zdravstvene ustanove na me- ritve krvnega pritiska, oziro- ma da bi si bolniki z zviša- nim krvnim pritiskom le tega merili sami z lastnimi apara- ti. Zaradi naraščanja bolni- kov z zvišanim krvnim priti- skom, pa bi bila potrebna or. ganizacija dispanzerskega vo- denja teh bolnikov. Dr. SONJA LEPIN V vsak dom NOVI TEDNIK i PRIPOROČA Kljub hladnim, deževnim dnem v za* njih dneh se poletje približuje, zato vatu priporočamo obisk v Veleblagovnici T nj oddelku ženske in moške konfekcije. Pred. stavljamo vam nekaj športnih oblačil, pre vladujoč je seveda »safari«<, novost pa s< platnene hlače in ženski kostimi iz 100 \ bombaka. JI. 19 — NOVi TEDNIK — stran 17 ROKOMET FINALE POKALA V CELJU Celjski rokometaši so 11. m 14. maja ijokazali v dvelj tekmah dva »obraza«. Prvo srečanje z neugodnim na- sprotnikom Krivajo iz Zavidovičev v poltinalu za ro- kometni pokal Jugoslavije so dobili po zlasti odlični igri v prvem delu drugega polčasa, ko je bilo odločeno vse. Zanimivo je to, da pred to zmago Celjani niso uspeh kar dve leti premagati uglednih gostov. Zanimi- vo je tudi to, da so se v tej tekmi Izkazali vsi (razen tistih, ki so bili vso tekmo na klopi in so čakali na svo- jo priložnost ter jo nedočakali!), še posebej pa »akrobat in žongler« vratar Tomič, ki je branil kot v najboljših dneh pa vsak s po svojimi petimi minutami kot mladi in neumorni Toplak (zlasti odličen v prvih muiutah prvega polčasa), robustni Vukoje (marsikdo je pred tekmo mislil, da ne bo igral, ker si je razrezal prst!), majsko razpoloženi velikan Anderluh in pravniško raci- onalen VLado Bojovič. Končni rezultat polfinalne tek- me .je bil 29:23 (16:10). Finalna tekma za rok«>iiit;Liii pokal Jugoslavije bo tudi tokrat v Olju (tako je odločil žreb!!!) in to pred- vidoma 24. maja. Srečali se bosta ekipi zagrebškega Medveščaka in domačega Aera. Gostje so v polfinalu premagali Dinamo iz Fančeva! To je tisti Dinamo, ki je bil zainteresiran za celjskega igralca Miho Bojovi- ča. In Medvešeak je ti.sta ekipa, ki končno lani ni pu- stila z vsemi ostalimi faktorji v Celje bratov Zovko. S tem hočemo povedati to, da gre v bistvu za srečanje ne najboljših jugoslovanskih rokometnih ekip, ven- dar žal tistih, ki se »po svoje« v zadnjem obdobju nekam »čudno« povezujejo. Veseli smo, da so celjski rckametaši ponovno v fi- nalu našega najmnožičnejšega tekmovanja. Še bolj ve- seli bomo, če bodo uspeli tudi v njem in prihodnje leto nastopili v evropski konkurenci. Uvrstitev v I. zvezni ligi pa je po porazu s Parti- zanom v Bjelovaru tako pričakovana in šesto, sedmo ali osmo mesto po vseh kaharijskih peripetijah niti nI slabo. Navsezadnje je tako: Ceijatii imajo doslej objektivno najboljše možnosti, da se pojavijo tudi na rokometni evropski sceni! Bo pa brez dvoma sezona 19~7/78 ostala zapisana na tistih »kosih« papirja, ki jih bodo vsi zanamci ved- no radi prebirali in si tudi ustvarjali svoja mišljenja ... Pa srečno v tekmi z zagrebškim Medveščakom (Mi- Ijak, brata Zovko, ostali, odlični trener Raduka itd.) — in — upajmo — ter — želimo ■— tudi kasneje na evrop- ski celini! TONE VRABL ATLETIKA KOPITARJEV !!EICi«ii * tmif ROK KOPITAR — ML. DRŽAVNI REKORD NA 400 M OVIRE — 51,8 Čeprav smo šele v sredi- ni meseca ma'a, ko se tek- movalna scKona v atletiki običajno približuje prvim nastopom, p* je letošnji ko- ledar prvenstvenih nastopov že sredi zagona. Na množič- nih prireditvah »Po poteh partizanske Ljubljane«, kjer so množično sodelovali tudi atleti in atletinje ter drugi športniki iz celjske regije, moramo omeniti odlične do- sežke atletov in atletaiij Ve- lenja (šverc, Pr-aprotmk, Je- romelj, šamu, Anič, Balek), ki so zmagali v tekih na 8 m 25 km, pa obč.naki repre- zentanci mladink in mladin- cev Celja (Bunderla, Logar, Po teko; Arzcnšek, Rozman in Račečič), ki sta v štafeti 3x600 in 3x1000 m zasedli prvi mesti, pa članska ekipa Celja, ki je v močni medna- rodni konkurenci bila na 11. mestu kot druga najbolj- ša v državi v teku prijatelj- stva. Lisec pa je bil kot naj- boljši Jugoslovan na 3. me- stu. Gimnazijci Celja so bili v štafeti 3x1000 m na dru- gem mestu! Skupina mladin- cev in mladink Kladivarja je sodelovala v atletski repre zentanci Slovenije na II. par- tizanski olimpiadi v Foči, kjer je bila Slovenija pri mladincih in mladinkah prva! V kvalifikacijskem tekmo- vanju za atletski pokal Slo- venije za člane in članice, pa smo kljub slabim vremen- skim pogojem bili priča ne katerim izjemmim rezultatom. Rok Kopitar je na 400 m ovire dosegel nov državni mladinski rekord s časom 51.8 (prejšnji rekorder Glu- hale je imel čas 51,9), Prežel j Dušan je preskočil 210 cm. Zirovec s ptdioo 42.'5 cm, odlične čase pod 30 minut so v teku na 10.000 m dose- gli Ukič, Šamu in Zuntar, Lisec je bil zmagovalec v tekih na 1500 m 5.000 m (3:54,2 in 14:16,3) Jože Kopi- tar je v metu kopja prema- gal sina Francija 60,92:60,74 metra, MijaČ je bil zmagova- lec v metu krogle in dLska, Sjekloča v tekih na 400 in 800 m, Pristaivnik v metu kladiva (51,44 m), Kolar v prav dobrem času (1:44,579) v hoji na 20 km, Velenjčan Rezek pa v skoku v daljino in troskoku. Pri ženskah ve- lja posebej orncniti rezultat 175 cm Prezljeve v skoku v višino, 42,84 m Kovačeve v metu kopja, 26,4, Potekove na 200 m, Bunderle 9:49,2 na 3.000 m in 4:41,3 na 1.500 m in Sokačeve 5.36 m v dalji- no. K. JUG PRIZNANJA Na zadnji koiifexenci AZa, ki je bila po 4-letnem obdob- ju tudi volilna, so prizadev- nim večletnim delavcem v osrednji republiški zvezi po- delili tudi zaslužena prizna- nja. Pavle Božič, podpredsed- nik AZS, Karel Jug, predsed- nik odbora za šolsko atletiko pri AZS in Franc Mimik, se- kretar altetskih sodnikov v ZASS, so prejeli six>minske diplome, Franc Mimik in Pa- vle Božič, pa še kristalni vazi republiškega zbora atletskih sodnikov Slovenije. Diplome in polcale so prejeli tudi naj- boljši atleti in atletinje v SRS za sezono 1977. Iz vrst Kladi- varja so bili najboljši v SRS: Stanko lisec pri članih. Rok Kopitar pri mladincih in Vla- do Kožar pri pionirjih. V novem vodstvu AZS pa .srečamo: Bernarda Strmčnika kot podpredsednika, Mitjo Pi- pana kot predsednika sveta za vrhunsko atletiko in Marjana Kopitarja kot predsednika iija. O:igovorae funkcije, fci odbora za atletska tekmova- so jih sprejeli Celjani v AZS, bodo ob bogatih izkušnjah pri tem delu vsekakor prispe- vale k nadaljnjemu napredJiu slovenske altetike! K. J. spsljakin zmm na ep Člana Karate kluba »Slav- ko slander« Tone Spiljak in Jože Zorko sta se po odlič- nih borbah v 1. delu fuU contact prvenstva uvrstila v ekipo, ki bo zastopala našo državo na evropskem prven- stvu v full contact karateju 20. maja v Wolfsburgu v ZRN. Tone Špiljak bo nastopil v lahki, Jože Zorko pa v mu- ha kategoriji. Z njima bo odpotoval tu- di njun trener Marjan Bi- derman. kegljanje: mmm, janja, LUDVIK Dve celjski kegljavki Janja Marine in Magda Urh sta da- nes odpotovah skupaj z dr- žavno reprezentanco v Švico. V Luzemu bodo branili na- slov svetovnih prvakinj v igri dvojic. Tik pred odhodom pa so naše najboljše kegljavke imele še zadnji nastop v No- vem mestu. Tu je bila naj- boljša Magda Urh, ki je podr- la 433 kegljev, Janja Marine pa 408. V repubUški reprezen- j tanci pa je Lojzka Bajde po- I drla 373, Eva Ludvik pa 388 kegljev. Z našega območja pa bo na svetovnem prvenstvu nastopil tudi nekdanji član Hmezada Ludvik Kačič, ki je v Novem mestu dosegel med moškimi najboljši rezultat. Zato pričakujemo iz Švice ugodne vesti. J. Kuzma imU IVtAOOA, JA^JA... Prvenstvo so končale tudi kegljavke Celja. Na občin- skem tekmovanju je prvo me- sto osvojila Magda Urh. Po- drla je 1739 kegljev. Na pr- vem nastopu 879 in na dru- gem nastopu 860 kegljev. Ja- nja Marine je druga 1699 869, 830), Lojzka Bajde pa tretja 1640 (835 , 805). Sledijo pa: Gobec (Celje) 1633, Veber (Kovinar) 1617, Javeršek (Ce- lje) 1605, Ludvik (Celje) 1602, Lesjak (Celje) 1575, Pečovnik (Celje) 1556 in šalamon (LIK Savinja) 1455 kegljev. občinska rokometna LfGA V občinski rokometn- Hgi žalske občine za ženske so bili v I. kolu doseženi na- slednja rezultati: Gotovi je : Polzela 8:8. Prebold : Petrov če 17:10, Andraž : Letuš 5:0 ki Bra&lovče : Vransko 12:5. T. T. v SfSKU Nad 40 pionirjev m pionirk SŠD na OŠ I. celjske čete je pred dnevi gostovalo pri svo- jih sovrstnikih v pobrat:m- skem mestu Sisku. Pionirji so se med seboj srečali v roko- metu, košarki in nogometu, pionirke pa v odbojki m ro- kometu, mešana ekipa pa še v šahu. Rezultati: pionirji — rokomet — Celje : Sisak 28:11, košarka — Celje : Sisak 67:65, nogomet — Celje : Sisak 1:1, pionirke — odbojka Celje : Sisak 3:0, rokomet Celje : Si- sak 9:18 in šah — Celje : Si- sak 6:0! Rezultati kažejo na velik uspeh pionirjev in pio- nirk iz ŠŠD I. c. č. Srečanje so izkoristili tudi za poglab- ljanje stikov ŠŠD, nadalinih tradicionalnih tekmovanj m sodelovanju v .smučarskih šo- lah v naravi na Golteh. Drugo leto bodo pionirji in pionirke iz Siska gost i e ŠSD na OŠ Leč v rpiii, K J. sah: pešec prvak Tudi letos smo (Celjani do- bili novega prvaka v šahu. V Podčetrtku je bilo namreč republiško prvenstvo železni- čarjev Slovenije in Istre v šahu. Tekmovalo je 17 šahi- stov. Med njimi tudi dva celj- ska predstavnika Franc in Janez Pešec, ki sta dosegla lep uspeh. Naslov republiške- ga prvaka je namreč osvo- jil Franc Pešec, ki je zbral 14 točk. Janez Pešec pa je bU peti in je zbral 10,5 toč- ke. Svojo visoko uvrstitev pa sta potrdila tudi v brzo- p>oteznem prvenstvu, ko 'e Franc Pešec skupaj z Zor- manom iz Ljubljane osvojil prvo mesto, Janez Pešec pa je bil tretji. Najboljših pet bo nastopi lo prihodnji mesec v Ohridu na državnem prvenstvu. Med njimi tudi oba celjska tek- movalca. jk TiUnolia, aivL-iju yV6i na kolo za zdravo telo« je v svežem majskem nedelj- skem dopoldnevu uspela. Na sedmih startnih me. stih .se je prijavilo 2.000 občanov, med njimi veli- ko število mladih. Nasto- pilo je tudj 93 družin z večjim številom družin- skih članov, najštevilčnej- ša s štirimi! Zabeležimo tudi lahko najstarejšega udeleženca — 73-letnega Albi7ia Povaleja, ki se teh akcij udeležuje vsako le- to. Progo okoli Celja, dol- žine 28 km, so vsi udele- ženci premagali brez več- jih težav. Vozili so discL plinirano v skladu z voz- niškimi pravili. Žal je to- krat na odseku Šmartno v Rožni dolini — Arclin prišlo tudi do dveh ne- sreč, katerih vzrok je iskati v okvari koles. SL cer se je že sedaj peta kolesarska akcija končala nadvse uspešno, za kar imajo veliko zaslug po- žrtvovalni delavci zbora za športno rekreacijo pri ZTKO Celje pa tudi de- lavci iz drugih strokovnih služb, ki so bili soudele- ženi pri tej množični ak- ciji. Prav bi bilo, če bi akcija služila v spodbudo vsem udeležen'i«^m, da bi kolesarjenje vključili v svojo redno rekreacijsko vadbo skozi vse leto, pa tudi tistim, ki so tokrat ostali doma na imain ko- lesa v kleteh! K. JUG Obrtno podjetje »KLJUČAVNIČAR« CELJE Tovorna ulica n. s. V a b i k sodelovanju v novi proizvodni hali večje števiio: NK, PK, PU in KV delavcev za opravljanje različnih ključavničarskih del in nalog Interesenti se lahko oglasijo osebno ali dajo pi smene vloge. Za sodelovanje se priporočamo! KONJENIŠTVO SAVANA, TAJGA, BORAN ALi RANČiGAJ. ČIK IN DOMANJKO NAJBOLJŠ Prizadevni delavci konjeni- jSkega kluba Celje so vzorno organizirali jahalni turnir četveroboj mest Ljubljana, Maribor, Zagreb, Celje, ki je bil pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega cve- ta v škofji vasi. Vreme ni bilo preveč naklonjeno pri- rediteljem, saj je potek tur- nirja motil močan naliv v zadnji, izredno atraktivni to^ki pri preskakovanju ba- [lier. Nastopilo je 25 tekmo- jvalcev s 25 izbranimi konji. Ker Zagreb ni imel komplet- ne ekipe je bilo tekmovanje spremenjeno le s točkova- njem posameznikov. Z na- stopom mladega celjskega I Zastopstva smo lahko več ^ot zadovoljni. Pokazali so ^epo strokovno znanje, ruti- '^o. pa tudi uspehi so bili kot zadovoljivi. Matjaž na Tajgi je zmagal v I "»veh nastopih. Vlado Ranči- ^^j na Savani v enem na- *^Pu in mladinka Saša Do ^^jko v enem na Boranu. ^kratka — vsi so zrasli v KK Celje, kjer so dobili pr- '® osnove in tekmovalne I sposobnosti. Tehnični rezultati: I. par- ^ za mlade konje—1. Via- ?o Ranoigaj na Savani (Lj), ^- Prane Mesaric na Ha riti ;^e), 3. Oš tir Vlado na Pe- popi (Ce), 4. BlažičnaBel- iz Maribora, 5. Franc Jj^sarič na Katjuši (Ce); ■ Parkur v preskakovanju ^aprek do 115 cm - 1. Mat- j*^ ftk na Tajgi (Lj),2.Mir- ^ Korošec na Domini (Lj), ixJ'^^ štiftar na CJastorju ^■^o), 4. Bojan Herman na Vihorju (Ce) in 5. Franc Me- saric na Katjuši (Ce); III. parkur s preskakovanjem zaprek do 130 cm — 1. Mat- jaž Cik na Tajgi (Lj), 2. Jo- že Jenko na Kobcu (Lj), 3. Bojan Herman na Vihorju (Ce); IV. Tekmovanje v pre- skakovanju barier (6 ovir z zviševanjem) — 1. Saša Do- manjko na Boranu (Ce), 2. Vlado Rančigaj na Savani (Lj), 3. Franc Mesaric na Katjuši (Ce) in 4. Franc Me- saric na Hariti (Ce). Prav v IV. nastopu — memorialni disciplini za pokojnim gene- ralom Jako Avšičem, bivšim predsednikom konjeniške zve- ze Slovenije in častnim čla- nom KK Celje — so največ uspeha dosegli Celjani. Zma- govalci v vseh disciplinah so prejeli pokale in praktična darila, dmgo in tretje uvršče- ni pa diplome. Organizacija prireditve je bila vzoma. Trener KK Zmagoslav Her- man je ob zaključku priredit- ve dejal: »Turnir je dobro uspel, vehko je bilo gledal- cev, s športnimi uspehi na- ših pa sem več kot zado- voljen.« K. JUG BO ŠPOHTf^iH PIIIII£PIT£¥ V počastitev 40-letnice pi-ve konference KPS ter meseca mladosti poteka v žalski občini 90 športnih pri- reditev. Program je izredno bogat, saj med drugim za- jema tedne atletike, kegljanja, odbojke, rokometa in košarke, tedna športa bodo pripravili v Preboldu ter Braslovčah, VVZ Žalec in OŠ Prebold bosta organizirala telovadni akademiji, v Grižah in Braslovčah bodo od- prli nova športna parka, sicer pa ves mesec traja trim hoja, na sporedu pa je tudi trim kolesarjenje. V soboto je precej občanov žalske občine odšlo na množično manifestativno akcijo Po poteh partizanske Ljubljane, v soboto pa pripravljajo tudi tri E>ohode na osrednjo proslavo 40-letnice I. knference KPS pri šmi- glovi zidanici. Štartna mesta bodo tri in sicer v Prebol- du, in domu pod Reško planino ter v Taboru. JANEZ VEDENIK ŽALEC: 1«. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 18. maj I97, JANKO KAČ (ODLOMEK IZ SOCiALNOZGODOVINSKEGA ROMANA >.MOLOH«) Janko Kač iz Latkove vasi v Savinj- ski dolini ni bil velik pisatelj in tudi ploden ni bil toliko kot mnogi drugi. Vendar si ta naš rojak zasluži večje pozornosti, kot jo je deležen, kajti na- rodovo duhovno bogastvo se sestoji tu- di iz drobnih kamnov, ne samo velikih skal našega slovstva. Janko Kač je v svojem socialno- zgodovinskem romanu MOLOH, ki ga je izdala založba »Zemlja« v Ljubljani leta 1936, zastavil pero, da bi v obliki pripovedi orisal čase, ko je v Prebol- du zrasla tovarna, ko so tja prodrle ideje, ki jih je Marx leta 1848 v svo- jem »Komunističnem manifestu« dal proletariatu vsega sveta. Roman MOLOH je poljudno napisa- na študija nastajanja kapitalističnega družbenega reda, razkroj fevdalizma in nastajanje zametkov delavskega razre- da ob obubožanih kmetih v obrobju Savinjske doline. Knjižica, ki se je kdo ve kako izmaknila cenzuri staro> jugoslovanskim državnim pravnikom, je bila tiste čase nekak učbenik soci- logije. Janko Kač je pripadal napred- nemu delavskemu gibanju, katerega ža- rišče sta bili v dolini partijski celici v Preboldu in v Pesjah pri Velenju. Preden smo se odločili poobjaviti odlomek iz te dragocene knjige, smo med mladim rodom zaman povpraše- vali če poznajo domačega pisatelja Jan- ka Kača. Utonil je v senci velikih imen. To ni prav. Tudi njegov delež je izredno pomemhen. iyHK KKASOVEC ivaztn Marjetičinega sinka ni prineslo mrzlo leto 1847. nika- kršnih posebnih dogodkov. Le- tina je bila tako slaba, da je kmetom še za sol primanjkova- lo denarja. Da ni bilo tvorniških geltakov, bi bili ljudje sploh po- zabili, kakšen je denar. A stiska se je jela tudi v tvornici pojav- ljati. Zato je bilo nočno delo ukinjeno in odpuščenih tristo delavcev, ki so ostali doma ter složno z brati in sestrami stra- dali, čakaje boljših časov Pot med Dobravo in Peskrom se Je to leto kar zarasla. Denar,, ki si ga je bil Janez izposodil,' da plača SiJsstrunkovo menico, se mu je kmalu razletel, vendar pa ga je spravil do zime spet skupaj, še nikoli ni šel Dobra- vec na kakšno pot tako težko, kakor takrat k Peskru, dasi je bilo tja komaj dober streljaj. »Kaj naj rečem Markcu?« je mencaje pri vratih menil Janez. »Kaj bi rekli?« je dvignila gla- vo iznad šivanja Marjetica, še bolj sveža, kakor Je bila prej. »Da nisem kriva, da Je tako pri- šlo. Sicer pa vem, da ne bo vpraša!.« »Če bi pa le?« Je odvrnil bolj z zaupanjem kakor z vero oče in zavil za oglom. »Ko bi le ...« Je zavzdihnilo dekle. Toda zmajalo je z glavo. »Saj ne more!« Dobravca so pri Peskru prav hladno sprejeli. Kakor da Je pri- šel k spovedi, so se vsi, razen gospodarja Petra, porazgubili iz izbe. Roke so se tresle v zadre- gi Janezu, ko Je odvezoval ruto z denarjem. »PrešteJ, Peter!« je razgrnil Janez srebrnike po mizi. »Pa Bog ti povrni dobroto.« »Ej, kaj bi tisto, saj smo so- sedi,« Je odvrnil Peter, prešte- vajoč denar, vesel, da ga spet vidi, ko je že obupal, da mu ga kedaj vrne sosed. Dolgo Je zla- gal kovance na kupčke in Jih prešteval, potem pa Jih Je odri- nil na drugi vogal Javorjeve mi- ze in dejal: »Prav! Ako boš še potrebo- val, le pridi.« »Da bi bil prišel teden dni prej, ne bi bilo vsega tega,« je vzdihnil Janez. »Česa?« se Je navidezno zav- zet nagnil k nJemu Peter, ki je prav dobro vedel, kam meri so- sed s svojimi besedami. »No, vse sramote, ki je prišla čez našo hišo,« je pojasnil Ja- nez in brskal smet z rožastega žametastega telovnika, na kate- rem Je tekla svetla vrsta srebr- nih gumbov. »Saj me prav za prav nič ne briga,« Je poprijel za besedo Pe- ter. »Kako pa Je vendar bilo. ko vse mogoče govore Jeziki.« »Kako Je bilo?« Je ponovil za nJim sosed. »Saj to je tisto. Na Sadnikovi ohceti smo se ga na- brali. In on Je izkoristil zase to slabost. A dekle neizkušeno, saj veš!« »A — a,« se Je začudil Pe- ter, »da ni sama šla k njemu?« »Kako sama? Ti gobci nemar- ni!« se Je razsrdil Janez. »Saj sem bil Jaz z njo, ko naju Je povabil z Groblje nazaj grede k sebi na požirek.« »Kaj si pa ti delal?« se Je za- vzel Peter. »Kaj nisi ničesar videl?« »Upijanil me je pretkanec,« Je zaškripal z zobmi Janez. »Pa sem spa! .. .« »Bog pomagaj, ker nima go- spoda nobene vesti, kadar gre za kmeta. Kakor da smo živina, nJim v zabavo,« Je klonil glavo Peter. Jezen Je pristavil: »Pa bi ga v graščini tožil.« Dobravec Je zamahnil z roko: »Vrana vrani oči ne izkljuje. Kako pa dela mladi baron, kakor se čuje!« »Nas ima v precepu kakor gada. Toda tudi ta gad bo nekoč usekal,« Je udaril ob mizo Peter, »Ne bo!« je odmajal Janez, ki sta mu bili vzeli pijača in žalost ves pogum. »Že prej smo bili ponižni. Zdaj pa le glej, kako nosijo pohlevno klobuke v rokah pred gospodo. Saj sem ga tudi Jaz nosil.« Je bolj zase pristavil. »Praviš torej, da je bila spe- ljana,« je okrenil Peter pogovor nazaj na prejšnjo reč. »Potem bi se pa dalo vsekako kaj govoriti, ko se vse to nekoliko poleže.« »Saj nismo daleč,« Je dejal na te besede Janez in vstal. »No Ja, no. Voda pa tudi ne gori,« mu Je segel Peter v roko. »Pa zdrav ostani in potolažite se! Kar Je, Je!« Nekoliko upanja pa Je vendar- le prinesel ta pogovor v žalost na Dobravi. Toda preden je ro- dilo to sad, se je odmaknilo vse daleč, daleč. »Beži, Markec!« je kriknila ti- sto noč, ko so lovili na Dobravi, sestra iz veže v izbo, kjer je sedel na peči brat. Kakor pod- lasica Je skočil Markec na klop in odprl okno. Toda bilo je že prepozno. Kakor železne klešče so ga držali biriči in ga poteg- nili v temo. Zaman Je bilo vse očetovo ugovarjanje, zaman ma- terine prošnje in solze: Markec Je moral k vojakom. Edinec ni bil in grunta tudi ni imel. Za dvanajst let je moral obleči ce- sarsko suknjo. Meseci so urno sledili drug za drugim in že je silila prva pomlad leta 1848 v deželo, ko je pisal Markec z okornimi čr- kami Marjetici iz nemškega Gradca pismo, v katerem se je čitalo med drugim: «... Vidim in čujem tu v tu- jem mestu, da se svet ne suče, kakor bi ga sukali radi mi. Z nJim se moramo mi sukati. Za- to sem tudi premislil, da bo treba pozabiti, kar Je bilo nev- šečnega med nama. Nisem bil kriv jaz, in tudi ti ne toliko, ko- likor se je trobezljalo. Če mi Bog zdravje da in boš ti pri vo- lji se vzameva, ko bom vojake odslužil . . . « To pismo je Marjetico pre- vzelo tako, da je vse dni prepe- vala kakor nekdaj, ko sta pole- žavala z Markcem na paši poleg drobnice. Odpisala je Markcu: »Ni krivda na meni ter se za- hvaljujem Jezusu in njegovi ža- lostni Materi devici, da sta usli- šala moje vroče molitve in ti razsvetlila s pravim spoznanjem pamet. Vem, da ti ni bila lahka odločitev, zato te imam še to- liko rajši in te bom čakala do smrti zvesta . . .« Vsa prerojena Je pričakovala odgovora. Toda namesto Mark- ca je spregovoril svet. Vseh pet desetletij izza fran- coske revolucije se svet ni mo- gel umiriti. Tretji stan — me- ščanstvo — si je sicer priboril nekaj pravic, toda silil je na dan In trkal na vrata četrti stan s svojimi žuljavimi rokami. Jedva sta ga krotili s postavami in božjo besedo svetna in cerkve- na gosposka, ki Jima Je iz hva- ležnosti za podarjene pravice pripregel tretji stan, ko Je vrgel lačnim, izmučenim in nezado- voljnim množicam novo mamilo: narodno zavest. Česar ni zmog- la ne cesarjeva ne božja bese- da, da bi namreč odvrnila trud- ne od njihove zahteve, da se morajo ukoriščati dobrine, zra- sle iz njihovih srag, po pravič- nem, njihovem delu ustrezajo- čem deležu, to je doseglo me- ščanstvo v vžigajočimi gesli o narodu in domovini. Za Jezik, ki je bil, je in bo, in za tri pestre barve, ki so mu jih predpisali tuji gospodarji, se Je vrgel v boj četrti stan. V svojem navduše- nju seveda ni videl, da so ga opeharili pretkanci za njegovo dediščino, za sad njegovih žu- IJavih rok. Mesec marec leta 1848 je pre- tresel vso Evropo. Pariz, Dunaj, Praga in Budimpešta so spre- govorili na barikadah v korist enakopravnosti človeka. Do nas Je dospela zgolj medla vest, da je treba udariti. Kdo, kako in kedaj bo udaril, pa ni vedel nih- če. Pri besedi »frajgat« so dvig- nili kmetje glave in govorili, da Je konec plačevanja davkov, od- dajanja desetine in opravljanja tlake. O kralju Matjažu se Je pri vinu hrabro prepevalo in o Gubcu tudi. Culo se je, da so poskušali kmetje zdaj tu zdaj tam izsiliti, da bi gosposka čr- tala dajatve. Na braslovškem sejmu so pravili na cvetni petek sejmarji, da se je župnik na La- škem odpovedal desetini, kar Je navdušilo domačine tako, da so šli razgrajat pred Strošnek. Tu- di pred Preboldom se Je zbrala kopica kričačev, ki so vabili fa- bričane, naj se jim pridružijo. Toda novi ravnatelj Zernakesi je dal zapreti vrata in hkrati zagro- zil, da bo ob delo vsakdo, ki se bo »upornikom« pridružil. V stra- hu za kos kruha so se potuhnili delavci in so le v žepu stiskali pesti. Udaril ni nihče, razen Ižancev, ki so razsekali na ljub- ljanskih mitnicah šrange. Mitničar Janez Je prestal tisti dan mnogo strahu. Dolg iški kmet, ki so ga klicali za Miho, ga je popadel zadaj za raševina- ste hlače, ga dvignil v zrak in potrese!. Iz žepov je padlo ne- kaj drobiža in pipec. Denar so ljudje pobrali, pipec pa je dobil Janez nazaj češ, da je zasebna lastnina .. . Čez dva dni je go- sposka postavila nove šrange. Velik čas Je šel sicer mimo naših prednikov, toda oni niso bili vredni njegovega obiskanja. Četrti stan je garal slej ko prej, gospoda pa je premlevala kon- stitucije, ki Jo Je cesar v stra- hu podpisal, in ustanavljala v strahu pred proletarijatom na- rodne straže, izbirajoč Ji kroje za uniforme, slično kakor delajo otroci pri igrah in prismojencf na pustni dan. Pri Borštnarju na Groblji je sedel na velikonočni ponedeljek Konškov profesor Valent s Tro- jan, ki je učil na normalki v Ce- lju in se navduševal: »Najprej je treba pognati du- hovnike v cerkev. Posebno iz naših višjih šol morajo izginiti, da ne bodo več klatili izmišljo- tine o Jozui, kako Je ustavil son- ce, namesto da bi učili po New- tonu, kakor je pamet ugotovila « 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 20. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 18. maj 19> OBISK V ŽALSKI NAMI LEGITIMACIJA NAME Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana, ki je bilo usta- novljeno že leta 1946, sestavljajo naslednje temeljne orgranizacije združenega dela: TOZa> VELEBLAGOVNIQ\ NAMA LJUBLJANA, TOZD VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA, TOZD VELEBLGOVNICA KOČEVJE, TOZD VELEBK\GOVNIG\ VELENJE. TOZD VELEBL.\GOVNICA SLOVENJ GRADEC, TOZD VELEBLAGOVNICA RAVNE, TOZD VELEBL.AGOV-NIG\ ŽALEC, TOZD VELEBLAGOVNICA CERKNO in DS.S«. Trgovsko podjetje NAMA z vseim svojimi tozdi ima preko 19 tisoč kvadratnih metrov prodajnih prostorov in še 16 tisoč kvadratnih metrov ostalili prostorov. Vseh zaposlenih je 1420 (imajo tudi 325 učencev), v žalski NAMI pa je trenutno zai>oslenih 97 delavcev. Lani je bilo v vsej N.IMI skoraj 16 milijonov obi- skovalcev, v žalski pa 800 tisoč. V celotni NAMI so lani napravili za preko 150 milijard starih dinarjev pro- meta. V prvih štirih mesecih letošn.jega leta se je v žalski N.AMI povečal promet za 55 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. V žalski NAMI je trenutno možno kupiti kar 25 tisoč različnih artiklov! Žalska veleblagovnica NAMA je postala tozd 1. ja- nuarja letos. V njej je devet različnih oddelkov in si- cer: — oddelek — samopostrežna, — športni oddelek, — oddelek kozmetike, — oddelek konfekcije in obutve, — oddelek pletenin in perila, — oddelek metrskega blaga in dekorative, — oddelek tehnike, — oddelek pohištva in — restavracija. LANI 800 TISOČ OBISKOVALCEV BANKA, PARKIRNI PROSTORI, RAZSTAVE Danes je takšen čas, ko že- limo vse izkoristiti čimbolj racionalno. Zlasti želimo biti racionalni pri porabi časa. To velja še posebej za na- kup>e. Težko in neprijetno je, če greš nekaj kupovati, pa moraš avto parkirati nekaj sto metrov proč od trgovine. Tega problema pri žalski Na- mi nimajo, saj imajo resnič- no velik in lepo urejen par- kirni prostor, kjer je prosto- ra za več sto osebnih avto- mobilov. Mimo lahko zapiše- mo, da je to ena velikih pred- nosti veleblagovnice, ki bo oktobra slavila drugi rojstni dan. Kdor nima osebnega avto- mobila pa mu tudi ni treba biti v skrbeh, saj je tik ob veleblagovnici avtobusna po- staja. Velika ugodnost je tudi v tem, da imajo v pritličnih prostorih veleblago^vnice od- delek Beograjske banke, kar marsikomu olajša delo pri nakupih. Izredno domiselno pa so uredili prostor oz. ste- no za oddelkom Beograjske banke, kjer se v zadnjem ča- su redno vrstijo likovne raz- stave, s katerimi poživijo nr- vič izgled okolja in dnu prispevajo svoj delež h k turni animaciji obiskovalo Med najvažnejšimi naloi mi je tik pred zdajci pova va s potrošnišikimi sveti prilagajanje njihovim m njem. V žalski Nami je tudi n interesantna struktura ta cev, saj v knjigi mnenj, 1 mor je možno zapisati ] hvale in pripombe ix> eV tuelnih izboljšavah lahko n demo kupce iz Beograda, ; greba. Reke, Maribora in I šega celjskega območja. M glavnimi prednostmi velet govnice številni kupci zla omenjajo poleg dobre za ženosti pa prijaznosti pro jalcev tudi velike parkii prostoi-e, dobro restavrac in drugo. NAMA JE VZPOSTAVI DOHODKOVNE ODNOSE PRIZVAJALCI V SKLADU ZAKONOM O ZDRUŽENI DELU IN KOT SPECIALI RANI PRODAJALEC VEl BLAGOVNIŠKEGA TIPA f DI TUDI ŠIROK PROGRi ARTIKLOV ZA VSE POTF v.^ OBČANOV! GRADNJA SKLADIŠČNIH PROSTOROV še v letošnjem letu bodo začeli z gradnjo specializira- nega skladišča živil. Nosilec te prehrambeno živilske de- javnosti bo SAVINJSKI MA- GAZIN, ki se bo predhod- no vključil v poslovno skup- nost NAMA, v kateri so že poleg NAME še VELETEK- STIL, SOČA Koper in OPRE- MOTEHNA Ljubljana! To skladišče (veliko bo 5000 kv. m in ga bodo začeli graditi v jeseni) bo služilo predvsem za oskrbo Savinjskega maga- zina ter ostalih temeljnih or- ganizacij združenega dela Na. me v Žalcu, Velenju, Ravnah in Slovenj gradcu. Seveda pa pripravljajo tudi nekatere pro'?t^rske spre- membe v sami Nami, to vse v želji, da bi bila p glednost blaga še boljša dostopnejša kupcu. Tako že začeU razmišljati o p gramski razširitvi hiše, 1 so določeni prostori prema ni za dobro založenost z \ mi artikli, ki jih ljudje trebujejo. Žalski kolektiv Name mlad, saj je poprečna star zaposlenih komaj 23 let. kolektivu so zelo aktivne družbeno politične organ cije, tako zveze komunis (letos so sprejeli več no članov), mladine in sindik (slednji še posebej tudi ^••-►artn in rekreaoijiV NAMESTO ZAKLJUČKA v žalski Nami si široko prizadevajo, da bi na vsa- kem koraku ugodili kupcu in ga zadovoljili v najboljši možni meri. S skupnimi na- pori je treba odpravljati na- pake in pomanjkljivosti ter vnašati novitete, ki bodo še izboljšale trgovinsko mrežo in njeno ponudbo. So za po- vezovanje trgovine v ža) občini, ker bi s tem marši rešili in izboljšali pa tudi daljnji razvoj trgovine gostinstva bi bil usklajen. Z novimi nalogami in ' no željo ustreči kupcu b< tako zaposleni v žalski v blagovnici NAMA z oktobr zakoračili v tretje leto. MARIJA ZDOLSEK, gospo dinja iz Šempetra: »Priznam, da ne pridem velikokrat v žalsko veleblagovnico NAMA. Priznam i>a tudi to, da kadar le zaidem vanjo, nikoli iz nje ne grem razočarana. Je dob- ro založena, zlasti samopo- strežni oddelek prehrane. Morda bi lahko bilo bolje pri Izboru zelenjave. Ta bi mora- la biti še boljša. In pa: pre- majhna je ta trgovinska le- potica, saj okoli nje rastejo hiše kot gobe po dežju.« MARIJA VIDMA J ER, zapo- slena v Juteksu, doma v Žal- cu: »Najbolj všeč mi je spod- nji del trgovine, kjer dobiš praktično vse od drogerij- skih do športnih in prehram- benih potrebščin. Izredno všeč m. je to, da imajo tudi oddelek Beograjske banke. Ta- ko vse hitro uredim, saj mi ni treba čakati, kot drugje, žal tako kot mnogi dnigi ugotavljam tudi jaz, da je ta veleblagovnica že po še ne dveh letih delovanja premaj- hna« MARTIN tOi\j<..^ii%., upo- kojenec iz Žalca: »Žalska ve- leblagovnica NAMA pomeni za vse nas veliko pa čeprav v njej kljub bogati izbiri ved- no ne dobimo vsega tistega, kar bi želeli. Marsikdaj so za to objektivne težave, vendar poglejte: kupoval sem pohiš- tvo pa nisem dobil takšnega, kot bi želel. Dmgače pa je vse v redu — od banke do samopostrežne, konfekcije. Žal pa je že zdaj trgovina premajhna.« PETER MASTNAK, zapo- slen v Gorenju v Velenju, do- ma v Pongracu pri Grižab: »Z izgradnjo NAME se je trgovi- na v Žalcu močno izboljšala. V NAMI dobiš dosti stvari, ki jih drugje ne. Glede na to, da se okoli NAME razvija bodoči center Žalca bi bilo morda dobro, da bi bila ve- leblagovnica večja in da bi v njej bil tudi frizerski salon pa popravljalnica čevljev, hi- tro popravilo oblek itd. Ves- te, avtobusna postaja je bhzu in marsikatera cd teh stvari bi ljudem prišla prav.« ANA PURKO, zaposlena v keramični industriji" Liboje, doma iz Kasaz: »Večinoma kupujem v NAMI! Sem zelo zadovoljna! Prodajalci so pri- jazni in dobim vse, kar p>o- trebujem. Sem resnično po- polnoma zadovoljna in nimam pripomb. Veste, včasih je bilo bolj hudo in so bile trgovi- ne mnogo slabše založene in urejene Danes pa je vse ta- ko »nobel« in »fajn«. Kako so dmgi zadovoljni oz. neza- dovoljni to ne vem, jaz sem zadovoljna« FERDO VINARNIK. zapo- slen v Zarji, doma v Žalcu: »Motijo me problemi okoL pohištvenega oddelka. Se ved- no si urejujem stanovanje pa ne morem dobiti tistega, kar želim. Veliko se je izboljšalo na konfekcijskem oddelku, žal pa je ta naša trgovina, ki ni stara niti dve leti, že zdaj premajhna. Žalec se ši- ri in že prej bi bilo treba mi- sliti na to, da bomo potrebo- vali večjo, dobro založeno tr- govino. Solidno založena je, vendar v svoji premajhnosti nepregledna, stisnjena.« 5t. 19 — 18. mai 1978 _ NOVI TEDNIK — stran H n. stran — ^30VI TEDMIK Št. 19 — 18. maj 1978 ^ 18. ma| 1978 ^'OVI TEDNIK — stran 23 VTISI S POTOVANJA (2] v AMERIKO TUDI V COPATAH PIŠE FRANC KNAFELC !___ S takinii »formalnimi« vti- si in trdno prepričan, da bom skušal čimbolj objektivno opazovati svet okoli sebe, sem se 19. februarja letos od- pravil iz Ljubljane v Beograd, odkoder bi morali naslednji dan poleteti v New York. Vsega skupaj smo na tem potovanju z avioni preleteli nad 40.000 kilometrov, kar je približno toliko, kot p>o ekva- torju okoli sveta. Čeprav smo to pot opravili z različnimi avioni, katerih lastnice so bile različne prevozne druž- be, na vsej poti skorajda ni- smo imeli zamude, razen pn poletih z JAT^om. Našemu jugoslovanskemu aerotransportu bi res težko delal dobro reklamo v pogle- du točnosti. JAT-ov avion, s katerim sem se peljal od Ljubljane do Beograda, je pri- šel iz Frankfurta z dveurno zamudo. Naslednji dan smo odleteh iz Beograda v New York skoraj s šesturno za- mudo in ko smo se zopet vračali iz New Yorka v Za- greb, smo naše bivanje v New Yorku nepredvidoma podaljšali za 2 uri. To po- daljšano bivanje smo prežive- li na letališču J. F. Kennedy, ker se JAT-ovo letalo nika- kor ni hotelo dvigniti. Ne vem, mogoče je bil to slučaj, vsekakor pa slučaj, ki se je v treh zaporednih letih z JAT-ovimi avioni trikrat po novil. Ker sem dejal, da je poleg dobrega treba videti tudi manj dobro in obratno, naj povem, da je treba JAT pohvaliti v pogledu prijazno- sti posadke in postrežbe, v Čemer prav gotovo ne zaosta- ja za nekaterimi priznanimi prevoznimi podjetji. Polet iz Beograda v New York poteka preko Avstri- je, Nemčije, Nizozemske, Ang- lije, škotske, južno od Islan- da in Grenlanda v smeri po- lotoka Labrador v Kanadi, nato krene avion ob kanad- ski obali zopet proti jugu v smeri Bostona in New Yor- ka. Čeprav je bila vožnja dol- ga, trajala je slabih deset ur brez vmesnega postanka, je bil polet dokaj prijeten. Avi- on pa je varno vodil naš ro- jak - kapetan Vodopivec iz Ma- ribora. Avion je bil zaseden skoraj do zadnjega kotička, kar se sicer na mednarodnih progah ne dogaja in je v tem pogledu lahko JAT prav go- tovo zadovoljen. Med potniki v avionu sta bili tudi dve starejši ženski iz Kosmeta. Oblečeni sta bi- li pač tako, kot smo navajeni pri starejših prebivalkah Kos- meta — v dimi je. Tisto, kar pa je bilo resnično zanimivo je bilo to, da so nujno edino obuvalo bili copati, povsem navadni copati iz blaga in da so v teh copatih prišle iz Ju- goslavije v Ameriko. Pa naj še kdo reče, da se v copatih ne pride daleč! čeprav smo iz Beograda od- leteli sredi popoldneva in če- ravno so dnevi v februarju še kratki, smo vse do kanad. skih obal vozili pri dnevu, kar nam je omogočilo dejstvo, da smo vozili v smeri sonca, še- le v Kanadi smo prišli v te- mo in zato je bil pogled ob pristanku na razsvetljeni New York resnično veličasten. Ko smo na letališču Kenne- dy povedali carinikom, da prihajamo v ZDA po službe- nih opravilih, je bila carin- ska kontrola samo še for- malnost. »Klasična« panorama New Yorka MEDICINA SKRIVNOST DVOJČKO v dvajseto stoletje se je podaljšala domneva, da dvoj- čki nastanejo iz dvoglavega semena moškega. Ker pa ima- jo zlasti sifilitični moški ix)- gosto dvoglave semenčice, so običajno obsojaU vse očete dvojčkov za sifilitičarje. Danes je znanost razkrila prenekatero tančico nad skri- vnostjo dvojčkov in seveda tudi trojčkov, četvorčkov in petorčkov. Predvsem je pcmembno po- vedati, da enojajčni, drug dru- gemu na moč podobni dvoj- čki nastanejo iz enega oplo- jenega jajčeca, ki se p>o prvi delitvi celic še enkrat pov- sem razdeli, če ost-aneta ta- ko deljeni polovici jajčeca medseboj povezani, se rodijo sijamski dvojčki, ki so kakor- koli če zrfščeni skupaj. Po statistiuii je vsak 43. člo- vek na svetu dvojček. Trik- rat več je dvojajčnih dvojč- kov kot enojajčnih. Dvojajčni so lahko različnih spolov in si tudi niso podobni. Dvojaj- čni dvojčki so le hkrati ro jeni bratje, oziroma sestre. EVve jajčici so v tem primeru oplojeni od dveh semenčic, zato se lahko zgodi, da imata dvojčki, ki nista enojajčna, razUčna očeta. To ni samo te- oretična možnost, marveč je večkrat dokazana v konkret- nih prim_erih Enojajčni dvojčki so med- tem vselej lahko otroci ene ga očeta, so si neverjetno po- dobni in so tudi po mnogih značilnosti in nagnjenjih ena- ki. Dvojajčni dvojčki si na- vadno niso podobni in imajo tudi različne značaje Zanimivi so predvsem eno- jajčni dvojčki. Navadno zbo- lijo hkrati za iste bolezni, de- kleta dobijo hkrati perilo, iz- birajo si enake poklice, ima- jo podobne interese in če trpi eden, se slabo počuti tu- di drugi. Ugotovljeno pa je tudi, da je tudi pri enojajč- nih dvojčkih eden od obeh vodilna osebnost, ki se ji drugi brat ali sestra prosto- voljno podredi. Psihologi in pedagogi pri- poročajo, da bd dvojčke ne navajal, k enakosti še bolj kot so po naravi. Priporoča- jo celo, da bi dvojčki ne se- deli v istem razredu, marveč v paralelnih. Priporočajo, da bi dvojčke oblačili razli jih ločeno pošiljali m p niče — le tako bodo 1 prebrodili veliko oviro dvojčke — odvisnost dnii drugega. ; Franko Drago je visok sto centimetrov. Zaposlen , Italiji pri fUmu kot pritlikavec in mu pogosto dajejo v v raznih filmih. Trenutno igra v filmu šefa mafije, ki j« dno z odejo pokrit čez kolena, da njegovi mafijski paj ne bi vedeli, da je v resnici pritlikavec. Možak nima fl nih kompleksov in se šteje za velike.^a osvajalca. Pred 1 kim se je poročil z enaindvajsetleno Heleno Theron. Z fma dva otroka, oba se normalno razvijata, kajti hon rasti, ki manjka 37-letnemu Dragu, je pri otrocih v noriH meri prisoten, kajti pomanjkan.ie hormona ni dedno.- Igral je že tudi z Brigitte Bardot, vendar je tu z« kot pravi, ker se ji ni upal dvodti. Drugače, pravi Tuan v zmanjšani izdaji, bi .jo afotovo osvojil. IM tiH5tNJt UbNJM ZA GAŠENJE ZEMELJSKE- GA OGNJA so se v strumno vrsto postavili menihi franči- škanskem samostanu v Nje- pokalanovu blizu Varšave. Po- božna gasilska skupinica je pripravljena za gasitev ognja v samostanu in v okolici opa- tije. Samostanska gasilska vr- sta je bila ustanovljena leta 1931, ko so tam hranili še prastare verske tiskovine in rokopise in so se bali ognja. Dandanes ima skupina najmo- dernejšo opremo. V ozadju vi- dimo najsodobnejši gasilski avto. Le obleka je ostala ista. Pater čerubin, ki to enoto vo- di pravi, da je tako bolje, ker imajo ljudje več zaupanja, da bodo sveti možje hitreje opra- vUi z ognjeno ujmo. Samo- stanski gasilci so že dostikrat posegli v akcijo, zlasti pa med vojno, ko je v okolici samo- stana pogosto gorelo. Predpisi Nemške demokratične republike predvide- vajo za preselitev v Zvezno republiko Nemčijo le eno možnost: Ko državljan dopolni .starostna leta in gre v pokoj. Kot upokojenec se lahko preseU na zahod. Zdaj kroži po Berlinu šala, da bosta Nemčiji zdru- ženi takrat, ko bo NDR (Vzhodna Nemčija) dopolnila 6,5 let in se bo preselila na zahod. NOVr TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske KonjK Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: T V. kongresa 3 a — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Mil^ Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjal Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180"din, polletna 90 din. inozemstvo je cena dvojna^Tekoči račun 50102-601 20012 ČGP »Delo<( Ljubljana — Telef. 22-369, 23-105, oglasi in naročnina