Obnašanje uradnikov pri rolitvah. Mnogo se govori in piše o vzrokih, zakaj da nismo konservativni Slovenci povsod zmagali, in prav, kakor tudi zaslužijo, natezajo se nemčurski volilci in pa nevedneži, da so nain nasproti glasovali. Toda krivično bi tudi v tej reči bilo, majbne tatove obešati, velikim pa od leteti pustiti. Vzemimo denes tudi c. k. uradnike v eksamen in vprašajmo: Ali vso se vladni organi povsod postavno obnašali? — Ce je vse postavno, kar so ti počenjali, mora le biti kaka skrivna postava, po kteri so delali, ktere pa nas eden, ki ni c. k. človek, ne pozna; če so pa brez take postave proti nanj pri volitvab delali, je bilo njih vedenje nepostavno. Volilni red zapoveduje, da mora politična gosposka imenike volilcev pregledati, je li vse v redu: ali ni nibčer izpuščen, ktereruu pripada volilna pravica, ali ni kdo med volilce vpisan, kteremu ta pravica ne gre. Pri odbiri volilnib mož mora komisar sodelovati, da se vse po postavi in v redu godi, ter se volitev o pravem casu začne in konča. To in ničesar druga nima uradnik pri volitvah opraviti, najmanj pa sme svobodo volilcev krčiti s prigovarjanjern ali odgovarjanjein volilcev. Kako se je pa pri poslednjih volitvab godilo'? V ranogib srenjab ravno naiobe! Tajnik glavarstva v Ptujem je delal na vse kriplje za liberalnega kandidata, in da bi ta zmagal, je posebno skušal duhovnike pii prvotnih volitvab. spodrinuti. — V mariborskem okraji je komisar v neki srenji prav ,,kunštno" gg. župnika in kaplaua v imeniku na zadnje vpisal, dasi v omenjeni srenji g. župnik med velike posestnike spada ia torej med prvimi, če ne prvi — biti mora. Komisar se je torej bal, da bi prvi glasovi gg. duhovnikov nazoče volilce spodbudili, da tudi tako glasujejo in prave može zadenejo, ki ne bodo kamškega straba volili. — Pri sv. Jakobu v Slov. goricah prislo je pri enem volilnem možu do ožje volitve, — šlo je za Fr. Weingerla, župana in liberalca, proti konservativnemu kmetu, in komisar je pri ožji volitvi — izklicavaje volilce — vedno vines se Ttikal in spodbujal volilce: ,,Kaj ne, vi volite Weingerla?" Pri takem pritiskanji ubogi nevedni kmet zavest zgubi, ter se skoro vselej uradni osebi uda. To vse vemo iz zanesljivib pisem, ki jih v rokab imamo; in koliko enakib nerednosti se je moialo goditi tudi po drugib krajih, od kodar pa poročila nimamo! Enaka je pri sostavljenji volilnega komisijona. Postava pravi, da voli komisar tri može v volilno komisijo; da bi jih pa ravno iz e n e stranke vzel in to iz najmanjše ali splob iz menjšine, tega postava ne veleva, marveč prepušča to spvevidnosti in pravičnosti vladinib organov, kterim se spodobi, da celo objektivno pravice dele eni kakor diugi politicni strauki. Se je li tako godilo povsod? Nikakorne! V Celji, kakor spričuje denešnji dopis ,,iz Savinske doliae", vzel je komisar iz ogromne maujšine vse tri odbornike; isto tako se je godilo v Konjicah, kjer je komisar pri očevidni večini narodne konservativne stianke najhujše neračuije ia liberalce volil, in tudi v Slovengradci, kder je narodna vcčina še bolj očividna bila. Tukaj se je komissr, kakor poroča ,,Slovenec" v dopisu iz Vozenice, še vrh tega surovo obnašal proti č. g. Ant. Jazbecu, kterega so slovenski volilci izbrali v komisijon, ter mu je v jezi rekel: ,,Sie mtissen aber auch Uberall dabei sein!u (Vi morate povsod svoj nos imeti.) Vse to postopanje c. k. uradnikov se nam prav čudno zdi. Njih agitacija je namreč merila na liberalne kandidate; v tem pa niso delali niti v vladinem smislu. Minister Lasser je namreč svitlemu cesarju obečal konservativno večino, ako potrdijo direktne volitve. Če so tedaj uradniki hoteli vlado podpirati, bi bili morali za naše konservativne poslance delati, ne pa za Seidlna, Ploja in Vošnjaka, ki spadajo k ,,mladim" in skrajnim liberalcem. Ali se slednjič s takim obnašanjem od strani c. k. komisarjev veljava vladne oblasti krepi in varuje, to si naj vladni organi sami premislijo. K sklepu rečemo le eno: Gospoda! ako je Avstriji odsojeno, da obstane, bo šel pri nas kakor gled6 Ogerskega nemški centralizem rakom žvižgat, in postali bodo tudi Slovenci gospodje v svoji deželi. Takrat se bo pa v pratiko našega trpljenja pogledalo in — pobot napravil z vsemi, ki 80 Slovencem pravičui bili alj pa ne.