List 25. Tečaj XXXIII gospodarske, obrtniške in Izhaj aj o vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 23. junija 1875. Okseg: Razglas ministerstva za kmetijstvo o zadevah trtne v f USl (Phylloxera vastatrix). Kako stoji s letošnjo svilorejo na Kranjskem? Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dal.) Gospod, novice. Zapisnik 33. odborové skupščine slovenske Matice 26. maja. (Konec.) Loterija Gospodarske skušnje. Nekoliko sleparija ! posnetkov iz Miklošičeve sintakse. (Dal.) Zdaj ni nobena skrivnost več, kaj Bismark s svojim kulturnim bojem proti Avstriji namerava. Beseda o plemstvu. (Konec.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Mako stojí z letošnjo svilorejo na Kranjskem? Razglas ministerstva za kmetijstvo o zadevah trtne uši (phylloxera vastatrix) Družba kmetijska Kranjska je, kakor tudi družbe Na to vprašanje bo menda marsikdo rad odgovor izvedel. Damo mu ga v sledečem. Družba kmetijska je od več strani izvedela veselo novieo,S^a sjr^avijjfe gosenice, izrejene iz semena, ki so kmetijske druzih deželá, přejela od si. ministerstva 12. ga svilorejcr , — ves nesle nje, se letos prav dobro ob-popolnoma zdrave bile ter veči- Ker dne t. m. dopis, v katerem pravi, da po §. 14. postave del okoli 15. in 17. dne t. m. presti začele. za odvrnitev te jako škodljive uši ima ono skrbeti za je bilo vreme jako ugodno, so večidel po preteku to, da se v vsaki deželi več mož v vsem, kar se tiče te škodljivke, poduči tako, da bi sposobni bili za iz- jim tednov jesti nehale in zapredovati se začele. tem smislu so družbi kmetijski poročali gospodje : vedence od politične gosposke na pomoč poklicani Ignaeij Repše, posestnik v Št. Janžu na Dolenskem biti ? ako bi se přiměřilo 9 y da domaće naše nograde. Zato se ministerstvo obrača do pridelek družbe kmetijske s prošnjo, naj bi mu ona naznanila : skem se ta uš vgnjezdila v ki je družbi kmetijski 21. dne t. m. pokazal svoj lepi i vitez Gutmansthal iz Dvora na Dolen- fajmošter Mlakar v Mirni Peči posestnik uiuůuc auioiijofto a jji uouj v , iiaj ui uju uua u^uauua . oauui , - lajuiuoici iu i a iv a i v iuii ui i cui^ - ^uoDoiuia ali so kateri taki možje, posebno udje družbe kmetijske Valenčič iz Trnovega in drugi iz Bistriškega okraja ali un p cl S1C6T umni Vinorejci n ci i «Ujoiw; Lil J ni Ml um ^^ uc« i.iui/iaiijouuuj y - ^uo^fui v/ ji a u v ui j jl^j uuřijciua ai/u» gori omenjeni poklic sposobni. Ministerstvo namerava Edini, ki je družbi pisal, da so mu po 4. spanji vsi v drugi polovici prihodnjega meseca julija črviči poginili, je posestnik Jamšek v Podragi nad na 8adje- in vinorejski šoli v Klosterneuburgu nad Vipavo; tej prikazni se pa družba kmetijska tem bolj Kranjskem, ki bi bili za na Notranjskem gospá Orlova v Ljubljani itd. Dunajem osnovati u či lni co, v kateri se bode par Čudi ker tudi Jamšek je imel družbeno seme ki WUUJ V/Ul UOAJU * CltA U Vj 1 1 u 1 u U I V IVniUi 1 OU UUUU I VUUi j aci tUUl U a LIJ ova JU l AIAUA Ul UiiUUULV OULU \J J JL^I OVi tednov (v nemškem jeziku) podučevalo o poznanji trtne je povsod drugej izvrstno dobro obneslo; morebiti tedaj vendar tako hudo ni bilo, kakor se je družbi poročalo? V t USl njenih lastnosti, o pomočkih jo zatreti itd. Zato želi, naj bi družba kmetijska ta namen njegov očitno __Vsi dopisi pa vprašajo, naj družba jim pové: kam razglasila, da ga zvedó vinorejski kraji, in naj po- bi prodali kokone? Na to vprašanje, ker zdaj ni ni- tem mu imenuje možé > ki omenjenega poduka. Ce pa taki možje ne ui ujugu u» uusiuujčii iuui »c uuucucga xjaua v jljjuujj«ui ui uhv, lastne stroške se podati v Klosterneuburg in ondi se ki bi bil po kokonih prašal, ne moremo druzega odgo- pdeležiti poduka, je ministerstvo pripravljeno, neko- voriti, kakor to, naj se svilorejci obrnejo kar naravnost da ta v Gorico do domoljubnega našega rojaka gosp. Fr. sposobni bili udeležiti se kogar v Ljubljani, ki bi nakupoval kokone mogli na JYUgill V JU j U U 1 J » IJ i , IVI ui uaau^uvai t\uauuo , in keT dosihmal tudi še nobenega La h a v Ljubljani ni bilo lik o denarne podpore dati podpora ne more preobilna biti. ono kratko podučevanje v sterstvo pozneje naznanilo. tajdm, se vé Cas pa, 9 kedaj se začne Po vše-ta, profesorja na kmetijski šoli s prošnjo Klosterneuburgu, bode mini- on > naj ker dobro pozna vse razmere te trgovine, posredovati hotel prodaj njihovega pridelka ali za svilo ali Prepričani srao, da on in gosp. prof. Kuralt za seme. To je bistvo ministerskega dopisa. Podpisani odbor hosta rada storila, kar koli bosta • • i« i • 7 ga po želji njegovi daje očitno na znanje s tem pri- mogla. stavkom : naj I se do konca tega meseca iz vinorejskih ;z Gforice". i* * i • v . • i • • • 7) Ceno kokonov za svilo (žido) so postavili v Gorici letos tako, kakor v današnjem listu poroča dopis Kranjskih kraje v taki možje pismeno oglasi j o pri družbi kmetijski, ki bi jih volja bila se podati v imenovano učilnico in naj povedó, ali so v vinoreji izvedeni. kolik žive Grl Gospodarske novice. ali gredó radi na svoje lastne stroške, če ne, * Gosp. Jož. Wokaun, izveden gospodar in posest- ž. O podpore bi želeli za popotnino in za vsakdanjii Dik fabrike v Celji, se je oglasil za potnega učitelja kmetovalstva in gospodarstva v slovenski besedi. To i— -----: " — in mi isto tako re- avni odbor družbe kmetijske Kranjske je lepo — pravi „Slov. Gosp. v Ljubljani 18. junija 1875. čemo ž njim _________ 208 _ !■ * Domaćih zajcev ali kuncev najvećega pitanega francoskega plemena, katere po več deželah čislajo za jako okusno pečenko, ima na prodaj gosp. Jožef Gros, blagajnik c. k. kmetijske družbe v Celovcu. * Mariborski vinogradniposestniki Perko, Kriehuher in Auchman bodo Štajarska vina poslali na svetovno razstavo v Filadelfiii v Ameriki. (iopodarske skušnje. * Najbolji pomocek zoper stenice je solnčna roža in je tudi naimanj nevarna pa tudi najcenejsa. Podtakne se v tacih sobah, kjer so stenice, pod table in zrcala, v slamnice in zimnice, kjer pa ne pomaga tako gotovo. Duh semena solnčne rože menda umori ta mrčes, kajti nahajajo se od njega po tem samo suhi mehovi. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji, (Dalje.) Taki satniki bodo tudi drugim čebelarjem dobro služili, še posebno pa zato, ker v primeri z gladkimi še nekatere posebne prednosti imajo, in sicer te-le: 1) Ako čebelar satnike z robčeki ima, začne lahko koj po Dzierzonovi sistemi čebelariti, Če tudi nič praznega satja nima; kdor pa le gladke satnike ima, tako čebelariti ne more začeti, če praznega satja nima, ker čebele na gladke satnike satov ne delajo ravno, ako se jim satovni začetki na-nje ne prilepijo. — Ce pa kdo tudi kaj malega praznega satja ima, ga ravno tako lahko na satnike z robci prilepi, kakor na gladke. 2) Prilepljevanje satovnih zacetkov na satnike pri-zadene več delà in vzame več voska, kakor pa, če se robčeki povoščijo ali z voskom pomažejo. 3. Satovi, kedar so polni medií, so veliko lepši in tudi za jéd bolj okusni, Če so na robčeke delani, so zgoraj, kjer se satnikov držé, vselej bolj ali manj črni-kasti, in toraj ne tako lepi, in tudi za jed ne tako okusni. Dozdaj sem govoril le o takih panjovih, ki imajo samo premakljive satnike. Ker so pa najimenltnejši čebelarji sedanjega časa, posebno na Nemškem, delati začeli take panjove, ki imajo namesti satnikov cele okvirčeke ali romčeke, sem si mislil, da tudi naši čebelarji v tej reči zastajati ne smejo, zato sem tudi jez nove panjove z romčeki delati začel, in zato moram tudi zastran tacih panjev kaj malega spregovoriti. Da tudi panj , kateri ima namesti samih satnikov cele romčeke, mora tako narejen biti, da je med zgor-njimi deli romčekov in pokrovom panja vsaj četrt palca praznega prostora, to se že samo po sebi razume. Pa tudi med stranskimi diljicami romčekov in med strani-cami panja mora biti vsaj piclo četrt palca praznega prostora, da morejo čebele tudi med romčeki in strani-cami panja sèm ter tjè laziti in tako crve in druge mr-čese iz panja potrebiti, katerih bi se ravno tukaj spet prav veliko vgnjezdilo, ko bi se romčeki stranic panja tiščali. Med spodnjimi deli romčekov in spodnjo diljo panja naj se pa pusti blizo pol palca praznega prostora, kedar se novi panj ovi delajo. Dasiravno bi namreč čebele spodaj že lahko sèm ter tjè hodile, ko bi bilo med romčeki in spodnjo diljo panja le četrt palca praznega prostora, me je vendar skušnja izučila, da se stranice in končnice vsacega panja, če je tudi še iz tako suhih dilj narejen, čez kacih 10 — 15 let vendar še toliko vsušé, da panj blizo četrt palca niže postane, kakor je bil pa nov narejen. Romčeki se pa nič skrčiti ne morejo, ker njih stranske dilj ice pokonci stojé. Ravno zato je p0, trebno, da se pri novo narejenih panjovih spodaj rued romčeki in spodnjo diljo panja blizo pol palca praznega prostora pusti, da tudi še potem, ko se stranice in končnice panja že popolnoma osušé, vendar spodaj med romčeki in spodnjo diljo panja še Četrt palca praznega prostora ostane. Tudi romčeki pa morajo tako narejeni biti, da se ne moreta nikoli dva sata skupaj pritisniti. Da se pa dva sata, ki sta v romčeke delana, ne moreta skupaj pritisniti, se more na več načinov zabraniti. Tukaj spet pride na to, ali je panj tako dzierzoniziran, da se zgornje diljice romčekov v posebne zarezice pokladajo, ali pa da nima vsak romček svoje posebne zareze. Ako se romčeki v zarezice pokladajo , potem zadostuje, da imate stranski dilj ici romčekov samo po dvoje ušešic, in sicer blizo enega palca od zdolej. — Ker so zgornji deli romčekov v zarezice položeni, stranski dilj ici se pa z ušešici ena v drugo upirate, romčeki popolnoma trdno stojé, in se kar nič premakniti ne morejo. 1 Ako je pa panj tako narejen , da se zgornji deli romčekov ne pokladajo v zareznice, potem morajo pa imeti ali stranski deli romčekov po č v e t e r o ušešic, namreč blizo enega paíca od zgoraj dva, ali pa morajo imeti zgornje in spodnje diljice romčekov po čvetero tacih ušešic, namreč blizo obeh koncev po dvoje. Tako se romčeki ali z ušešici stranskih diljic, ali pa z ušešici zgornjih in spodnjih laštic na štirih krajih v ušesica sebi nasproti stojećih romčekov upirajo in tako tudi popolnoma trdno stojé. Panjovi z romčeki so zato prav pripravni, ker se satovi veliko lože premikajo, in iz enega panja v druzega prestavljajo, če so v romčeke delani, kakor pa, če so na same satnike prilepîjeni, zakaj, če so satovi le na satnike narejeni, jih čebele k stranicam pauja prilepijo, in če hoče čebelar take satove iz enega panja v druzega prestavljati, jih mora poprej od stranic odrezati; nasproti pa čebele romčekov k stranicam ne prilepijo, toraj jih tudi ni potreba odrezovati, kedar se kaj prestavljajo. Ne more se pa tajiti, da so panjovi z romčeki precej draži, kakor panjovi s samimi satniki, ker romčeki dajo veliko več delà in tudi več lesa vzamejo, kakor pa same satovne diljice. (Dal. prih.) Znanstvene stvari. Zapisnik 33. odborové skupšeine slovenske Matice 26. maja 1875. leta. (Dalje.) 2. Kdaj naj se prihodnje Matično leto začne, to določiti naj se prepusti prihodnji odborovi skupsčini. 3. Potem je prišla na vrsto volitev prvo sedni ka, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, taj nika, pregledo valea društvenih računov in 2 ključar jev. Za prvo se dni ka je bil izvoljen gosp. dr. Jan. Bleiweis z 18 glasovi izmed oddanih 19 glasov ; za njegova namestnika pa gospoda Peter Kozler z 17 in prof. Pleteršnik z 10 glasovi. Gosp. pod- predsednik P. Kozler pozdravlja toplo novega prvo-sednika dr. J. Bleiweis a, ki pa v daljem govoru motivira prošnjo, naj si namesto njega gospodje odbor-niki izberó druzega prvosednika. Ko gospodje Kozler, Šolar, Marn, TomšiČ in drugi odgovarjajo, sprejme g* dr. Bleiweis častno mesto predsedstva s pridržkom, da 209 srn© odstopiti, kedar bi rial. a ^ za zdravj volj to SpOZprof. M. Pleteršnik se potrebno ne misli, da so te številke le izmišljene; rečemo jim, da so do pičice resnične, ker so vzete iz raČuoov c. k. dsedništvo, pa ga po vsestranskem prigovarjanji tudi brani! prevzeti finančnega ministerstva. napos led vendar prevzel Gosp K je brez «govora ostal na mestu prvega podpredsednika. Dosedanjega blagajnika gosp. Ivana Vilharja j olii odbor per acclamationem še nadalje za blagajnika v Potem je prišla volitev tajnika na vrsto Poslušajte tedaj ! Leta 1869 je bilo po vsi Avstriji 73 milijonov in 571.110 loterijskih stav , število dobitkov pa 1 milijon in 96.179. Leta 1870 je bilo 74 milijonov in 12.6000 stav, do- Bleiw zdaj mesto predseclstva prevzel i da prici le naj več m najzamudne j del taj Dr pravi 7 bitko v pa 1 milijon in 65.914. Leta 1871 je bilo 80 milijonov in 695.350 stav v dolž noBt; boče Taj oik zatorej praša dosedanjega tajnika prof. Tusek 1 # V 1 # * # X * * 1 dobitkov 1 milijon in 208.532. teh ; letih je bilo tedaj stav 238 milijonov in on se dgovori, da v dalje opravljati tajnikova opravila? 279.160 v mali loteriji, dobitkov pa > « t . r\ ^ /\ yá ^ £ * É t ^ /\ 1 d še milijone in Mat m m Je sled tega jjer stanuje zdaj posel mnogo olajšan. Potem stavi predsednik volitev tajnika na glasovanje, in izbran je bil soglasno za taj prevzame tajništvo zato, 370.652, po tem takem izmed 100 ljudi zadene jih 21, vseh drugih 79 se pa pod brado obriše. Država je po stavah v malo ioterijo 1871 p re- Dika dosedanji Matični tajnik prof. J jela čez 15 milijonov gold., za dobitke pa je izpla- o Za druga opras tudi vse dosedaoje gospode upravn gi pridržal odbor skoro polovica čala le nekaj čez 8 milijonov, tedaj je državi ostala bil je namreč za knjižničarja izvoljen prof. Vávrů; za pregledovalca ra- čunov dr. Zup 7 in dr. Strb za kijučarja Fr. S čistega dobička, in od kod je ta denar? večidel od revnih ljudi. Ali ni to da vek in prav krivičen davek? Resnico je govoril cesar Napoleon, ko stařeji je loterijski davek imenoval ,,davek bedakov". 7 . Prestopilo se je potem na volitev odsek Gosnodarski odsek ostane, kakor je bil. Slovstvene stvari. Odsek za za pride d a v a n j d knjig blag se zdr z odsekom 7 ki se dopol tako mesto dr. Coste prof. Wiesth 7 da Nekoliko posnetkov iz Miklošiceve sintakse. 7 ter se pom in Urbasom še z gospodoma Stegna r jem # * * Jako važni predlog podpredsednika prof. Pleterš imkom (Dalje.) Vzájemnost (Reciprocitat) se izražuje: z za- se, na pr Saj sva si brata ; seznanimo se f nika 7 predlog namreč : naj se odsek za izdavanje knjig z zaimkom se in predlogom med, na pr razdelí na tri pododseke: Za Zgodovino, kj j a a, i caiuo ui cuLucíc —— esc v tej v u ux « g j uc* . ^«»«iv/aivi seji ni mogel konečno rešiti ter po nasvetu předšed- drug druzega; — pomagajte eden drugemu. za jezikoslovje 7 med seboj ; ljubite se z uporabo dvojnega drug, ali z zvezo za realne predmete se v tej številnikov eden — drug; na pr. (staroslov.) : Ljubite nikovem odložil se na sklepanje v prihodnji odboroví seji s tem dodatkom , naj se odsek za izdavanje knjig Kadar se pa govori o djanji med dvema s samo- stavnikom izraženima, sosebno neživima stvarema ka- pred vsem konstituira 7 to je 7 namestnika njegovega in pa zapisnikarja izvoli, puiom prof. Pleteršnikov predlog v prevdarek vzame in o njem biti: eden in drugi za IZ uavanje K.UJIg Otavumvm iau a/juuima, auocunu ucmviuia diyo-h/uí«, ív«- si svojega prvomestnika, tero deluje z ene na drugo, tedaj se mora samostavnik potem ponavljati, niti bi bilo pravilno po nemški šegi ra- 7 na pr • • Brat brata ne razume. v prihodnji odborovi seji poroča. Gospé Scholmajerjeve ponudba > naj Matica íz- iz zapuščine dr. Co s tove kupila slovenske knjige ročila se je v pretres odseku za izdavanje knjig. Ta pozneje iz svoje skupščine izbral g£. Vavrů-a in Wies- thalerja, da pred Sestra sestri zavidi. Roka roko umije. Tema je bilo, da človek člověka ni videL.Klin s klinom, bèt z betom. Iz roke v roko predevati. Vrana vrani oči ne izkljuje. Svigal je blisk za bliskom itd. * Z M * * glagolom: bati se, stoji pred sledečim gla- odboru o tem prihodnjič poročata. vsem drugim pregledata knjižnico, ter golom nikavnica ne; to vsaj potrjuje veoma primerov 6. v. Gledé pisma mestnega magistrata, ^ i^auu« — —— -nekoliko donesla za novtrotoir pred svojo hišo na kamenjalo. naj Matica vzetih iz slovanskih jezikov; na pr Pavla ne raztrgali. Bali so se pade!. Višji se je ljudstva, da bi 7 bal )ih da ne Bojim se, da Di ne Strah biti, sram sklenilo se je, da se bo z dr. Poklukarjem po- biti ima po Miklošičevem mnenji pravilneje akuzativ dotične 03ebe, sestro je strah tolovajev, prim. srb. sram Bregu množeni gospodarski odsek o tem posvetoval. *j daljeval Gosp. Tomšiča je odbor prosil da naj na- Je dr. Costi začeto in do leta 1874 nadaljevano bibliografijo slovensko, ter da bi izročil Matičnemu slavnu zatočnicu. *** Spreletelo rn^ je pravila, namreč malce, ko sem přišel do tega-le __adar se pridevnik in samostavnik po- Letopisu" za" 1876. leto slovensko bibliografijo za 1874. řabita v izraz enega pojma, tedaj imeva pridevnik naj- in za 1875. leto. — Gosp. Tomšic je to delo prevzel. raje nominalno formo (to je, nedoločno končnico brez Ko se je še sprejel prof. Marno v nasvet: naj pritaknjenega zaimka), na pr. starosl. dobra dêtêl (vir- Matica dajala marljivim učencem srednjih šol darila iz svoje knjižne zaloge, je končal predsednik daoašnjo tus) 7 velik den (pascha), rus. Belo, Ozero 7 Novgorod. odbo rovo sejo Fođučne stvai tami Da Loterija bedarija ! Ali sem se brzo prebral ter domislil, da dandanašnji to pravilo vendar ne more obstati. Pač si lahko tolma-čimo, kako more tukaj stati pridevnik nedoločne konč-nice; kajti z imeni različnih stvari se odgovarja na vprašanje: Kaj je to? in tu se prav prilega odgovor z nedoločno končnico: eine gute £>anbíuttg,. etn ©d)ulbfd)etn etn grower Sag. t je ta napis resničen, hoćemo dokazati s števil- Vendar, Če odločimo imena naseljenih mest pa nobena loterijska sestra in loterijski brat naj * trotoi Sklep je bil ta ? da bo Matica dala 2/3 stroškov za kjer se priporoča takó pisati, na pr grad itd. Belgrad 7 Nov kaže ravno naš Véliki teden, vélika pred svojo hišo nedelja (ne: vèlik teden, velika nedelja), ter pričuje tudi hrvatsko-srbska in ruska raba, da gre tukaj pisati * 9 10 pridevnik z določno končnico, (to se vé da v sloven- deželah Avstrijskih. Leto 18(66 bi o tem vedelo marši ščini list (ne : dolžán dan razloček samó pri moškem spolu), torej : dolžni kaj povedati. î 9 dan) 53et djttag vozni list itd povedni list, 33eid^ettet, izpovedni povede n, Bismark pozna zgodo vin co in bolno stran Av strij še manj: izpovedenj bolje nego vsi liberalni in usttavoverni Avstrijanci. Zat ker pridevnik tu enkrat služi za izraz pojma > rekel bi dalj ekeg 9 da mora ta končnica ostati mu je najprej znotraj razdretii to cesarstvo , da tudi od zunaj brez moči in ottrpnjeno. Složna, « o mu navdu sena nespremenj brez ozira } tero si bodi besedo govori ne samo : t to krst naj stoj kol katoliška Avstrija bi Ibila dandanes še v stanu in za ka- tako trdno se postaviti in braaniti, kakor je to storil 9 ]e, jaz mislim, da se pravilno za časa Marije Terezije nasprroti Frideriku II. li list, ampak tudi e n krst Zato a se list, in ne: en krst en list Zanimljiv je oddelek o brezpodmetnih stavkih loti Bismark najprvo kultur nega boja ter ga skuša s pomočjo nemško-liberalne sttranke, z žuganjem in zvi. jacnimi nasveti v Avstrijo preisaditi. Res kar * * «-«—»""J** .J- v---~ j----~------.------libovou y il r a IX i )\j ^«.i je j O Ž (subjektlose Sátze), v katerih namrec ni povedano, kdo finstvo, kulturni boj pretelklega veka, s svojimi za- ali kaj zvršuj djanj z glagolom izraženo na , iic* pr. vcauitu, LH£iO VOUJCllUl , U41U111LLU JJU U La U LU 31V U LU AU ZilUOVj manjkalo; samega (judi) storilo, to ima v veči imeri sedanji liberalni kul- grmi skrbi me ? kruha manjk vezniki, razsvetljenci, ozidnirm pobratimstvom in židovi > bilo pustiti na polji ; konjem je zima bilo je zeblo); čas je bilo; škoda lo ljudi vrelo ; pa paslo a polovina da je bolj tudi bilo bilo 9 sila ljudi konj pri turni boj doseči. Na poti pa mu je močncejša katoliška Avstrija • w • i i 1 I ! # W J TI • 1 • i1' ^ 9 čedo svinj se je ki ima naj veči vpliv na vso featoliško Evropo in kot maloruskem pregovoru) polovina sveta skače, hraniteljica cerkve, pribežališiče in upanje vseh katoli-plače, pa tudi: polovino sveta skače (kaj čanov sama bila v stanu po svoji imenitni mogočnosti 1 1 1 w • % a ^ « A « a ■ fl â a 1 fl a 9 nomm ali akuz., tega knjiga ne določuje). ponosnosti, moralni in tedaj politični veljavnosti tudi Pri trpni obliki s pomočjo povračavnega zaimka se ni dvoma stoj orje > da predmet, na katerega se nanasa v nominativu > torej Polj se Ali Miklošič navaja nekaj prim bdeluj zdaj se 7 ero v tudi se protestantiškemu cesaréstvu Hohenzollerjev nepre- dalje magljiv jez postaviti in klicatii mu ,,Do tu, iz dr gih slovanskih jezikov, po katerih bi ta predmet trdivnem (to se vé da brezpodmetnem) stavku stati v akuzativu, (Če v smel prav tako, kakor naši primorski rojaki včasih pišejo, ljati v Avstrijo kulturni Ozidno pobratimstvo s svrojim „Austria est delendať{ (ob tla z Avstrijo), da se zataare katoliška cerkev v Evropi in se more ustanoviti bœgotajska občna republika čuti resnico onih stavkov takco dobro, ko Bismark. Zato vpe t pa stávek nikaven, v genetivu) sta oba v zvezi pri enakem jprizadevanji, namreč kar smo pa doslej sploh priátevali italijanizmom boji ozidno pobratimstvo 3 pr. : niť se (rcenn Kmete se vidi na polj in idi ba ni oblaka 9 1 man ben 3lutor fennt) kupujejo se take reči). Polj se jih vid e 9 srb svojim tihim delovanjem v motranjem cesarstvu 9 Bis- mark s silo, žuganjem in orožnjim ropotom. „Neue fr. kup u j kiedy sie zna autora Presse" je le pre jasno raazgrnila: „Cerkveno sie takie rzeczy vprašanje je dandanes prvo v nemski p0li- (Dal prih.) Politične stvari. Zdaj ni nobena skrivnost vec, kaj Bismark S od grlkega cesarstva počenšii do sedanjega časa. tiki. Ono je nekak termo im eter, po katerem se dá meriti nagnjenost ali hudovoljjnost, prijazno s t ali so-vražnost nemške vlade do sosednih držav." *j Zares, vsaka država, ki je v sebi versko razdjana mora propasti. Tako je biloo vedno v zgodovini svetá ' ' Še t j svojim kulturnim bojem Avstriji name rava. Glasovita Dunajska „Neue fr. Presse" 9 katera Bis- marka kot svojega malika moli, je nedavno namere Bismarkove proti Avstriji in cilj in konec njegovega ,kulturnega boja" odkrila tako odkritosrčno celó tedaj , ko so politične sitranke kako deželo razde-vale, je ob času največe nœvarnosti verska edinost in navdušenost napravila mir tmed strankami in jih otela sovražnika. Kjer se pa edincost vere razdere in navdušenost zaduši, zgine tudi domtoljubje, zvestoba, žrtvoval- da nost in ono junaštvo v bramibi korenino edino v veri. 9 ki ima svojo mocno „auii/uiucga uuja uutttiiič* tatvu uuaiiiuoiuuu , uolitične neodvisnosti naro-nam potrdi kratko premiišljevanje. Kmet se trudi } w u « v v, j. jt« v uuuuuuu la-iwit. guvuiii. ,, v oaj uuv , uaui fjuuui tviaiiw pi c uiiiisij c v auj c. umci dc ^ ^ — veste, kako je bila Nemcija raztrgana in da je bilo treba sto- v potu svojega obraza za bo)rni košček kruha, on ne 9 letij zdaj tišk 0 ce rejo trpe ti s tantišk predno je mogla zopet okrevati in postati to lik 9 kar je protestantišk t Protest t je ono česar mračnjaki v Rimu ne mo- Sklepam z želj najde časa in nima veselja, da bi se pečal s politiko tudi si ne more dovoljne pollitične izobraženosti pridobiti: — meščan se mora piriklanjati na desno in »a 1 m V . »j. ujiawijcvai * »lulu ut/ mu- uni , - lu u o u a u DD ixiULCh uuiaiaujau ua ucouu »" da bi bili obe veliki prote- levo ljudém, da kupujejo njegove obrtniške izdelke; za vse čase složni med sabo." trgovec ima kupčijo v glavii; vesten in skrben trgovec 211 se ne more dosti z drugimi posli pecati dnik * Grozni potres v južni Ameriki je mesto Cuouto (?) dvisna reva; — duhovni kje sicer najmanj odvisen, v novi Granadi tako razdjal, da le malo družin je moglo a tudi njegov gl braniti svoj narod > posel ni politika, in ko se drzne bežati ; 5 druzih mest pa je tudi hudo poškodovanih. Izmed 35000 prebivalcev nesrečnega okraja jih je 16000 s katerim v najozj zvezi živi kri ćij mU protniki na ušesa: „ti nimaš raviti Inih ust op ra m znoju i!ťť in ta krik slišali smo celó iz slovenskih libe s politiko nic smrt storilo. « Kd nam potem še ostane? Edini On je toliko přemožen, da mu ni treba delati v mojega obraza, da mu ni treba vklanjati se ko- Toče in ploh po vseh deželah je nenavadno veliko. Ni skor dneva ta mesec, da ne bi se slišale žalostné novice. m. naj j rkoli de čas in p 1 e m s t da si zamore pridobiti politične znanosti pečati se s politiko. Narod blagor za politi č da take strašno škodo naredila v već soseskah okraja Crno- Na Kranjskem je toča dne t. v malj ske ga 7 13., 14. in 15. dne t. m. pa v vec P d v i s fl t d Da se Cehom ne bilo izneve- v da danes stali In erilo mnogo plemstva, kako krepk bi mi Slovenci imeli bogato in v resnici narodno soseskah Novomeškega in Postonjskega okraja. Ravno o teh dveh dneh, 13. in 14. dne t. m., je toča grozno škodo v več krajih gornjega in spodnjega Šta- jarskega napravila. 16. t. m. se je čez Gradec .... ... i . i r» . . vlila huda ploha s točo. Neizmerno škodo ie pa toča plemstvo, koliko na boljem bi bili! Bog nam daj mnogo v0ini[a v okolici K u nj i š k i in S1 o v enj e-Bis t r i š ki. • - in Bar boto v! be ve na. da tako nlemstvo. Cegar je imenovanim nesrečnim krajem kar brž 2000 gld. Coj e naroau tuj ki narod Se ve pa, da tako plemstvo živi, to k letst d J med katerim plemsťv uničeno ovo, in žalibog, naše večinoma te vrste! Naše plemstvo je bilo podeliti ukazal. y m bore od, kateremu se uniči plemstvo gakor čreda brez pastirjev se porazgubi, se pobij skalah ! - - - P° Našli smo sicer národové voditelje, izrastli so iz kmeckega stanu. Pa berite njih životopise Naši dopisi. Dunaja 16. junija Z. Ne vem y ali Je No- večidc koliko grenkosti in trpljenj roko si mora pridelovati z tam zapisanega f eno îmi težavami svoj vsak danji Zavolj stvom > ^ revščine ne kruhek, z drugo roko naj bi narod vodil in bránil jde tistega zaupanja med ljud- ljo politike mora protniki mu vicamu *) in njenim čitateljem znan ali neznan v Pragi izhajajoči nemški tednik pod naslovom ,,Nation — sla-visch osterreichisches Organ", ki ga je izdajal in vre-doval neki Lukeš osobito zato, da je propagando délai za mladočehizem in v blato vlekel staročehe. ki voditelju potrebno Doživel je ta tednik v vsem skupaj 78 listov V 7 ves cas aanemarjati svoje privatno gospodarstvo podkopavajo tla; nima pristopa pri cesarskem dvoru pa kakor vrednik sam pravi » se boril s straš- ne pri inostranih mogočnikih; nima denarja za poto ) nimi težavami in mukami", dokler ni z 78. listom kon- čal svojega živenja dne u. m. Ker je jako intere- vanje, ne za aranžiranje političnih izjav , neodvisni plemić opravi Koliko lože santen tega časnika testament, čujte o njem nekaj ma vse to bogati y __krvava pot je, ki jo hodi reven prvak in voditelj ljudstva! Ce se že advokatom in zdravnikom taka godi, kaj hočej lega. On nam razodeva, hotè ali nehotè, kako da o marsikaterem mlađem časniku drug od druzega ne iz studenca ve, ali se svoj uradniki reči? Oni devljejo s politiko na vago eksistenco! In koliko tudi koristi narodu taka vsaj vladn ega se delà, da ne vé, da zajema 7 to je 7 tistega skrivnega „fonda", ki se 7 elikodušna žrtev? Prav malo ne more mnogo prvo na imetje; en sam vdarec ga službo vsaj si ubog uradnik pri ljudstvu dobiti, ki gleda vrže na tla : „pressfond" ali „dispositionsfond" imenuje, pri katerem desna roka ne sme vedeti, kar stori leva. Sodelavec naj Nation" in intimni prijatelj njenega vrednika dr. Ceh ob c. kr. ministerskega mora skrbeti za svoj obstanek, in politika pojdi rakom žvižgat! Ali hoćemo še dalje dokazovati? (Zechy) je namreč gosp. Erb-a, svetnika, ki menda posreduje vladne subvencije dotičnim časnikom, prosil denarne podpore za svojega obup- Menda ne bo več treba nega prijatelja („hilflosen Freund") in res tudi 700 gld. Jasno in cuteče t e d a j da boj Ni s svojim narodom árodno p lemst 7 bogato 7 sovražiti p lemst toraj veče bedarij •ji od te b oj uj polit s ploh 7 zametavati in dobil. To in še več druzega enacega je izvedel vrednik Lukeš, pa je izvedel tudi to, da vse to ni skrivnost drugim. Tako očitno kompromitiranega časnika tedaj ni hotel več izdajati, in to tem manj, ker je vredništvo škodi tem pa nismo hoteli reci, da plemstvo ne more ottuuijtvu ^uoiau , u ou tiači, namesto da ga brani postati ako se puha prevzame, in narod t lati morajo de vzajemno, in harmonično vsak na svojem mestu potem obode. , i u aaiiUDUiouy v aaiv ua ovujcm muoiu ^ narod srečen in živi pod krilom prave bilo že skozi inskozi v denarnih stiskah. Oklicalo je tedaj kakor sem že gori vam poročal, da prestane „Nation" z 78. listom, in přestal je. Jaz se ne spuščam v kaj več, kakor v to, da sem Vam povedal, kako revno da živo- 7 Mnogovrstne novice, tarijo zagovorniki mladočehov, in kedar konec vzamejo kakošno umazano perilo da pride na dan. Tudi pri Da bi majhna množica naročnikov tednika „Nation" škode mladoslovenskih časnikih je baje taka. pa ne * KJ - - - LJ.KJ trpôicl J j w iij V^lA V t, U U U s IV UWOUl J-T ^r iuLA\J w JJ1 i. I Ci UM»J W VU *J ti Čas sedanjega liberalizma je vsak dan poln brošure, ki je ravnokar na Dunaji na svitlo prišla pod je njen vrednik našel pomoč pri izdajatelju samomorov. Ljudje se streljajo in zavdajajo si kakor muhe! 25. dne u. m. imenom „Action"; to brošuro dobivajo naročniki umr- pa se je vstřelil v Heiligenkreuzu lega tednika za odškodovanje tako dolgo 7 da ft pobo- fce daleč od Dunaja občespoštovani mož — drugi vice- tana njih naročnina. Al — kdo je izdajatelj te odškod- gouvernêr Dunajské narodne banke Ribar, katerega je ob vse svoje premoženje pripravila imenitna trgovska * Včasih nam je franko došel kak list tega tednika, pa 7 ki Je na kant vselej z Ljubljansko poštno marko Kd w J bi tako so- hiša Kloetta in Schwarz v Trstu# prišla in tudi njega, ker je veliko denarja pri njej na- „dobrotljiv", da nam ga je pošiljal, nismo mogli uganiti 7 loženega imel, seboj potegnila. Predno se je vstřelil, dili smo pa iz člankov staročehom sovražnih, da nam je Je pisal svoji žlahti in svojim prijateljem, da je ob vse dohajal iz tabora mladoslovenskega, ki je brž ko ne da zato mu ni moč več živeti. Popoldne pred smrtjo služil za mandatarja mladočehom. Taka je taktika mladoslo j- se v samostanski cerkvi v Heiligenkreuzu molil. En VÇU^T f ua VOllUJ^/J V OTOJU vwwuiuvy w» Uradnik nesrečne Tržaške hiše se je pa v Trstu vstřelil, ob enem tudi postreščeki mladočehov vencev da silujejo svoje Časnike bralcem brezplacno, pa sa Vred 212 ninske brošure? Ravno tisti gosp. Abel Lukeš y ki izdajal kakor pravi Je brez svoje vednosti iz vlad- reč. Gorici 19. jun Vreme je vendar Kdor tega ne verjame, naj praša naše kmete nega fonda subvencionirano „Nation", kom» s tem razloč- gré na priliko v Konjice (na Stajarskem). Tu prva > ïiai da se je iz Prage preselil na Dunaj , tedaj bliže onemu studencu, iz katerega je njegovemu kolegu imamo že vreme ali dali časa deževno, oziroma pri ; y soparno odjužno dr. Cehu dotekla vladna pomoč časnikarske! Res y Nation" je Ie premenila imé v „Action" , da bi bila zemlja že povsod přemočen čudne so poti ne morem trditi. ToČo smo imeli v okolici Goriški nekaterih vaséh (v Rupi, Mirnu) že dvakrat, neke dru a > i v Se ali prav za prav v celem naslovu le eno črko, namreč kraje je tudi že oštrkala. Sploh pa stoji polje še znieraj " - ~ duša brošuri ostala je ista, ki je gibala prav lepó ; tudi trta dosedaj prav obilno vendimo obeta Naša okolica kupcuje že nekaj let, razen se sadje^ C v 11 tednik. Dokaz temu článek „die Todtengraber des m čehoslavischen Volkes", v katerem po geslu mladoče- tudi z grahom, zgodnjim krompirjem, zelenim fižoío skem plemstvo, duhovščino in staročehe crti katere reči gredó na Dunaj. Leto3 se noče krompir v A • « « m A â m - mm •% m 1 I 1 % • I I I ft/ 1 1 C « . i 1 Ï • fc.t w « za grobokope českega naroda!! Uganite sedaj y dragi nekaterih krajih • y nic debeliti : moral čitatelji „Novic", sami: ali ne zasluži vsaj tudi „Action", kokošja jajca y a še debeleji y pa V se biti že kakor kakor orehi da mu „pressbureau" daje prav izdatno podporo? okolice Trzaskc 20. jun (Nasi kakor Vasi!) vendar tudi Vzroka tej prikazni ne morejo ljudje najti. Imamo že Unidan so nam „Novice" poročale, kako je v Ljubljan- do krajc. funt. precej debelega koruna. Fižol je po pa Ga lete (ktere trg se je 14. t. nj, „^.^. r^ j" * - -------------v-----j~ •• uj, skem „gemeinderatu" se dr. Schaffer repeočil zoper de- odprl), je letos dovolj, čeravno se mnogim ni sponesla. ni visoka. Stara domaća (pšenična) je bila ali zdaj se je cena znižala že do Cena JeJ želni zbor, da je vkrenil postavo, po kateri naj vendar slovenski jezik ne bode popolnoma pankrt na realki izprva Čez Ljubljanski, ter je po večini glasov sklenil, pri ministru 90 kr. g° ld. V ce ne se bolj. Druge sorte galêta (Japonska Stremajerji pomoci iskati, da ne pritrdi zborovi postavi, i. dr.) se prodaja po 50—70 krajc. funt. — Prihodnji kajti makulatura bil potem Bismarkov zemljevid teden se bo pricela tu pa tam že pšenična žetev. Nemcije, v Berolinu na svitlo dan leta 1869, na ka- Te dni so se končale pri tukajšnji okrožni sodniji p0 terem cela Avstrija takraj Litave pod imenom „deutsch- rotne obravnave. Nek 641eten posilni nečistnik, Ô3terreichische Staaten" in z „norddeutsche Bund" vred je veliko nedoraslih (8—121etnih) deklic zlorabil, obsojen spada pod „Deutschlan d". Isto tako se je 11. dan je na 6'/2 let oštre ječe. Neka detomorka je dobila 0 I 01 t. m. repenčila lahonska večina v naši mestni skupščini proti temu , da slovensko tukajšnje društvo „Edinost" Nekdo 2Va. 2 na ki je izdajal ponarejene bankovce , je obsojen Dvoje obravnav, v kterih je šio za razžalitev je zahtevalo od Tržaškega mestnega magistrata, naj se časti po časniku, je odloženih za prihodnjo porotno v svojih dopisih do nas okoličanov Slovencev poslužuje dobo. Mislim pa, da med tem se tožnikoma in zato-slovenskega jezika. Kakor da bi bil dregnil v žencema kri pohladi. Potem ne bo treba ubogi sodniji gnjezdo sršenov, tako so skočili lahoni na noge in drug iskati toi mača za težavno tiskamo pravdo. Ena pred drugim nasprotovali tej zahtevi, ki je že brez gla- razžalitev (ali obe?) ima svoj corpus delicti v „Glas-u", sovitega §. 19 tako upravičena, da le tam bi ne bila na kteri je pa nedolžen ; se vé da. propos yy Glas"! pravém mestu, kjer je narobe svet. In to, kar je bil v Poznate li „Cenče" njegove v „listku"? Poznamo jib Ljubljanskem mestnem zboru Schaffer kot zastopnik No, potem mi ni treba nič čenčati o njih. nemčurstva, to je bil 11. t. m. v Tržaškem Herm et mi vredno zdi omeniti nekaj o „listku" v poslednji šte- Pač pa se kot zastopnik lahonstva , icaoi , u<* Ziauicva „xjuíuuolí »litu „vj»i. uva au. juuija i/. x., «»li pirtv Ud je nepostavna(!!!) n e d o s t o j n a (! ! !) kajti noben me- vaških orglab. (Pervačina je farna vas rekši da zahteva „Edinosti" vilki yy Gl." od 18. junija t. ali prav za prav o uri hoda Tržašk ne sme zabiti, da v Trstu biva „přeslavní od Gorice proti jugoizhodu). Jako hvale vredno je, da narod talijanski", ki od svojih predpravic ne trobice se farni ali kakoršni si bodi arhivi po vseh krajih prene sme odstopiti kakemu drugemu narodu! Mož je go- iskujejo, ali kakoršne si bodi zgodovinske Črtice nabi- ✓ v scan voril tako, kakor kaže drug zemljevid, ki je nedavno rajo Vsaka malenkost utegne biti važna. naNeapolitanskem na svitlo přišel, na katerem „črtic" se mora „zgodovinopisec" vendar-le ogibati Ali tac ih ka- Trst z jadranskim morjem spada pod I ta lijo. In konec kor je bila ona, ki sem J° od nekoga slišal prav patê- vseh strastnih debat bil je ta, da lahonska večina z tično pripovedovati, kako da je namreč „ Atila' 9 yy 32 glasovi pre ti vkljub temeljitim ugovorom je o predlogu „Edinosti" prestopila na dnevni red, to je, da noni" Nekaj na (zdaj ka- razdejani) Karminski grad streljaL enacega poroca v omenjenem Gledé mlinarjev" iz Pervacine. „Pravijo listku piše yy Gl. a p. yy yy da je naravno in pravično zahtevo vrgla pod klop. na take silovite dogodbe naj še kdo pričakuje notranjega so te (Pervaške) orgie en del onega veličastnega delà tako potrebnega mirú v Avstriji ! Po takem res ni po- ki je nekdaj pred divjim Atilom bližnje ljudstvo y y da se v Avstriji na mirni poti kedaj doseže rav- pobožnosti vnemalo v slavni baziliki tačas mogoc- dobe nopravnost narodov in da vzlasti narod slovanski do- nega Ogleja." Dalje popisuje g. dopisnik razdejanje seze svoje pravice. Ce misli Herm et s svojimi pajdaši, mesta O. med drugim rekoč: „Bazilika, to veličastno da bodo s takim pocetjem zatrli narodnost slovensko delo, ostala je po konci". Vse premakíjivo v baziliki v okolici naši, moti se silno! Kaj tacega bi morebiti je bilo razbito (po Hunihl!) „orgie so bile otete". je přišel potlej v Uršulinsko cerkev orge I mogoče bilo pred 30 leti; dandanes , ko se narod slo- En kos teh venski Čuti, da živí, da ima pravice, kakor vsak drug v Gorici, drugi kos narod, Bog me! da ga ne bode zatrla ne sila lahonska, nekako harmonično strinja. ne sila nemčurska, kajti na njegovi zastavi stoji neiz- nikovega poročila v „ 1 • 1 • • • • 1 • i// r? i • rrt ^ • • » i t*\ # • % • v Pervačino „in res se glas obojnib a To posnetek iz Gl. (i brisljivi napis: „ne vdajmo se!" Zato tudi Tržaški vpirajočega se na VI10 a Dopisnik ni dodal druzib pojasnil y nego dopis-pra- to : yy mestni zbor ni řešil vloge „Edinosti" tako , da bi Maz- „Bodi si pa to , kakor koli." Tedaj gospod dopisnik zini-u mogel poročati, da ni več Tržaške — slovenske menda vendar-le ver uje navedeno zgodovino Perva- okolice. — Društvo „Edinost" misli letos tabor na- ških orgel praviti v okolici naši. — Lahon Luciano Revere, tožen izpodbudek kali? r------ - —-----* --- . . hudodelstva motenja javnega mirú zato, ker je očitno klical: „živeia Italija! živi Trst združen z it ali j o! da zbira sliši ali čita ' ^ j.vc*±ijvi ono* au wic*, naj maaj boxlxv ----] lajno Nemčem" je bil v skrivni porotni obravnavi eno- Atila je Oglej podrl 1. 452 po Kr. ; or gle (vsaj cerk cliiann ri îr r i v smrtn a n M Nn Ipna 7iiampnia ! an r\riolo vr na^A v. q Ti r» (î n ť> rlpra)/* r? S sfrtîetl razvedovanje o tej stvari in v si vsakdo, ki zgodovinsko gradivo kar ťe-le letnice : V>4 VIV^ rv y Vidi KJ k V oaauv y i-V À tt^UUVUUOUV ± prizadeval, kolikor toliko k r i t i č n o pobirati navedem tukaj samo glasno ne kri v spoznan!! No, lepa znamenja vene) so prišle v naše zahodne dežele v stoletji 213 i u je Prejel Prve org'e v dar od bizantinskega Konstantina Kopronima.757); Oglejska ba- 11 |f â,! « t j » f • I'l l # # straže Novomeške. Dne 25 ca^ 01 junija Slovesná razsvit po městu. Velika godba mestne straže 26 ) iika éena gedan.) og ' ' ki še po konci stojí, je bila dozidana in posve- Ob 1031 (glej Goriški nadskofijski šematizem). straž iz Krškega in Kostanj zjutraj: Budnica. Pozdrav došlih mestnih bazilika ni še nik dar orgel imela, in staro-cerkve pred Atilom gotovo tudi ne. — Sicer T. "dopisnik „Gl."-sov sam svojo zgodovino podira, naslednjih vr3tah pravi : ,,Prvaške orgle so v lejske Voj 1 j e nj maša. Ob 10 uri zjutraj Ob Slo uri zjutraj zastave. Ob 1. uri popoldne : Obed blaG Ob uri ker osH M v popoldne : Veselica pod milim nebom u izdelane. Dokaz temu je napis • • a factum uileae 1263. a Da so v Ogleji jzdelane, je prav ver- želn Novouieslo 20. junija. (Ja predsednik vitez W i d m Odb ietno, saj tudi na pr. „Miha iz Crnič" (na Ipavskem) zahvala.) Gospod de tukajšnjemu gim ■j oi k n e 'gle izaeluje (ée še živi.) In skemu podpornému društvu kot ud pristop ter jtike ! In tu bi jez rad Hotentotija važniša summa šole kritikoval, v kterib dežela, ko naša domaća, da si ži- enmalo več društvenemu odboru 10 gold, kot prvi donesek poslati naše bla0 Ravno tako tudi gosp S mi Goricani na skoz in skoz klasičnih tleh ali Podp deželni šolski nadzornik, temu zavodu 10 gold ) c. kr V « 1 srocil ^^ odbor si šteje v svojo dolžnost, da izreka na odlično zgodovinskih. Sola bi morala odgojevati oběma gospodoma za izdatno podporo presrčno zahvalo. ViiOO jornačih zgodovinarjev; Toda iz staroklasičnega Ogleja naj prestopim Odbor gimnazijskega podp spet v prozaično sedanjost. ,,Na sv. Peter" (ta ko govorimo pri nas po staroslovenski) bo na našem^ samojez ^ ře druzi nasi Travniku tombola. — Jez sem mislii, da sem zapazi! važno novost v Gorici, pa so jo tudi širokoustni Časnikarji. Umri je namreč kak lega lepo Lukovice 20. junij Najp iz našega okraj j naj naj omenim o let ; se adjati prav dobre leti društva Ker se redkokrat čuje íz poročam nekaj ma- Kakor sedaj vse Sadj sicer nas vrli Staro-Goričan 77 Pik k i m razglasovavec. Začin jal je svečane svoje govore vsa- ■ * * Reštin avertits..—in mestno-magistratni bobnar ne bode veliko, pa vsake vrste nekaj ga vendar-le bode Žita in drugi poljski pridelki stojé tako krat tako le : 77 incanterà alliš 10 mili Bog hude ure obvaruje , se bode 7 da oriš alla pretura urbana una čaža Nr. 120 šituada šul nekoliko oddahn bog ako nas kmet letos 7 Kuár. . •) Vsakemu Goricanu doni še zmeraj po ušesih njegov čisti krepki glas in pa klasična njegova Goriška J P v y • 1 • Q • T _ V ^ . 11__• ! • furlanseina glas 7 ! zdaj ? ! Imamo že novega bobnarja 7 ali na Brdu ki so Burge sredo smo lepo slovest obhajali 7 giasi in pa mila furlanščina, kje si? stara Goriška Gemuthlichkeit Dogom nazaj na Po veliki sv. maši s pridigo se je procesija, vodili za Božjo čast ves vneti gosp. fajmošter zdignila iz Brda v Št. Vid in Prapreče pa se je mnogobrojno vdeležilo te Brdo ; ljudstvo i t a lij a n s k i ; y IVjU O i ; ZJ JLIlfgVUi IJUUOIV V OU JO 1U LlVgU ILf 1 novi klicar oznanuje prelepe slovesnosti, kar je živa priča izgovarja pa ta ,,naš u uradni jezik ljudstva 7 da se našega ni še lotil crv poganskega brezverstva. Enake blizo tako (mutatis mutandis), kakor Vaš Ljubljanski slovesnosti so se vršile v Moravčab, v Dobu itd. Veseli magistrátní ausrufer nemški govori. Item italijanski smo ; da imamo tako skrbnega dušnega pastirja, ki ne bobnar v Gorici to je modro zelenkaste Soče. (ne velik napredek na obalih išče druzega kakor to, kar mu blagi njegov poklic ve- Omenil sem že enkrat, da na) Sveti Gori vode iščejo, in sicer kakih 70 v 80 leva Hvala mu Ljubljane. Deželni odbor V ze nekoliko dni sežnjev nad Kanalsko cesto poleg Soče. Skopali so razpravlja kmetijsko šolo na Dolenskem in pagle- sežnje globoko galerijo in pred nekaj dnevi zaslišali dališke zadeve. Do danes ni še nič dognano. (Mestni odbor) je med druzimi obravnavami v V tukajšnji k m e ti j s ki šoli se bode zadnji seji se lotil zapuščine národnega mestnega šumenje podzemeljske reke ali potoka, ki ne more biti vec daleč. razlagala sadjereja odraslim; Slovencem od 21. do 23. odbora iz leta 1865, namreč stranišč in kanalov t. m. Profesorji kmet. šole hodijo tudi po deželi učit mestnih, dodavši še marsikaj druzega. kar se le s silo kmetijstvo in imajo zdaj tu, zdaj tam primerne govore more v dotiko spraviti z zdravstvenimi zs>devami. (slovenske prof. Kuralt). rici kneginj a Karolina Umrla je 18. junija v Go- Herkulovo delo o izpeljavi kolosalnoga predloga sta ču- Leop. Ivana vojvodinja tila dr. S chaffer in dr. Schrey sama, kajti združena Ar enberg-ovka, rojena grofinja Kaunitz-Rietberg. sta stavila predlog: naj se izbere komisija 14 do 16 glav, ki preiskuje in nasvete stavi o kanalih, straniščih Truplo prepeljejo 20. t. m. v Jaromeric na Moravském. Nemška vas na Notranjskem 20. junija. (Očitna za* hala.) Davno že sem želel kopelji 7 , svoje puste senožeti, ki so mi celó majhen užitek dajale , z drevjem nasaditi; al manjkalo mi je denarne pomoci. Ko pa so lánsko leto »Novice" veselo ponudbo kmetom naznanile, da, kdor goljave z drevjem nasaditi, bode drevja in semena brez plačila od gosp. deželnega gozdnega nadzornika «obil, sem se tudi jez omenjene ponudbe poslužil; ob-zidal sem svojo golo senožet „hřib" nad Češnico 12 ; ošpice, —...... ker so razsajale hudo letos in de- Ljubljanici, kugah itd. rudečica in difteritis ni- želí vodnjakib, mesnici, Da v vsem tem kozé majo svojega izvira, loma še razsajajo v Gorici tako kakor v Gradcu, Dunaji tako kakor v Lineu, v mestih druzih dežel tako na kakor po kmetih, to pač vé vsak, kdor je le včasih po gleda! v časnike. Dokler je Ljubljana velike megle oralo deliv imela, bilo je naše močvirje vseh bolezin krivo ; pa i z vi ran je omenjenih kužnih bolezin, zdaj čeravno tudi v veliko; imenovani gospod mi je na roke šel, po- zdravniški s v e t še dandanes ne pozna pravega vzroka si mi drevesic in gozdnega semena senožeti zasadil. 7 da sem polo- dreve sica Ko zdaj vidim nasajena mlada 7 ki lepó vršičke poganjajo, in upanje ; , â i o J V / i j dadó hočejo v malih letih goljavo pokriti ter sčasoma, ko mene več ne bo, vendar mojim naslednikom obilen vzitek dajati, rad pozabim ves svoj trud in se dolžnega teh bolezin, se išče v sto in sto rečéh, če imajo ie po dobo, da bi utegnile vsega hudega krive biti. In čudno ! celih6 let so pustili mestni očetje zapuščino narodnega mestnega odbora mirno spavati, in zdaj še le, ko je odbornik Po t o čni k šel na to, da bi bii predloge bivšega narodnega mestnega zbora za odstranjenje napačnih tejem, posebno zahvaliti se častitemu in skrbnemu go- stranišč in kanalov ozdravstvenem spodu dru 7 pa tudi Sina deželnemu gozdnemu nadzorniku, kakor tudi vsem 7 to hvalevredno važno zadevo podpirajo. kmetijskem obziru iz groba sklical, sta mu segia dr. Schaffer in dr. Schrey vmes, češ, da ne se reklo : Novomesto 18. junija Naj Jože Povh. sl. „Novice" priobčijo „pa je spet eden izmed narodnjakov sprožil važno stvar." Vkljub množim temeljitim ugovorom je vendar —— ^^ « / ^w ^ j J ^ ^ 1 V/ f AV/V/ 4 * V/ V VAJ IM V f «s. r V VI FS-r — —• V — v - ■ - ^ —— ----Q ^ " °gratn slovesnosti za blagoslovljenje zastave mestne obveljal predlog za posebno večstransko komisijo. 214 Naj to zadostuje danes; mi bomo pažljivo opazovali delovanje po gosp. županu izvoljene komisije, želeći mirno pisao kože ) in — ker njenim dokazom ne Zato pa hodi peneč se krog nje, kakor ivvajlijd jju guo^/. fu^/ouu auujioijcj ûoicwj ivuzic. jltix lu pa. iiUUl ptJUCU btî KTOg nje, KaK da ne bi se spolnila prislovica : „parturiunt montes okolo vrele kaše, in se zaganja v gosp. stolneg ^vi i i _ ___ Í71 •__________l__i____ j _ 1 v- i , • mor et (Poslušajte gospodarji, katerili se sledeče nazna- svitlo in gosp. Klj 7 katera dolži, da sta dek kar pa ni res. Ker Je Tagblattovo spravi^ (( nilo tiče!) Predstojnik kmetijske podružnice Bohinjske prestrastno, zlasti pa ker ne ovrže ne pičice onega je spis dokazal, in s tem list rad nerad pripozna aika družbe in skuŠeni izvedenec v mlekarstvu in sirarstvu gosp. fajmošter Mesár, naprošen od družbe kmetijske, Samassa > be zvonové lil naj potovaje po Gorenskem in Notranjskem pod- ni daljšega odgo učuje gospodarje naše o ustanovitvi mlekarskih dru- ? vredno zato divjanje ,/fagblattov žeb, pride, če ne bo kakega posebnega zadržka, 7. ali julija na veliko in malo planino v Kamniški okolici potem gré na Notranjsko ) kjer men posebno ; na Nanos in Snežnik, gredé tje se bode mudil v Lo- ga tcu itd. Naj bi posebno kmetijske podružnice in poslušavcev, za napredek vplivni udje družbe kmetijske skrbeli za to, da vrli učenik najde povsod veliko vnetih gospodarjev! (Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko) ima 4. in 5. dne julija v Postojni svoj prvi zbor, v katerem se volijo predsednik, odborniki itd. Društvo napravi tudi izlete v cesarske gozdne drevesnice, v Ra-kitnik in Prestranek, gré v Postojnsko jamo in na ondašnje strelišce. Kdor se hoče vdeležiti tega zborovanja in želí po južni železnici se cenejše peljati, naj se ne- Salcerj i, c. kr. gozd- mudoma pismeno oglasi pri nem nadzorniku v Ljubljani. (Strelsko društvo) je v nedeljo popoldne na čast c. kr. deželnemu predsedniku napravilo strelsko slo- vesnost. (Gosp. Zajic) izdeluje ravno zdaj iz marmorja podobi rajnega Trpinca in Hicingerja, uno za ro-dovino, to za pokopališče v Postojni. Kdor je rajnka poznal, spozna ju tudi v podobah na prvi hip. (Tiskarji Ljubljanski) napravijo nedeljo 27. dne t. m. na vrtu „pri Zvezdi" veselico na čast petdesetlet- nega delovanja tiskarja g. Matije Kadržaveka ) ki je že 43. leto v Blaznikovi tiskarni. (Citalnica) se je s svojo „besedo" v soboto zvečer zavoljo neugodnega vremena morala vmakniti v salón, ki je bil z gostilničnimi sobami vred čez in čez poln. Pevski zbor in vojaška godba so jako razvese- Ijevali občinstvo, kateremu je bila tudi Tankova po-strežba prav po volji. (Dramatična šola.) Se enkrat naznanjamo, da se oglasila za vstop v dramatično šolo sprejemajo še do konca tega meseca v dramatični pisarni vsak dan od do ure popoldne v nedeljo in v torek (praznik) pa od 11. do 12. ure zjutraj. (Pobirki iz Časnikov.) )) Ljublj. u Tagblatt" je kakor zdražen kozel zakadil se v nemško prilogo zad- njih „Novic", » Ein Wort zur Abwehr" in sicer zlasti Novicar iz domaćih in ptujih dežel 9 Presvitli naš cesar menda ne bod bivata sedaj nemški in Ru Iz Dunaj potová! v Em cesar; vsaj se je tje že podal nadvojvoda Aibreht/ pozdravlja ondi bivajočega cesarja. Da ravno nad'v voda Albreht namestuj misiih veselo pomembo & i > našega cesarja, ima po naših gla Dunajski vladni časnik od 17 dne imenovanje škofa Poreškega Dobr il t. m . za raz. fržaškega, kanonika Budejeviškega H Kraljegraškega. Cesarj sklep koť pa za škof, a nosita datum že od 27. in 29. maj t o teh imenovanjih da 1. „Politik Je pise bila huda borba o tem, kdo bode vladika Kralj ^ 1 /li * * ti > vograške, v večem delu slovanské škofije; ministerstva predsednik Auersperg ni hotel H zato na zlati 9 ker ga vagi „ustavoverstva" ni zadosti tehtnega nasel* nadškof Praški kardinal Schwarzenberg, nasprotnik da nasnjega ustavoverstva, pa se je zmagal, v odprta 9 veseli dokaz, da vrata na samo nj poganjal in cesarjev dom niso škofa so , kakor za gotovo zvemo ustavovercem. Za Ljublj ans keg 7 t. m dili gosp dr se pričakuje vsak dan . cesar potr Pogačarja, oficijelno imenovanje Se zmirom ni prenehala govorica, da se zarad nasprotovanja Angleško-Ruskemu miroljubnemu ministerski stol grofa Andrassv i • • • y • • janju vlada, sedaj prav prijazna za zeló vzela, zato je je Andrassy guglj tovanje Bismarkovo in Andrassy podoba, da poga- Ruska naspro se cez p r o t um 7 snuje nova politik katero sta dozdaj Bismark 9 ki drassy snovala niti na blagor Avstrije niti na Nemćije. Bog daj ! in An- blagor zapisnik doneskov za dr. Costov spominek ? za kateraga so darovali : Gospá Ana Pesijak na Dunaji gold. 9 gospodje : Hen rik Ničman, bukvovez v Ljubljani 5 gold., Martin Schweiger, kupec v Starem trgu gold. And. Brus, blagajnik. zato ker je nemška, tedaj tudi nemcem razumljiva, obliki ne moremo; vodilo Listnica vredništva. Gosp. dopis. iz „Soeevsk." : přejeli danes j Gosp. J. L: V tej hvala! drugi pot pride dopis in odgovor. n Nov u pisanju je pisava „ Reform-eu i / nu IIHI* / / / 99 iV. / vic** Koncem tega meseca izteče narocba na „Novicea za prvo polovico letosnjega leta ; zato uljudno prosimo gg. naročnike in prijatelje naše četrt ali polovico ki so narocmno za ta čas odrajtali, naj jo zaprihodnjo leta JL «y 'fcU/OO p í\jV %J\J !U\AJt \J\Jt VW VlAJ v/wo j J JL ww. y - ponove že pred koncem tega meseca, da liste poredoma dobivaj o v pričetku druzega polletja. NoviceL z „Oglasnikom6 vred stanejo : za pol leta po posti 2 gold. 40 kr. ; v tiskarni prejemane gold. za četrt „ jju „ x „ ou n//., — u „ „ x „ Naročnina naj se po najcenejsi poti postarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikovi po 30 kr. v tiskarnice v Ljubljani. Administracija Movie"* Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef BlazaikoYih dedićev v Ljubljani.